IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI .LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA V prihodnji številki bomo objavili važen članek z razkritji, kako so titovci v Trstu likvidirali internacio-nalistične voditelje KP s2^novljena izdaja leto I. štev 51. TRST SOBOTA, 12. NOVEMBRA 1949 Cena 15 lir - 5 din nesramna "IGRA- sDod dneva> k° je titofašistični go-8r .ar v°ne B Beltram povedal beo-vJ.0 stališče glede tržaškega «eji‘!ian^a *n ko je to linijo še jas-ter'P nakazal titofašistični gaulei-6ravna STO, Babič, se je začela ata gonja proti edinemu izho- du, v, b0|:. nani sedaj zagotavlja naj-fi>h° rea*tev in ki bi omogočil Ha ,recitev imperialističnih načrtov ^ etn važnem delu Evrope. stično stališče proti zdru* %k con> proti umiku okupa-vertia‘ 6el’ proti imenovanju gu-in za obstoječe stanje je 1 reakcionarna «rešitev» na-le : Vp,ašanja. Proti tej «rešitvi» le h Perialisti ne borijo, kakor se Ka0r‘io proti cepitvi Nemčije. čtavj,.118 Pravijo, da bi skušali u-Sev'v t0 svoie protiljudsko in Hdtaj la*'sBčno stališče? Pravijo, da snvemerja, ker ga hočejo Hen lsli in ker bi guverner poco^ ‘ ' • Priključitev Trsta in tudi da So 11 Italiji. Titolašisti mislijo, loyn tl'žaške demokratične in de-"‘Vi0množlce ničvredna raja, ki ji U»t<,l dentagogi njihovega kova pt»v CVati vse bedarije tega sveta. i6ie v tem so se zmotili, ker so d**«0** v nijhovem pogledu da s a e' da so temeljito zrele in in___ '^^Tčna pot. '^•'ink Je aas’ da Se te Budi %![) . ka ‘n da se pove kaj so tudi %t Judem, ki jim iz sentimentalno. ‘n *z bojazni pred Italijo sle-itto _ lleoe pesem so titolašisti zaigrali *o na Ol'oškega vprašanja. Svirali He ^Voje kosti o priključitvi Ko-$e tdn, JuS°slaviji, zahrbtno pa so ‘«Vi. p°vedali vsaki najmanjši zah-t«lili I.<)dal* 80 Koroško in nato ob-v» «jbvpetsko zvezo, da je kri-VtHce 1 ate,|i izdali so koroške Slo-sAi lv‘n začeli gonjo proti Sovjet-Soveti’ čea da je za nekaj mi-‘i»|jst dolarjev prepustila impedì» to,n naše brate. Toda Se Ko 50 Pred leti p . _ \'‘^e glede Koroške, Vsi narodi iveta so proslavili obletnico Oktobrske revolucije S pomočjo alomske energije SZ zmagoslavno koraka v komunizem Govor tov. Molenkova - Proslave po svetu - Sovjetski ljudje ne uporabljajo atomske energije za novo klanje in razdejanja, marveč za preobrazbo narave kit j” bedele, kam vodi titovska vodi pravilna, interna- ne sa-povedaii so 1( v (, 1 °d Sovjetske zveze, naj *ij||jit . 4e podpira stališče o pri-S sj J ozemlja k Jugoslaviji in. St 2.nato Prevzame vso odgovor-torL "mik- Sovjetsko zvezo, naj Som JPreklinjaU S k? lito in 11 bi jugoslovanski njegovo kliko pa 't»e s*avili kot «najdoslednejše» 1,11 je narodnostne pravice. Jas-'SloV8 je Sovjetska zveza morala 'f(, 1 tako sleparijo. |!!e‘n skušajo zaigrati tudi r aWi> aake6« vprašanja. Kričijo, 'Ji i„ 10 Priključitve Trsta V-*1 da k lta-tega nočejo gu-so s ev «najdo- ber, zai'adi , M%eiJa' p°barvali SS„ *** borce za pravice sloven-% ^ ^r°da, istočasno pa vztra-'S *3tatStail8èu’ da je treba ohra-,.itaiij, Us in iskati sporazum i fletti p°dla8i dogovora Titolile ' y bistvu hočejo torej, naj a Sliki 11 starem> t. j. naj bo cona S ,Jll*ena Jugoslaviji in naj se Pl"iključi Italiji, a naj bo ''h °d okupacijo unglo-ameri-,Soq dh*11 80 «garancija» za fasi-'ltriki,|lktaturo v Jugoslaviji in za V 1 režim v Italiji. ''i Pi-M'éen° moremo danes obto-,d prec. vsemi ljudmi in predvsem .°l kot ^*0Venci titofašistično kii-*. rr>tstun‘e5et'',rja' ki je prodal nu-h beitii0 Gasperijevemu kieri-'* z» n režimu, ne da bi se zme-V arodnostne pravice Sloven- Si 50 torci prepustili Trst idx,l, . Še Vedno krilim ria ga Po vsem svetu so narodi dostojno proslavili 32. obletnico velike Oktobrske revolucije, ki je največji in najvažnejši datum svetovne zgodovine, ker zaznamuje začetek novega veka, socialističnega veka. Ljudske množice so letos proslavile ta dan z velikim navdušenjem in z velikanskimi manifestacijami, da izpovedo svojo ljubezen Sovjetski zvezi, trdnjavi miru in demokracije, ki jo danes ogrožajo anglo-ameriški imperialisti. Manitestacije ob priliki 32. obletnice Oktobrske revolucije so pokazale, kako je narasla vojska demokratičnih sil in da so se od 7. novembra 1917. izvršile v svetu prav zararii te revolucije in obstoja Sovjetske zveze velikanske, odločilne spremembe. Danes je socializem neizbrisljivo dejstvo in koraka z urnimi koraki proti zmagi. Manilestacije ljubezni in predanosti Sovjetski zvezi sadu Oktobrske revolucije so bile po vsej Evropi. V državah ljudske demokracije so ogromne množice ljudstva na velikih zborovanjih na katerih so govorili najvišji predstavniki države, izpovedale svojo neomajno zvestobo načelom Oktobrske revolucije in Sovjetski zvezi ter z odločnostjo poudarile, da ne bodo dopuščale provokacij imperialističnih agentov titovskega kova. Obljubile so da bodo nadaljevale pot, ki jim jo je začrtala velika revolucija in ki vodi v socializem. Prav tako so množice še ne osvobojenih dežel dvignile svoj glas upora proti razkrajajočemu se sedanjemu družbenemu sistemu, ki skuša zavlačevati svoj končni zlom s pripravami na novo vojno in z zasužnjevanjem drugih narodov. Toda največja, najslavnejša in najpomembnejša manifestacija je bila v Moskvi, v središču naprednega sveta, v središču socializma, V ponedeljek je bila v Moskvi ena izmed največjih ljudskih manifestacij, ki jih je do sedaj doživela bov-jetska zveza. Po glavnih ulicah Moskve so se zvrstili stotisoči in stotisoči prebivalcev Moskve. Na slavnem Rdečem trgu je bila velika vojaška parada, na kateri so sodelovali oddelki moskovskega garnizona. Nad Moskvo so poletele nepremagljive edinice rdečega letalstva z letali najnovejšega tipa in predvsem pa z letali na reakcijski pogon, ki jih je bilo zaradi njihove nadzvočne brzine samo slišati in ne videti. Veliki vojaški paradi je sledila nepregledna povorka dveh milijonov ljudi, ki so defilirali pred Leninovim mauzolejem in vzklikali •O j° Oa‘i vedno kričijo, da Prodati Italiji. Ali kako se neko stvar proda, da že Prodali? Titolašisti so Trst Italiji in prepustili 'Ven_, ‘ Sl*» prebivalstvo na milost in t'lv>hižl ‘talijanskega klerikalnega v‘rB,"«‘Du«ii,kakor 80 De Gasperijev-tl? v «on- ti Ita,'jansko prebivalst-S,ke ‘ B na milost in nemilost i vi ta8'sBčnega šovinizma. ljUdadi 8ta torej prodali inte-v.Trstu stva’ ker je sedanje stanje i' So u fleP°trebno imperialistom, ilr a*e v V»ri*‘ 'z Trsta center Spiti'*1 Pok ^vroPi. center prevratni-Jah, ,.or^t0v v ljudskih demokra- svoji domovini. Boljševiški partiji in svojemu velikemu vodji, genialnemu učitelju vseh naprednih sil v svetu, tovarišu Stalinu. Prejšnji večer pa je imel v Moskvi slavnostni govor tov. Malen-kov, sekretar Centralnega komite-ta Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). Tovariš Malenkov je v prvem delu svojega govora podal rezultate dosedanje povojne graditve v Sovjetski zvezi in ugotovil, da je prvi povojni petletni načrt skoro