Štajerske vesti. —š— Okrajna učiteljska konferenca v Celja dne 4. p. m. Ta konfereaca se je ye6 let sem vršila skapao za celjski in šmarški šolski okraj, a letos pa samo za celjski okraj, dočim bo imel šmarški svojo posebao koaferenco. Pa še druga izprememba se je izvršila. S tem, da so se šole z aemškim učaim jezikom izločile iz področja dosedaajih. okrajaih šolskih aadzoraikov ia se pridelile posebaemu aemškema šolskemu aadzoraiku, so letos prvokrat izostali aemški užitelji. Je li šolska oblast hotela z ustaaovitvijo posebaega aadzoraiškega vmesta za teh par aemških šol na Spodajem Štajerskem dati dosedanjim gospodom šolskim nadzoraikom zaupaico ali — aezaupaico, ae bomo preiskovali, gotovo pa je, da se je s to aovo aapravo aašim gospodom šolskim aadzoraikom stališče izdatao olajšalo. Zaradi par takoimeaovaaih aemških učiteljev ia učiteljic, se ,je pri uradaih konfereacab sloveaščina potiskala t kot, kar je pri sloveaskem ačiteljstvu zbujalo aevoljo ia srd ia jira jemalo veselje do delovaaja y takih koafereacah. Izpremenjeae razmere je aaš c. kr. okrajai šolski aadzoraik g. Supaaek upošteval, ia je zadobila letošaja koafereaca več ali maaj sloveasko lice. Eoafereaca Bama je tadi precizirala svoje stališče v obliki samostojnega predloga, ki se je glasil: Poslovai jezik aaše okrajne ačiteljske koafereace je sloveaski, zaradi česar je pisati vse koafereačae ia aadzorstveae zapisaike y slovenskem jeziku. Predlog je vložil aadučitelj Briaar ia ga je atemeljeval z ognjeyitimi besedami. Predlogje bil z velikim aavdašenjem soglasao sprejet. Predlagatelj je aarnreč zahteval tudi aasprotao glasovauje ia je se koastatiralo, da ni aihče proti. Vi, Bprijatelji% ki prežite aa ubogo učiteljstvo! Govorile so Bprodane duše", Jzdajice aaroda" itd. Tako bo govorilo ačiteljstvo tudi y drugih okrajih! — Toda k poročilu! Predsedaik koafereace, c. kr. okrajai šolski aadzoraik, je otvoril koafereaco s trikrataim Bživio" aa presvetlega cesarja. Za svojega namestaika je imeaoval Badučit. Briaarja iz Gotovelj, za zapisflikarja sta pa bila z vzklikom izvoljeBa učitelj § t a b t e iz Gelja ia ačiteljica 0 o a f id e b t i iz Petrov5. Gosp. aadzoraik je v svojem poročilu podal ačiteljstva zlata vredae migljaje glede poaka ia vzgoje. Dal je ačiteljstva tudi aavodilo, kako stališče Baj bi zavzemalo r teh, od politiških strasti razburkaaih žasih. Ne da se agovarjati lepim Baakom g. Badzoraika. Toda če bi se yse ačiteljstvo do pičiee ravaalo po besedah g. aadzoraika, vendar še ae bo miru. Učitelj, ki daadaaes deluje v smislu šolskega zakoaa, ae sme imeti ugleda, ia čim več ga ima, tembolj ga Dasprotui Bbojfli svet" yzame Ba maho ia kuje naklepe, kako bi ga podrl. Nasprotaiki šole bi mirovali šele takrat, kadar bi poraetli tudi z yami, gospodje posvetai c. kr. okrajai šolski Badzoraiki, ia bi postavili aa vaše mesto zopet vsemogoČBe aadzorBike v talarja. Slavaa šolska oblast, uyažaj to ia zavedaj se, da si dolžaa ščititi učiteljstvo, kadar je pregaajaflo zato, ker vestao deluje v duhu šolskega zakoaa! — Na doevBem redu je bilo aadalje yprašaBj'e o preosaovi ačaih aačrtoT. To vprašaaje je morala izdelati vsaka tuokrajfla šola, glavai refereat je bil pa aadučitelj Košatflik iz Vojaika. Njegoy skrbao ifl dobro izdelaa referat je bil snglasBO sprejet. — Eot dragi govoraik je aastopil aadučitelj B r i b a r , ki je podaval o gojitvi telesaih vaj, Njegov govor, v katerem je drastičao dokazoval, kako prepotrebao je, da se glede telesae rzgoje kreae aa popolBoraa aova pota, je bil z Bavdašeaim ploskaojera sprejet. 