dokončan. Ugotovil je neosporavano nad-moč socialističnega nad kapitalističnim sistemom in podal kratko analizo bodočih in sedanjih nalog sovjetskih ljudi in komunistov. V kratkem pregledu dosedanjih uspehov je ugotovil odločilno napredovanje sovjetske industrije, sovjetskega kmetijstva, sovjetske živinoreje, sovjetskega znanstva in kulture, sovjetske umetnosti in literature. Ugotovil je predvsem, da se je živijenski standard sovjetskega človeka zboljšal tako, da je danes višji od življenskega standarda a-meriškega človeka. Tov. Malenkov je v svojem govoru poudaril, da je Sovjetska zveza dosegla uporabo atomske energije na industrijskem polju, kar ni uspelo nobeni drugi državi na svetu in kar predstavlja odločilen korak Sovjetske zveze k prehodu iz prve v drugo fazo komunizma, v lazo kjer vsak človek daje po svoji sposobnosti in dobi po svojih potrebah. V drugem delu svojega govora je tov. Malenkov orisal sedanje stanje v kapitalističnem svetu, ki z obupdnjem išče izhoda iz povojne krize. S številkami je dokazal, da so ZDA na pragu popolnega gospodarskega poloma in zato skušajo zasužnjiti ves svet in sprožiti novo svetovno vojno, da si ponovno pridobijo prostrane trge, ki so jih izgubile jpo Oktobrski revoluciji v Sovjetski zvezi in zaradi Oktobrske revolucije in obstoja Sovjetske zveze v državah ljudske demokracije in v prostrani kitajski deželi. Dejal je, da je bila pred 32. leti Sovjetska zveza, prva socialistična dežela na svetu obkoljena od vseh straneh od sovražnika, medtem ko je danes tretjina sveta osvobojena. Kapitalistična obkolitev socialističnih dežel se polagoma spreminja v socialistično obkolitev preostalih kapitalističnih dežel. V važnem delu svojega govora je razkrinkal Titovo kliko kot toli>o fašističnih provokatorjev "v službi anglo-ameriških imperialistov in dejal, da taka izdajstva bodo samo okrepila in ne ošibila socialistične vrste in mogočni pokret partizanov miru, ki je nepremagljiv in bo dokončno zmagal v bitki proti vojnim hujskačem. Maršal Rokosovski vojni minister Poljske Na prošnjo predsednika Bieruta je bil maršal Rokosovski dan na razpoloženje Poljski republiki. Rokosovsk1 se je rodil v Varšavi 1896. leta in je po oktobrski revoluciji sprejel sovjetsko državljanstvo. Oktobrske revolucije se je udeležil in bil tudi odlikovan. V poslednji vojni je Rokosovski vodil sovjetske armade ki so osvobodile Varšavo in Poljsko nacističnega suženjstva. Nič čudnega ni torej, če je Rokosovski užival in uživa največje simpatije in ljubezen poljskega naroda. Nič čudnega ni če zaprosi Poljska republika bratsko sovjetsko vlado, če ji lahko vrne svojega sina na razpoloženje. Samo kapitalisti in imperialisti ter njihovi hlapci titovci so se združili ob tej priliki v kampanji klevet proti Poljski in Sovjetski zvezi. Pred polfašistično - kapitalistično vlado Pilsudskega je moral Rokosovski iskati zatočišče v Sovjetski zvezi. Danes je na oblasti v Poljski delavski razred. Tako se lahko vrne Rokosovski v svojo domovino, ki je s tem dejanjem izrazila vso hvaležnost Sovjetski zvezi in njeni Rdeči armadi. To so razlogi zakaj je pozdravil poljski parlament in ves narod Rokosovskega z burnim in navdušenim ploskanjem. PO ŽELJAH IMPERIALISTOV BABIČ SKUŠA RAZBITI ES Babič je na vsakoletni seji svojih funkcionarjev, kateri je zaradi lepšega nadel ime kongresa, odkrito povedal svoje stališče glede Enotnih sindikatov: «Bati se ne smemo obtožbe, da razbijamo Enotne sindikate». Na tem stališču je vztrajal fašistični špijon Bortolo Petronio, ki je že leta 1927. izdal svoje tovariše in stvar, za katero se danes borijo milijoni in milijoni še neosvobojenih ljudi. To direktivo skušajo sedaj spro-vesti v prakso, da bi še nadalje razbili vrste delavskega razreda, in tako izvršili svoj zločinski posel najpodlejših imperialističnih agentov. Danes se po vsem svetu bije borba med dvema svetovnima nazoroma: prvi poskuša rešiti, kar se rešiti da; drugi pa se iz dneva v dan uveljavlja, ker prinaša s seboj osvoboditev človeštva. Zato se imperializem poslužuje vseh sredstev, da bi zaustavil zmagoslavni pohod delovnega ljudstva. V tem svojem prizadevanju kupuje sebi prikro- jene Ideologije ali pa navadne zločince, ki naj bi vnesli razdor v vrste demokratičnega tabora in predvsem pa v vrste delovnih ljudi. Do sedaj so morali vsi imperialistični agenti saragatovskega, blu-movega ali bevinovega tipo objaviti svoj bankrot. Desnega socialističnega pokreta se imperialisti ne morejo več posluževati, ker je do-talno razkrinkan. Zato so vrgli na barikado svojo zadnjo rezervo: titovsko ideologijo, ki naj bi s svojo demagogijo in s svojim «novim» protikomunizmom in protisovjetiz. moni uspela tam, kjer niso uspeli imperialisti in kjer so popolnoma propadli desni socialisti. Tu v Trstu so se po prvem neuspehu, ki je za titolašisle in zaradi tega za imperialiste pomenil najhujši udarec, ker so računali, da so v treh letih poburžoažeija naprednega pokreta ustvarili močno bazo za nadaljni pohod, polagoma razkrinkali kot najhujši sovražniki ljudstva in ljudskih teženj in što- Zločinske metode fašističnega sodstva v Jugoslaviji Ustaški zločinci naj pričajo v bližnjem procesu proti tov. Hebrangu SS-ovci in ustaši na važnih mestih javne uprave - Zverinska mučenja v udbovskih zaporih - Tov. Fumis in Počkaj v nevarnosti Zadnja številka «Nove borbe» piše, da je vedno bolj očitno, da se titofašisti že odkrito vežejo z ustaši in četniki Tako plačujejo usta-škim družinam pokojnime za ustaše, ki so padli v borbi proti partizanom. Poleg tega pa nastavljajo na važna mesta javne uprave bivše ustaše in celo SS-ovce. Tako je predsednik odbora v Bosanski Dubiti neki Jusuf Travljanin, ki je bil ustaški policaj v zemunskem taborišču, kjer se je odlikoval po pretepanju m ovajanju interniranih. Po direktivi OZNE je bil sprejet v partijo in nameščen v okrajnem trgovskem podjetju. V istem kraju je član komiteta titovske partije neki Adžič, ki je bil ves čas vojne SS-ovec in oficir Modre divizije. Danes pa daje karakteristike starim borcem, kolikor jih je še na svobodi. Mladino vodi v tem kraju znani ustaš iz zloglasnega taborišča Jasenovac A. Orozovič, ki je bil lani sprejet v Partijo. Taki primeri so iz dneva v dan pogostejši tudi po drugih krajih. Zadnje čase so pripeljali iz Le-poglave in drugih kaznilnic v Zagreb nad 400 ustašev, katere hočejo «pripraviti» kot priče, proti tov. Hebrangu, ki je zaradi zvestobe Sovjetski zvezi zaprt že skoro dve leti. S podkupovanjem, obljubami in drugimi načini skušajo od njih zagotoviti pričevanje, češ, da je Hebrang z njimi sodeloval za časa NTjfl kot ustaški špijon. S procesom proti Hebrangu bi namreč radi prikrili nadvse porazen vtis, ki ga je v Jugoslaviji napravil Rajkov proces in njegova razkritja. Fašistični teror, ki besni v Jugoslaviji in v coni B proti komunistom in demokratom, postaja iz dneva v dan hujši. V zadnjem času smo pisali o raznih aretaoijah, ki se tudi sedaj z nezmanjšanim tempom nadaljujejo. Posebno nečloveški teror vlada po titovskih zapo- Tako je bil 5. avgusta aretiran delavec Fumis Aldo, ki je bil zaposlen v ladjedelnici na Reki. Do danes niso tamkajšnje oblasti hotele (lati nobenega pojasnila o njegovi aretaciji, niti ga do danes niso še zaslišali. V času ko je tov. Fumis v zaporu se mu je rodil otrok, toda ni mu bilo dovoljeno videti ga in niti ni dobil obvestila o rojstvu lastnega otroka. Tovariš Fumis, ki je aktivist in član KP izza časa NOB, je poleg tega težko bolan in se sorouniki boje za njegovo zdravje. Zaradi slabega ravnanja in pomanjkljive prehrane se je jetika, na kateri boluje, še mnogo poslabšala. Titovski biriči so kljub težkemu zdravstvenemu stanju zavrnili nekatere ženske, ki so mu prinesle jedil v zapor. Namera titovcev je, da ga na ta način rih, v katerih hočejo izsiliti iz sta- I untore v ječi. Tovariš Fumis, ki je rih borcev najrazličnejša «prizna- doma iz Ronkov in je bil že leta nja», da bi tako mogli «kominfor-1 1945 okrajni sekretar komunistične miste» obdolžiti sabotaže, atenta- ! in antifašistične mladine, je že potov in drugih zločinov. novno zaprosil za povratek v do- Z zasedanja tržaškeg b činskega sv e t a INDIPENDENTISTI IN SLOVENSKI NACIONALISTI PODPIRAJO VOLIVNI STROJ DEMOKRISTJANOV Stvarni predlogi komunističnih poslancev glede uprave AGEGAT-a |in občinskega poslovnika odbiti - Zahtevana vrnitev otroškega vrtca v Rojanu tenter opore De Gasperije-vemu režimu. nam potrjujejo to resje izšla odredba, s C» T“o ^^1*0 i i« inaiti uuieuua, a 6>nit *8en. Eddleman proglasil i 1 ŽVn°tt vse^ ljudi, ki delajo J. zei0 okr°8 ZVU. Odredba 6 » i So 'Č”a statutom kapitalu-1» 'TurCjijVel3ale za inozemce v sta-.^Inih ’,v k°Ionijalnih in polko-jvr>1 t0r . e^elah. S to odredbo se Ut 8i do., ®ovedali. kaj je Trst. Vjl°la'MstUnduk pa ie prizadevanje JV ne, 111 agentov, za ustano-t|,aclje t tretie sindikalne orga-«« Ho . ie nepojmljivo Trsti °riš^e imperialistov, a,Ske8a r d°voljuje enotnost I» je azreda- vt^° ‘bin^’ kar Babič: ko- Tt, ria , l8lizma. Zato noče gu- ltjsliii at° kriči> da prodajamo 1 ntedtem ko ga je sam 'tu^ bunj*. Za80tavUamo da se ko-hw' Terou a ne bo ponovila v Tr-6iw?**ce vi S° P°r°k demokratične leliz>L 50 Zfna in za da de- s,SKovi spoznale bistvo im-titofašizma. C KAREL . MITKO Preteklo soboto se je vršila tretja seja tržaškega občinskega sveta. Po prečitenju zapisnika zadnje seje, ki jc bil odobren je župan Bartoli predlagal, da se takoj prične razpravljati o poedinih točkah pravilnika občinskega sveta, ki naj bi bil nato odobren. Temu se je iz tehtnih razlogov uprl komunistični svetovalec tov. Pogassi, ki je izjavil, da je komunistična skupina prejela osnutek pravilnika šele na seji. Po krajši debati je bil predlog tov. Pogassija sprejet s 27. glasovi. Občinski odbornik Bonetti je nato čital referat o imenovanju upravnega sveta ACEGAT-a. Referent je skušal na vse načine dokazovati nujnost sklepa občinskega odbora, s katerim je na svojo roko imenoval novi upravni svet ACEGAT-a. Tov. Pogassi je v svoji intervenciji povdaril, da je ACEGAT brez dvoma ena izmed najvažnejših občinskih ustanov. Prav zaradi tega mora o imenovanju upravnega sveta odločati občinski svet, nikakor pa ne občinski odbor sam. Ugotovil je, da je bil upravni svet tega velikega javnega podjetja imenovan 10. oktobra t. 1., dočim je občinski odbor na zahtevo sklicanja občinskega sveta, ki jo je komunistična skupina predložila 14. in 20. septembra, enostavno odgovoril, da ne smatra sklicanje občinskega sveta za nujno. Zahteval je, da se spoštuje občinski zakon iz leta 1925, kateri predvideva, da se v upravni svet Acegata izvoli 2/5 občinskih svetovalcev. Z ostrimi besedami je ožigosal samovoljni sklep občinskega odbora, ki se je na nedemokratičen način poslužil premoči svojega «flasovaineg« stroja» i» Imeno* val v ta upravni svet edino predstavnike svojih političnih skupin. Tov. Pogassi je obenem zahteval pojasnila o izidu uradne preiskave, ki jo je v pogledu Acegata uvedla prejšnja občinska uprava. Posebno značilno pa je bilo stališče, ki ga je zavzel «indipenden-tist» Gianpiccoli, ki je bil v glavnem zasicribljen edino o tem, ako imajo člani upravnega sveta Acegata stalno bivališče v Trstu od 10. junija 1940. Prešli so nato na prvo glasovanje in sicer o odobritvi imenovanja predsednika upravnega sveta Ace-gat. Od 54 svetovalcev se je 28 izrazilo za odobritev 24 svetovalcev pa je glasovali proti, dočim sta se dva vzdržala glasovanja. Isti izid je dalo glasovanje za odobritev novega upravnega sveta. Izid glasovanja predstavlja za demokristjane dejansko poraz njihove politike monopolizacije občinskega sveta v svoje politične namene. Začetkom torkove seje je župan Bartoli izjavil, da se preiskava v ACEGAT ni tikala nobenega od sedanjih članov upravnega sveta ACEGAT-a nego le nekaterih odsekov in šefov teh odsekov ter predložil, da bi se to vprašanje po njegovem mnenju lahko zaključilo, če pa odborniki na vsak način želijo, da se naj to vprašanje obravnava na tajni seji v bližnji bodočnosti. Sklenjeno je bilo na predlog tov. Pogassija, da se vprašanje ACEGAT-a obravnava na tajni seji ker žele komunistični svetovalci stvar podrobneje pregledati. Sledila je nad triurna diskusija o poslovniku občinskega sveta, ki je bil na »odlagi Bertolijavag* vo- tivnega stroja skoro brez sprememb sprejet. Pri obravnavanju poslovnika se je zelo jasno pokazalo, kako vse stranke opozicije od italijanskih vanjem podprli stranke Giunte, ti-tovec Dekleva pa je pridno molčal. Tako so se vsi ti titovski in dolarski demagogi najodločneje u- fašistov pa do titovskih indipenden-_pr']i predlogu tov. Pogassija, naj se listov brezpogojono podpirajo italijansko šovinistično večino proti predlogu komunističnih svetovalcev. Gianpiccoli, Stocca in Agneletto so se uprli skoro vsem predlogom na- ustanovi pri vsakem referentu komisija s posvetovalno nalogo, v kateri naj bi bila zastopana tudi manjšina. S tem svojim prati-demokratičnim nastopom so prepre ših svetovalcev in s svojim glaso- čili, da bi svetovalci manjšine ime- | li kontrolo nad notranjim poslovanjem občinskega utibura ter mogli vplivati na njegove odločitve. S tem je predstavnik «edine slo venske liste» Agne.elto preprečil, da bi se ustanovila komisija za šolstvo in kulturo, v kateri bi tudi predstavniki Slovencev imeli svojo besedo. Prav tako pa je vsa ta lepa protiljudska druščina onemogočila, da bi opozicija imeia svojo beaeuo pri določanju občinskih davkov, pri upravi občinskih podjetij m drugod. V začetku seje je lov. Žbogar v imenu komunističnih svetovalcev zahteval, naj občinski odbor priloži proračun tudi pisano obrazložitev ter naj pojasni s številkami, kako si zamišlja predpisovanje davkov. Tov. Ferlan pa je vložil dve interpelaciji. V prvi protestira in zahteva pojasnila, zakaj uprava ACEGAT-a uporablja rižarno, ki je za vse tržačane svet kraj, za svoja skladišča. V drugi pa zahteva naj se zopet otvori slovenski otroški vrtec