0 staaju šolskih vrtov je poročal aadačitelj P e t r i 6 e k. Iz ajegovega poročila smo posaeli, da je šolsko vrtaarstvo v primeri z laaskim letora precej aapredovalo. Dodatao k svojemu poročilu je iz daa daše ter v pretresljivih besedah aaglašal, da tekom 33 let, odkar je y slažbi Barodaega šolstva, ai doživel, da bi se učiteljski požrtvovalfli trad toli teptal kot daadaaes. Mladi, še mlečaozobi ljadje se drzaejo izrekati obsodbo nad v službi osivelimi učitelji. V jedrnatih besedah je začrtal naše stališče, ki z njega ne smemo kreniti pod nobenimi pogoji. Njegove besede so napravile globok vtisk. — Vršile so se volitve. V stalni konfereiični odbor so bili izvoljeDi: Briuai, Cernej, Kranje, Petriček in S 1 a n c , v odbor za šolske vrte pa: C e r nej, Kvac, Petriček, Sivka in S 1 a n c. — BTako lepe konference še ne pomnim", je bilo slišati iz marsikaterih ust, in nadučitelj Brinar je trdil prav, ko je, zahvalivši se g. nadzorniku za izborno vodstvo konference naglažal, da naša zahvala ni izraz formalitete, ampak da res prihaja iz srca. —š— Okrajna učiteljska konferenoa za brežlški, kozjanski in serniški šolski okraj se je rršila dne 22. junija 1.1. v Vidmu ob Savi. Predsednik g. nadzornik in ravnatelj Gustav Vodušek se je v svojem otvoritvenem govoru spominjal v vzvišenih besedah 801etnice cesarjevega rojstnega dne ter podal v svojem poročilu posebno metodiška navodila k posameznira učnim predmetom. Ker je g. predsednik prav dobro poučen o najnovešjih pridobitvah pedagogike in metodike, je prav zanimivo poslušati njegova izvajanja. Za tem so prišli relerati torarišev Gajška, Tominca in Krajnika, ki so bili sprejeti od zbora z navdušenim odobravanjem. Tovariš Knapič pa je obrazložil ia prečital predelaa normalni učni načrt za slovenske šole. Tudi to težavno delo je našlo zasluženo odobravanje. Po opravljenih forraalnostih so prišli na vrsto predlogi. Tov. Mešiček je zagovarjal svoj predlog glede slovenskega jezika pri poslovanju v okrajnih kakor v nadzorovalnih .konferencah. P r e d 1 o g je bil z navdušenjem z izjemo enega glasu (gdč. Schitnik — Brežice) s p r e J e t. — Omeniti mi je tudi, da se je vršila cela konferenca, izvzemši določitev navzočih in nadzornikovo poročilo, v slovenskem jeziku. In kako je to zbližalo srca učiteljstra z g. nadzornikom! Ceravno uživa gospod nadzornik rned učiteljstyom visoko spoštovanje in zaupanje, nam je bil vendar v takih slučajih, govoreč uradno nemščino, le bolj birokrat; tako pa nam je drag in ljub v vsakera oziru. —Š— Zopet nora aemška strokovna šola t Sp. Štajerjn. V štaj. deželnem zboru se je lansko jesen predlagala ustaoovitev stavbarsko-loiičarske strokovne šole v Eadgoni. Nemci so obeDem storili potrebue korake na Dunaju in po poročilih graških listov pride v proračun za 1. 1911 že prvi obrok za ustanovitev in vzdrževanje te sole. A kako postopa rlada s slovenskimi željami glede strokovnih šol ? Škandalozno I —š— Iz Sernice poročajo, da je deželni šolski svet zavrnil prošnjo za javno nemško ljudsko šolo v Sevnici, ker se ni dalo dognati potrebno število Demških otrok. —š— Uradna uMteljska konferenca za polit. okraj Maribor S6 vrši due 2. julija t. 1. —š— Okrajni šolskl sret celjskl je imel dne 21. pret. m. svojo redno sejo, v kateri so se vzele na znanje razne tekoče zadeve; učitelj E. Wudler je nastopil zaradi bolezni trimesečni dopust in učiteljica A. Hrovatin je prosila za podaljšanje dopusta; obravnavale so se disciplinarne zadeve; odobrila se je neka menjalna pogodba krajnega šolskega sveta v Žalcu; priporočile so se prošuje za starostne doklade; obravnavali so se računi krajnih šolskih zakladov; vzelo se je na znanje poročilo o nadzorovanju šol na Kalobji, t Ljubečni v Šmartnem, v Št. Pavlu, v Št. Petru, na Svetini in Dramljab itd.