v Rojanu, ki je bil premeščen na Greto. mači kraj, vendar so bile vse njegove prošnje zavrnjene. Se bolje so razvidne metode lu-šistične UUtie v primeri tovariša Počkaja o katerem smo ze večkrat pisali. Več kot dva meseca so trajala zasliševanja s pretepanjem in mučenjem Ko jih je tov. Počkaj vprašal ,če so ga aretirali zaradi njegovega stališča do resolucije 1U, so mu samo odvrnm, ua to ne od govarja resnici, teinvec Ua «imajt proti njemu zelo težke obtožbe». Seie po dolgem času so ga obdolžili, da je v zvezi z Rihterjevo toi-po, ki je ubila več jugoslovanskih vojakov ter so z najhujšimi mukam, skušal: izsiliti iz njega priznanje. Soočili so ga z Rihterjem, katerega so že pripravili, da je podpisal izjavo, s katero obdolžuje Počkaja, da je «po direktivah iz Trsta dajai navodila za teroristično delovanje v coni B». Ko kljub vsem pritiskom Počkaj ni priznal teh lazn.h obcoi-žitev, so ga fašistični krvniki še z večjo silo začeli mučiti. Uporabljali so priznane gestapovske metode mučenja z električno strujo v ušesa, po prsih in drugih oehh telesa. Višek je dosegla podivjanost teh propalih krvnikov, ko so mu skušali dele palice, ki so jo zlomili na njegovem hrbtu, potisniti v danko. Po teh mučenih so ga na vse načine skuSuli pripraviti do samomora. V celico so mu zabili žeblje in kavlje ter mu nastavljali v bližino tose vrvi. Ko pa tudi to ni poma gaio, je prišel k n.emu vojaški tu »ilee, ki je sodil Rihterja ter m« .zjavil, da bo kmaiu prost, ker jt pač nedolžen. Toda fašisti so se bali izpustit, ga, ker so vedeli, da bi jih s svojimi izjavami popolnoma razkrinkal. Zato so si izmislili na njegov račun nove «prestopke» ter «organizirali» tudi potrebne «priče». Proti obsodbi na 3 leta in šest mescev ječe se je pritežil, vendar obstaja bojazen, da mu bo višje sodišče naložilo še višjo kazen. Vse izgleda, da ga hočejo likvidirati v tajnosti, ker so ga že nekoč Vsega zavitega jgeljali iz zapora v Bujah, kjer se trenutno nahaja. Kljub temu, da je ves zmrcvarjen, pa ni zgubil poguma temveč je ohranil -amozavest. pajo na plan s popolnoma odkritim licem. Sam Babič pravi, da ,a ne briga, če ga bomo obtožili, bodo sestali izvrški tržaškega prebivalstva in kjer bodo razpravIja.i, kako naj razbijejo vrste delavskega razreda in kako naj onemogočijo enotnost delavskih vrst v borbi ta osnov ne. življenjske pravire, ki jih ogroža imperializem. Imperialisti se enotnosti delavskega razreda v Trstu, t. j. v njihovi vojaški in strateški koloniji v obsednem stanju bojijo, imperialisti so se prestrašili zaradi znakov enotnosti tega pokreta, ker so opazili, da se v zadnjem dasu vedno bolj pogostoma dogaja, da delavci obeti sindikalnih organizacij enotno nastopajo in korakajo po poti ne samo akcijske enotnosti, marveč tn to kar je zelo vaino tudi po poti organizacijske enotnosti. Zato so odredili titotašistom nalogo, naj izvršijo sen razkol v sindikalnem gibanju in siaj tu svojo akcijo čimprej izvedejo, ker so množice začele uhajati voditel.eni i e-lavske zbornice. Titofašisti bodo s svojim pruli-delavskim strupom poskušali ujet, na zanko slovenske deiavce in krnele. Oni bodo poskušali mahati na vse vetrove s svojim «slovenstvom», kakor so skušali napravili ljudje okoli «Demokracije», ki so, zgled*, opustili misel ustanovitve novih «svobodnih» sindikatov in ki bodo najbrž z navdušenjem sprejeli to «njihovo» misel Babiča. Naše delavstvo bo na to imperialistično in titofašistično provokacijo odgovorilo: ne bo dopustim, ia bi izrodki človeškega bitja, ljudje, ki delajo sramoto člove.-tvu m ki ne zaslužijo več človeškega imena, razbili vrste našega delavstva m da bi tako pomagali k oštbitvi .sorbe za politične in gospodarske pravice našega ljudstva. Razbijaška akcija Babiča in n,e-jovih podrepnikov služi edino le mperializmu, ker je vsaka cepitev ielavskih vrst najbolj dobrodošel lar vojnim hujskačem. Kakor nis-no dopustili, da bi t.tofašisti uspeli j razkroju demokratičnih vrst, demokratičnih organizacij in Komunistične partije, prav tako ne bomo dopustili, da bi razkrojili Enotne sindikate, edine sindikate, ki se dosledno bore proti gospodarskemu propastu našega mesta in našega delavca ter kmeta, edine sindikate, ki so trn v peti imperialistom. Titofašistična akcija za razbitje Snotnih sindikatov in za ustanovitev novih, razbijaških, imperialističnih in beograjski vladi vdinja-nih sindikatov ne bo uspela, kakor niso uspele vse druge akcije titn-fašizma. Jasno pa je, da moramo biti zaradi tega budni in varovati enotnost delavskega razreda kot najboljšo oporo zmagovitega gibanja miru. Dopustiti nadaljno iepi-tev delavskih vrri, pomeni dopu-ičati, da se omogoči imperiai »ton iprožitev nove \o ne proti t ovjet •ki zvezi, državam ljudske cemo-tracije in proti človeštvu. Babičevim imperialističn m podrepnikom pa bo tudi ob tej priliki naše delavstvo skupno z naš,mi imeti povedalo, da ne bo nasedlo na te protiljudske provokacije. Pahorjeva «kulturniška garda je ; imela v nedeljo svoj občni zbor. Ob pomanjkanju stvarnih uspehov na polju ljudske prosvete so se morali zadovoljiti z dolgoveznimi o-pravičevanji, zakaj niso v vsej poslovni dobi ničesar napravili, pri čemer so našli najcenejši izgovor v «kominformističnem razbijaštvu». Seveda so pri tem zamolčali, da so prav ti «razbijači» imeli v 9 mesecih svojega delovanja mnogo več kulturnih prireditev in nastopov kot pa titovci v 18. mesecih. Ta bilanca delovanja je še poraznejša, če pomislimo, da imajo slednji na razpolago precejšen kader plačanih intelektualcev in prosvetnih delavcev, poleg neizčrpnih denarnih sredstev, dočim je demokratično ljudstvo pripravilo vse prireditve z lastnimi močmi in sredstvi. S pričo teh dejstev, ki so jih priznali tudi oni sami, izzvene nadvse groteskno in protislovno besede ti-tofašističnega «modrijana» Joca, «da so vsa aktivna društva vzdržala napade informlborjevcev». Aktivnost enih in drugih društev pa najbolje pneazorujejo številke: ga$a Važno priznanje društva so imela v 9 mesecih nad 220 kulturnih nastopov in prireditev, dočim so njihova «aktivna» društva imela v 18 mesecih (všteta tudi doba še skupnega delovanja) 121 kulturnih prireditev. Jocu čestitamo za njegova aktivna društva! Na občnem zboru so si seveda izbrali svoj odbor, katerega so ojačili z novimi «kulturniki» — najzvestejšimi agenti titofašizma. Za predsednika so si izbrali onega Budala ki si je s pozivanjem okupacijskih in italijanskih šovinističnih o-blasti proti delovnemu ljudstvu pridobil neocenjivlh zaslug za titofa-Sistično provokatorsko agenturo v Trstu. V podpredsednika je napredoval znani šovinist Venturini, ki se je v stari Jugoslaviji odlikoval kot podrepnik vseh protiljudskih režimov. Največja atrakcija pa je vsekakor, da je na Pahorjevo me-^to tajnika prišla nova kulturna 5iv#e«i« Boris Raca - Žarko, Kot osebni tajnik Babiča je doslej vodil vso finančno in gospodarsko politiko titovcev v Trstu. Ta zaslužni «kulturnik, ni bil v štirih letih še niti na enem sestanku prosvetnih društev ne kot poslušalec, še manj kot predavatelj. Prav tako pa je skrbno gledal, da ni od vseh milijard, ki so šle skozi njegove roke, kanila niti ena sama lira za naše prosvetne domove in društva. Zato je prav da so se mu titovski «kulturniki» oddolžili z izvolitvijo na najvažnejše mesto v svoji prosvetni organizaciji. Ce so bila kljub napihovanju revna njihova poročila, toliko bed-nejša je še njihova sklepna resolucija. V pristnem budalovskem slogu izzveni kot ena sama miia tožba, da ne morejo razvijati prosvetnega dela, ker jih pač vsi ovirajo. Edina stvarna ugotovitev resolucije, da se stavljajo v brezpogojno službo titofašizma ter da se odpovedujejo napredni ljudski smeri slovenske i* hrvntske kulture. Zaman’ iščemo v resoluciji izraza «napredna ljudska kultura», s katerim so še do nedavna skusaii zavajati naše demokratične množice. Se več! priznali so celo, da se njihova «kulturna» smer popolnoma sklada z uno, ki jo uvaja v Jugoslaviji tito-lašizem, ki zapira in ubija napredne kulturne delavce ter duši vsak svoboden kulturni razvoj. Iz resolucije so izpadle tudi druge bistvene točke, ki opredeljujejo napredno in ljudsko kulturo, kot so utrjevanje bratstva med narodi, oorba proti šovinizmu ijt kulturnemu mračnjaštvu. V njej ni več govora o naprednih kulturnih tradicijah slovenskega in hrvptskega naroda ter — kar je najznačilnejše — o pridobitvah narodno osvobodilne borbe. Tudi o aktivni borbi za mir v povezavi s silami miru v svetu ni več govora. Mislimo, da bolj jasno niso mogli govoriti. Končno so sami odvrgli krinko ter pokazali svoj pravi o-braz. Demokratični Slovenci, ki smo jih v to končno prisilili, pa imamo s tem polno zadoščenie, ker so na ta način oni sami prlinali, kar smo v vsej zadnji dobi o ajijt trdili. 11 voditel|ev KP ZDA na začasni svobodi Demokratične sile Združenih držav Amerike so dosegle veliko zmago. Pod pritiskom javnega mnenju je bilo izpuščenih na začasno svobodo 4. novembra 11 voditeljev ameriške Komunistične partije. Kongres za državljanske pravice je sklenil, da se izpuste n* svobodo proti izplačilu visoke kavcije 260.000 dolarjev. V zbiranju te vsote so sodelovali vsi državljani ne glede na njihovo politično prepričanje v kolikor so bili iskreni demokrati. Tako je mogla biti ogromna vsota zbrana v tako kratkem času. Zvečer istega dne je bila velika manifestacija v mestni četrti New Yorka Harlem, kjer prebivajo črnci. Govoril je znani pevec-črnec Robertson na čast osvoboditvi 11 voditeljev KP .Prisostvoval je tudi črnec Benjamin Davis, eden Izmeti 11 osvobojenih voditeljev. Policija Združenih držav je ob tej priliki nedvomno dokazala svojo nedemokratiznost in svojega delodajalca - kapitalista, s svojim brutalnim napadom na miroljubne množice črncev, ki so po manifestaciji šli v povorki. Policija pa je poskušala provokacijo še nadalje izkoristiti in j* tekom noči zasedla mestno četrt črncev, pretepala in aretirala po volji ljudi, ki jih je naletela na cestah itd. Vendar Je morala policije že zjutraj izpustiti večino aretiranih, ker niso imeli nobene krivde L» ker je bila provokacije preveč očitna, SKLEPNA RESOLUCIJA SVETOVNEGA ODBORA VLADE VSEH DRŽAV NAJ SKLENEJO pogodbo miru in prepoved]! atomske bombe V Pokret partizanov miru je treba pritegniti nove milijonejpoštenih ljudi, ne glede na verske, politične in socialne razlike - Titova klika predstavlja nevarnost za mir - Svetovni odbor bo pokrenil velikopotezno mirovno kampanjo pri vladah, ljudskih skupščinah in med ljudstvi vseh držav Sest mesecev je preteklo, odkar so predstavniki 72 narodov podpisali v Parizu pogodbo Partizanov miru. V kratkem času, polnem dogodkov zgodovinske važnosti za svet, ko na eni strani milijoni ljudi spregledujejo nevarnost nove vojne in ki so z druge strani dokazali, da se sile miru razvijajo po vsem svetu, se organizirajo ter vzpostavljajo, da preprečijo vojnim hujskačem zanetiti novo vojno. Partizani miru na Kitajskem, ki so bili do včeraj zasledovani in preganjani, vodijo danes demokratično republiko, državo 500 milijonov ljudi, ki so v prvih vrstah med branilci miru. Nastanek nove demokratične nemške republike v srcu Evrope, daje narodom tega kontinenta novega zaupanja, ko dokazuje da morejo biti sile in žrtve, ki so bile trošene za rušenje in vojno, usmerjene za konstruktivno delo, za mir. Od enega konca zatiranega sveta do drugega so temelji kolonialnega imperializma, ki pomeni trajno o-•grazanje miru, omajam od narodov, Ki se v borbi za svojo osvoboditev doprinašajo nov deiez k nasi borbi. V deželah, ki so usuzn,ene j?olitiki Marshallovega piana in Atlantskega pakta, in celo v Ameriki je ves političen sistem, zgrajen v pričakovanju novega kontlikta, omajan pod težo krize, ki se zaostruje iz dneva v dan zaradi nedonosnih izdatkov, za pripravo nove vojne. V Franciji, Italiji in drugih deželah so se milijoni ljudi v borbi proti bedi in vojni združili ter ustvarili močne pokrete Partizanov miru, ki uspesuo kljubujejo netilcem vojne. 2. oktober je dai po'*sveTiT dokaz o doseženem uspehu pri naporih združiti sne miru ter o uspešnosti vzpostavljenih meonarounih vezi. In končno je Sovjetska zveza s svojimi pobud,»mi, ki jih vedno obnavlja za obrambo rn.ru in ki temelje na stalni trditvi ua je možno mirno sožitje med različnimi oblikami družbene organizacije, ter tako obnavljajo upanje na mednarodni sporazum, je doprinesla našemu delu bistven doprinos, ki se pridružuje uspehom za mimo obnovo Sovjetske zveze. S pričo ojačenja fronte miru vse vojne sile pospešujejo sile ter določajo svoj načrt o svetovnem go-spodstvu, ki že sedaj uničuje narodno in gospodarsko neodvisnost ljudstev in ki bi jih neizogibno prepeljala v vojno. Atomski monopol, čeprav je obstajal, je sedaj končan. Ua bi varali ne. Na vsak predlog, čigar namen je bil ponovno vzpostaviti zaupanje med narodi, odkoder koli je izhajal, so sile vojne m njihovi sokrivci odgovarjali z molkom ter odklanjali razpravljanje. Pod krinko marionetne separatistične vlade zasledujejo v Nemčiji politiko obnove vojaške in iridasti ijske napadalne sile, katero vodijo iiitlerjanski voditelji in ki je naklonjena njihovim načrtom, isto politiko s prav tako brutalnimi oblikami so uvedli na Japonskem. Končno se netilci preventivne vojne poslužujejo stališča, ki ga je zavzela Jugoslavija, v namenu cepitve in kot diplomatske in vojaške baze za svoje napadalne podvige. Sedanja jugoslovanska vlada predstavlja nevarnost za mir z vsem svojim obnašanjem in posebno se s svojim mešetarjenjem s fašistično atensko vlado, z udarci, ki jih je zadala grškim demokratičnim snam, ter s svojo provokatorsko kandidaturo v Varnostni svet v UZN. Toda stotine milijonov Partizanov miru so se dvignile j?o vsem svetu v borbo ter razpolagajo s silo, ki mora preprečiti te načrte. Njihov svetovni oubor, ki je v dneh 28. do JI. 10. 1940 imel svoje plenarno zasedanje, je ugotovil na podlagi poročil vseh državnih poki e to v v različnih državah naraščajočo silo or ganiziranega pokreta Partizanov miru. Ua bi razširili naše delovanje in zagotovili zmago, moramo napeti vse sile posebno v državah kot so ZDA in Anglja, ki sta središči nove unperilistične zarote, v latinski A-ineriki, v kolonialnih in polkolo-mainih deželah ter v državah pod fašistično diktaturo, kjer se borba Partizanov miru razvija v težkih in nevarnih jpogojih. Povsod si je treba zadati nalogo, da se razširijo državni pokreti ter priključijo naši borbi milijoni poštenih državljanov, ki v svoji notranjosti goje upanje v enotnost za stvar miru, upanje, katerega ne bo mogla več ovirati nobena jpolitična, verska ali socialna razlika. Sile vojne naj vedo, da je vstala nova sila, ki je zmogla preprečiti njihove načrte, prisiliti vojnim hujskačem j?odložne vlade, da se uklonijo miru, razširjati jpovsod idejo razpravljanje in borbo za mir. Svetovni odbor se obrača na Ljudske skupščine vseh držav sveta ter jih vabi, da razpravljajo o mirovnih predlogih, ki so pri srcu vsem narodom. Poziva jih, da zahtevajo od svojih vlad naj podpirajo te predloge, pri čemer naj ostanejo Govor Fadejeva V pokretu Partizanov miru — so ljudje različnih političnih in verskih prepričanj ter socialnih položajev, veze pa jih v prvi vrsti prepričanje, da je mogoče resiti vsa mednarodna nesoglasja brez vojne v duhu medsebojnega razumèvanja med narodi in vladami. Veže jih prepričanje, da moreta kapitalističen m socialističen sistem mirno obstajati drug poieg drugega in celo med seboj tekmovati. narode ter izsilili od njihovih vlad zvesti duhu listine Združenih naro-podpis Atlantskega pakta, so priz-1 do v, po kateri naj uravnavajo sve- nali konec tega un/aopoia šele po podpisu Pakta. in danes po koncu tega namišljenega monoixila sne vojne, namesto, da bi začele potrebna pogajanja, ponovno uporabljajo to kot pretvezo, da sprožijo v svetu blazno oboroževalno tekmovanje. 6 tem ponovno skušajo varati javno mnenje, ko ga hočejo prepričati, da bi tako tekmovanje v oboroževanju moglo prinesti odločilno vojaško premoč. Pospešenemu razvoju atomskih orožij se pridružuje izvajanje o-gromnega načrta vsakovrstnega oboroževanje ter ojačanja vojaških sil. Takšna politika, ki se z oboroževanjem in vojno skuša izogniti zmanjšanju dobičkov velikega kapitaia, vodi vlade, ki so usužnjene Atlantskemu paktu, da pntisaajo lastne narode pod težo veano neznosnejsin vojaških bremen. Valuten manevri, prisilna znižanja javnih izdatkov v socialne namene .omejevanja in beda, ki so posledice jpovečanja vojaških izdatkov, postajajo odločilni «liniteiji gospodarske krize. Da bi upravičili te uničujoče izdatke, s katerimi naj bi dosegli svoje namene, se imperialistične sue in njihovi agenti trudijo, da bi izzvali vrno vzdušje in bi ustvarili pogoje takozvane preventivne voj- jo državno politiko. Ti predlogi naj vsebujejo: UObvezo začeti neposredna in takojšnja pogajanja pod Mednarodnim pokroviteljstvom v namenu, da prenehajo vojne, ki so v teku, in posebno še v Grčiji, Vietnamu, Indoneziji in v Malajski; 2. ) takojšnje skrčenje oborožitve in vojaških sil ter prepoved in uničenje atomskih orožij; 3. ) podpis pogodbe o miru s strani velikih sil v okviru Združenih narodov. Te prve obveze m prvi dogovori bi predstavljali dokaz resnične volje za mir. Z njimi bi bilo moči vzpostaviti zaupanje med narodi in pomirjenje, ki naj bi ga zagotavljala Mirovna pogodba. Svetovni odbor bo točno določil svoje predloge v poslanici namenjeni vsem Ljudskim skupščinam: parlamentom, pokrajinskim m krajevnim zborom. Obenem pa bo poslanica dana na vpogled in odobritev miroljubnim narodom z velikansko kampan.o peticij, delegacij in vseh drugih primernih sredstev. Svetovni odbor partizanov miru ve da narodi razpolagajo s sredstvi, da vsilijo mir. Rim, 31. oktobra 1949. Svetovni odbor partizanov miru. ZuritžUje jih tudi gotovost, da na-roui nvitejo vojne, da želijo mir m da imperialistične skupine v Ameriki in v Evropi silijo v vojno iz lastnih interesov. Končno jih druži tudi prepričanje, da so partizani miru močnejši od vojnih hujskačev. -Zaradi tega so pripravljeni dati vse svoje sile, da dvignejo narode proti vojni in zaustavijo netilce vojne. Gibanje narodov v korist miru je doseglo v tej dobi znatne uspehe. Število partizanov miru neprestano narašča, državna gibanja miru se ojačujejo iz dneva v dan. V nekaterih državah napori ljudstva, ki zeli mir, niso se dovolj združeni in organizirani. Ponekod se to dogaja po krivdi divjega preganjanja s strani vlad, v nekaterih pa zaradi pomanjkljivosti organiziranje akcija avantgardnih sil v državi, ki se bore za mir, ali pa tudi zaradi pomanjkanja podpore s strani našega Svetovnega odbora. V nekaterih državah je to odvisno od posebnih pogojev gospodarskega in kulturnega razvoja. Kljub vsem usjpehom v različnih državah pa narodi vsega sveta brez dvoma pričakujejo važnejših uspehov, opirajo svoje največje nade na pokret miru v državah kot so ZDA, Anglija, Kanada, države latinske Amerike ter številne dežele, ki ječe pod kolonialnim suženjstvom ali v odvisnosti. Brez dvoma morajo državni odbori pokreta za mir v teh državah, kakor tudi naš Svetovni odbor še mnogo pomagati tem narodom v borbi za mir. Tudi v Jugoslaviji, iz katere se morajo najboljši predstavniki ljudstva bežati v inozemstva zaradi neusmiljenega terorja vodilne klike, ki po svoji okrutnosti spominja na Gestapo, ne dvomimo, da obstajajo resnične sile jugoslovanskega naroda, ki so na strani miru. Treba je, da jim Svetovni odbor nudi svojo bratsko pomoč. Zal so še v nekaterih deželah pošteni ljudje, ki ne razumejo, da je Tito in njegova klika hiapčevaško usužnjena vojnim hujskačem. Končno ni to nič čudnega, ker se je Tito kot vsi od imperializma plačani agenti dolgo časa krinkal in se se krinka, da bi zavedel poštene ljudi. Tudi ni prvi in niti ne zadnji od fašističnih politikov, ki se je, ko je prišel na oblast, kril pod plaščem socializma se nanj skliceval, da bi lažje dušil državo v sužnosti, Na isti način je tudi Mussolini začel v Italiji. Opozorimo naj samo. da ves tisk vojnih hujskačev sumljivo kaže svojo ljubezen do Tita jn njegovega «socializma»; in to prav ono časopisje, ki ni delalo drugega kot pa se samo borilo proti socialismu. SLAVNOSTNI VSTOP TITOVCEV VA R N O ST N I OZN S pomočjo anglo-ameriškega volivnega stroja so prišli titovci v VSX ŠTUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE 3 Vodilna vlogti Sovjetske zve^ Najnaprednejši del proletariata vsega sveta je spoznal v Oktobrski revoluciji dogodek osnovne mednarodne važnosti za razvoj revolucionarnega pokreta v vseh deželah. Prva socialistična država zrasla iz slavne revolucije je postala takoj živ in otipljiv primer, da je mogoče zrušiti kapitalistični sistem in zgraditi novo družbo. Ta otipljiv primer predstavlja že samo dejstvo obstoja nove socialistične države, dejstvo, da je zrušila politično in gospodarsko oblast buržoazije, da je podržavila industrijo, da je podržavila in razdelila zemljo, da je osvobodila in naredila enakopravne in enake zatirane narode starega carstva. Ze od prvega trenutka je sovjetski primer navdušil in povedel v borbo delavce in kmete mnogih kapitalističnih dežel. Cesto sta Lenin in Stalin rekla v svojih delih že v prvih letih revolucije, da zmaga socializma v eni deželi ni svrha sama sebi, da je ona doprinos, sredstvo, da pospeši zmago proletariata v ostlih deželah sveta. Prva socialistična dežela sveta potrebuje podporo delavskega razreda drugih dežel, a istočasno bo odcepitev drugih dežel od kapitalizma tem hitrejša in temeljitejša, čim hitreje in temeljiteje se bo utrdil zmagoviti socializem. MLADINSKA BESEDA 20. november Kako napačen in zločinski je bn ukrep o razpustitvi organizacije isumunistične mladine s strani sta-• ega vodstva partije, nam najboljše dokazuje delovanje FKM v zaunjih nCjtih mesecih. ze samo dejstvo d’a smo v tem kratkem času uspeli položiti trdne organizacijske temelje FKM, z vcianjenjem velikega števna novih demokratičnih mladincev m mladink ter z ustanovitvijo uesetin novih organizacij na bazi, nam dokazuje kako mladina čuti nujnost obstoja organizacije, ki naj v borbi naše mladine igra vedno avantgardno vlogo. Tukajšnje naloge, začrtane na ustanovnem kongresu FKM, so bue do danes z dobrim rezultatom izvršene kot na političnem, tako na organizativnem polju. Nujno potrebno je sedaj napraviti skupen kritični pregled na vse to delovanje ter začrtati v podrobnosti bodoče konkretne naloge predvsem v zvezi z možnostmi, ki nam jih nudi jesenski in zimski čas. V tem smislu, s to perspektivo je sklicana za nedeljo 20. t. m. or-ganizativna konferenca FKM. Potrebno je, da se do tega dne mobilizirajo vse organizacije FKM ter na sestankih napravijo pregled življenja in delovanja svoje skupine in Federacije v celoti. Splošna situacija na našem Ozemlju, ter situacija nad mladino nujno Predvsem je nujno, da se mladina trdno postavi v obrambo svojih organizacij proti razbijaškim načrtom titovcev in ubelckov». Za vse to je potrebna in važna prihodnja organizativna konieren-ca. Njen uspeh pa odvisi sedaj od sodelovanja vseh mladih komunistov pri pripravah le konference in končno od resne in konkretne diskusije delegatov na konferenci, na podlagi iskušenj dosedanjega dela svojih organizacij. A BLAZINA Delo ZKM Po sklepu Centralnega kemiteta Zveze komunistične miadine, da se prične z izdajanjem izkaznic vsem elanom, so mladi komunisti organizirali po vseh sektorjih, okrajih in vaseh nešteto mladinskih veselic. Na vseh prireditvah je prevladovalo borbeno navdušenje, kajti razdelitev članskih izkaznic je za komunistično mladino eden izmed najvažnejših dogodkov v zgodovini tr-šaškega mladinskega pokreta. V Trstu so mladi komunisti prvič pre r.a.a proti De Vecchijevi razven regniti pomislekov. Ljubljanska so- urauna, tudi Livvec uCkieva ne, čeprav je proprej troll, da imajo temeljit dokazni material, in kaj se spomni naš .uičnm svetovalec: On predlaga, da se vprašanje ue vec-chijcve odloži, da bo «vsak lahko unči mirno vest». Veuki «antifašist» uekleva ui imet težke «moraine» pomisleke, te ui moral glasovati proti iašistki ue Vecchi, ki jo priznavajo kot tasislko celo uemokns-tjam in ostala druščina. Nežna dušica Dekleve se je vsa krotovičila v težkih notranjih bojih, da se ne bi pregrema proti morali ... proti Ue Vecchijevi. Do sedaj so bili «moralni pomisleki» in borbe «vesti» ter «duševni blagor» takorekoč monopol demo-krščanov in duhovnikov. Ko prevzema Dekleva na tako «revolucionaren» način farske metode bi bilo tudi primerno da lzpremem tuo», svoj zunanji izgled in se obleče v duhovniško ali vsaj meniško oblačilo. Fred javnostjo je seveda «Frv morski dnevnik» sramežljivo za- jeli svojo člansko izkaznico, ki nosi molčal «moralne» pomisleke svoje-simbol slavne Zveze komunistične 8* svetovalca, ludi ni mogel pove- mladine. Okrajne mladinske konference so se vršile 23. oktobra na Opčinah in v Križu pri Trstu. Ob tej priliki so organizirali mladinci svoje kulturne prireditve s pestrim programom. V nedeljo 30. oktobra se je vršilo slično zborovanje v Ricmanjih. Zaključne manifestacije KM, ki se zahteva utrditev tukajšnjega mia-1. . , . , , ji—pi.—_a-________ _____.. , i je vršila preteklo soboto v dvorani dmskega demokratičnega gibanja m1 njenega delovanja. DSZ se je udeležilo čez sto mladink in mladincev. Izvršni komitet je organiziral kulturno prireditev s pestrim sporedom, ki je zelo navdušil vse prisotne. Mladina je obenem dostojno proslavila obletnico ustanovitve Komsomola. dati, da je Dekleva predložil dokumente proti De Vecchijevi in zamolči, da jih je predložil inž Braun, ki je s tem storil nedvomno antifašistično dejanje. A Primorski dnevnik se zapodi kot besen proti Ato Braunu in napade njega z fašistom. To nas mora pripraviti do dišca oproste De vecchijevo in Ju izpuste ooinov. Dekieva ne predloži mkakih uonumentov proti n-ej čeprav jih ima, De Vecchijeva se izgovarja na sodišča v Ljubljani in Jih kliče kot pričo, Dekleva zahteva pričevanje titovskih lašističnih sodišč in «t-rimorski dnevnik» napade besno inz. Brauna, ki je predložil dokumente proti Ue Vecchijevi. Katere so «nesmrtne» zasluge gospe De Vecchijeve da so titovci tako zavzemajo zanjo.' Kaj predstavlja De Vecchijeva za titovce? Kakšne so njene vezi z njimi? Ali gre za zveznega agenta med obemi fašističnimi tabori, titovci in MSJ, ali pa ...? Ali se je zato «Primorski dnevnik» razhudil nad Braunom, ki je s svojimi dokumenti onemogočil nadaljne «plodonosno delo gospe De Vecchi? REŠITEV I. KRIŽANKE Vodoravno: L Mati - 4 kuna - Aida - 8 tok -9 pot - 10 od - 11 na - 12 sin - 13 Ab - 14 OLO - 15 uvel - 17 juha -19 ose - 20 da - 21 uta - 22 tu - 23 ne - 24 rta - 26 ATI - 27 orna - 29 žara - 30 osti. Navpično: 1 - Mi - 2 Ada - 3 ta - 4 kot - 5 uk - 6 Ajd - 7 AVNOJ - 8 ton - 9 PIO - 10 obe - 12 sla - 13 ave - 16 Ljuba - 18 ude - 19 Ota - 21 uti - 23 nož - 24 rta os - 28 ni. 25 vrt - 26 ar - 27 TEDENSKA "BÌSTRÀ„ GLAVNA «Velespoštovani» občinski svetovalec Dekleva Jože in «Primorski dnevnik» sta nedvomno prekosila vse dosedanje nesramnosti, vendar ni mogoče še trditi, če sta že prišla do i ..viška ker so v tem pogledu njune sposobnosti neizmerne. Komunistični svetovalec Ato Braun Je prinesel ves dokazni material, da je bila De Vecchijeva aktivna fašistka. Nihče drugi ni predložil nobenega obtežilnega mate- NAGRADNA VODORAVNO: 2 - kar se podari, 5 - kraško vino, 7 - vrsta cigaret, 8 -je v ustih, 10 - re-peč, 13 - pregovor, 15 - ne mara delati, 16 - zvok, 18 -mongol, 19 - namig, 20 - bolest, 21 • vas na Pivki, 23 - ni laž, 24 - ni vijugast, 26 - slovenski zgodovinar, 27 - kitajski kruh, 28 - majhen novec, -30 - mesto na Kitajskem, ali končnica dežele Hunan. NAVPIČNO: neru, 9 - gradbeni 13 - otok v Kvar-materjal, 14 - kra- KRIZANKA W ST. ško napajališče, 5 - ima železnica, 24 - krajec, 2 - 2 - rejen, 21 - pripovedka o živalih, 1 - ozir. zaimek, nima čistega obličja, 29 - Industrijska rastlina, 4 - predlog, 22 tržaški policaj, 6 - nasprotno od dneva, 25 - je dober za oči, 16 par, 12 - večja vas na Krasu (požgana), 17 - začimba. vidi»1 ift Po 32 letih obstoja ZSSR ^ tako utrditev socializma, da omogočene priprave za Pre komunizem; vidimo zunanjo r ko, ki temelji na obrambi b111^ 1 t» demokracije v svetu, na boi narodnostnemu zatiranju . bolj dokazujejo silne žrtve v J .... in materialu za osvoboditev . veštva izpod fašizma. Ta osvo tev je bila v prvi vrsti delo =o L ske zveze, ki je dokazala, da biti na prednjih položajih bor mir in demokracijo vseh de^, prednjih vrstah delavskega v borbi proti ;mperializ|nU socializem. y Družbeni red v ZSSR ie dežel8' napreden: ZSSR je edina *■-- $ razrednih nasprotij. Oblast P" ^ delavcem, kmetom in sovjet5*1”^ telektualcem, ki sodelujejo v , in aktivno v političnem ^ivd Socialistična družba, brez i*” ;(ji nja in krize ter brezposeln»8 silno proizvodnjo v stalnem stu. Sovjetske oborožene sim sl’ rožene sile ljudstva, ki so bile t kušene v antifašistični vojni ^ mogočno svarilu proti vsake vemu napadalcu. sveto’ Obstoj, razvoj in borba $ uničili sanje fašizma gospodstvu, omogočili so ce i guu^wuav« U| uiuugwvui ' . n dežel odcepitev od kapital'5 1 družbenega reda, omogočil' 50 ■acd stanek dežel ljudske demoni ter dali silno oporo os v oboa gibanju kolonialnih in P1'**«0 :>’ nih narodov. Največja zin"0^, narodov je oila ustanovitev ske ljudske republike it Pogoj za obstoj dežel ^jj mokracije kot takih in za y razvoj v smeri socializma 1 pora Sovjetske zveze, Komunistična partija bolj-eT(( Partija Lenina in Stalina Je 1 jalec Sovjetske zveze. Ona ) y la najbolj bogate revol"cl izkušnje v preko pol stole!) ^ proti plemiškemu carizm"^ žoaziji in tuji intervenciji, P j/ cialdemokratskim izdajalcem, ji trockistom in drugim kontr8^, cionarnim skupinam ter v izgradnjo socializma. ^e|e, Ni druge komunistične bi bila zbrala tolikih in gon", šenj kot KP(b). Zato je j» stična partija boljševikov P^y linovim vodstvom obdana 1 ft nijo, občudovanjem in zvestT P' tisočih ljudi in se nahaja f mednarodnega komunisti*0 k reta. Kapitalistične vlade se zaay silne važnosti obstoja in lt Sovjetske zveze za razširja"', Čanje borbe proti imperi' svetu. Prav zato so kapl^'y vlade poskušale od same8an ^ zadušiti deželo socializma, so uspele niso opustile - sredstva začenši od gospoda* lacije, pa do najbolj "e ji5' kampanje klevet, od podP°‘ vil' mu, pa do notranjih zarot > škega napada, da bi tak0 m ' Sovjetsko zvezo. ZSSR Je. ^ tl‘ vojne bolj mogočna, z ve6J1art#' dom in njen pomen v nie°' y * -g ir i zadevah je naraste!. Zato ^ rialisti ponovno postaviti ni 1 ' ves svoj protisovjetski st njtj1 večjim besom in silo kot t v-idai® se usmerili v novo napa' no. Titovska klika, ki se j-__ ^ _____________________| j« K? lastila vodstva naše Partii6' njene politične, gospodarsk^yi' i* skušala skriti vodilno jetske zveze, je poskušala 1 njene pomične, guaina--cialne uspehe, ba bi tak0 izgubile vero v Sovjetsko ~ , bi naj zatemnila za Titovo > vijo. To je bila priprava za ar v odkriti antisovjetizem, ^ ul# sedaj govore in delo Tit°ve’■ f S Titovo kliko na čeiu činski kampanji poskuša 1 zem, v cilju borbe proti «emu komunističnemu 6 spodkopati ugled Sovjetsk^ .y. zanikati njeno vodilno vl"8 yi, de končno do neumnosti, da. je možno biti socialisti 8‘* j i5 nisti in istočasno sovraž"^ jt f jetske zveze, v tem tre»»-- «j1 kot kdaj najboljši način, je», ko spoznamo komunista a jjr" krata, njegovo stališče "ap anif. jetski zvezi, njegovo zal1 ^ .ll njegov sklep, biti ji vedn" i ni v njeni borbi. Ko je Nemčija zaseuia Jugoslavijo, smo poslušali navouna moskovskega radija, ki je govoru, ua je potrebno umeevau lasuie na vsakem koraku m smo pristopni k ustanavljanju partiZaiukih enot. To se je zgodilo v Backi julija lj4i. leta. izoeian smo nacri za sauu-laze in miniranje zeiezmskin transportov. Septembra istega leta smo izvedli prvo sabotažo večjega pomenu in zažgali 100 vagonov bombaža pri Kisaci v backi. V drugi polovici septembra 1941. leta, smo dobili nalogo, naj zažgemo tri tovarne. Za zažiganje teli tovarn nam je bilo obljubljeno posebno netljivu sredstvo, ki pa ga nismo prejeli in smo morali pristopiti k izvršitvi akcije popolnoma samostojno, izvedba same akcije ni popolnoma uspeia, ker sta bili od treh tovarn samo dve zažgani, to pa zato, ker so bile dan prej ojačane, straže. Fo tej sabotaži so lasisti izvedli velike aretacije. V okonci Novega Sada je bilo aretiranih preko iati komunistov. Aretacijo teh komunistov je povzročil provokator v samem Fokrajinske mkomaetu. Clanica Pokrajinskega kuuuieia Gordana ivackovič, ki se nahaja danes nekje na zapadu, je kot angleška spijouka izdala vso partijsko organizacijo Vojvoume. barn Fokrajinski komitet je bil razbit, a tovariša Rado Cizpanov m Janko Cmenk izuana in ubita. Ostali smo še mi, ki smo bili oboroženi in skriti v koruznih poljih in oni tovariši, ki sa bili v globoki negali in jih iašisti niso mogli odkriti. Na ta na: čin je ves partijski aktiv vodil borbo sam brez zveze s CK KPJ. Seie koncem 1943. letu se je povezal z nami Nikoia Petrovič, član Nacionalnega komiteta (začasne vlauej in nam dal ukaz, da se je treba postaviti pod komando centralnega vodsva NOB ter nam je rekel, da je bilo tisto kar se je zgodilo 1941. leta posledica težkih napak, da so bili neki izdajalci, zaradi katerih so bili skoraj vsi komunisti v Novem Sadu in Vojvodini pobiti, itd. Nikola Petrovič je šin bogate trgovske družine in je bil pred vojno tajnik velikih kapitalističnih podjetij v Jugoslaviji ter je za to prejemal visoke piace. Leta 1941., 1942. in 194J. je Petrovič cesto odhajal v Budimpešto z nekimi nalogami, ki nam niso bili nikoli razjasnjene, a tam se je povezal z Lazo Brankovim (ki je bil sojen na procesu v Budimpešti), Iz vsega tega je razvidno, da se je oborožena borba jugoslovanskih komunistov v Vojvodini začela brez vodstva CK KPJ. Vsa poznejša borba proti okupatorju v Vojvodini do konca 1943. leta je delo osnovnih partijskih kadrov, ki sd bili na čelu domoljubnih množic. Zato je popolnoma zlagano hvalisanje klike Tlto-B unkovič, da je Vloga litovskih špijonov za časa yojne dant niti vojak in je prišlo zaradi tega do vstaje, ki je bil" 1J-1___ 1- ali-_______-l.________._____:______________________ -I U'1 1,1 Brigada je bila nasilno razformirana in porazdeljena po "E , d1! Nekoliko dni pozneje je dobila III. armada, a v glavnei" s|: prišlo do vstaje, zahvaljujoč titovskemu CK KPJ. Nasprotno pa je točno, da se je začelo, po umoru Žarka Zrenjanina, Tuze Markoviča in ostalih proletarskih prvoborcev, s sistematičnim uvajanjem priznanih provokatorjev in špijonov na vodilna mesta. Talco so sq pojavili kot voditelji Partije tekom 1943. leta špijoni Nikola Petrovič, Šoti Pal, Lazar Brankov, Živko boarov, Djurica Jokič. Vzpostavitev zveze s titovskim CK KPJ je pomenila istočasno vrivanje špijonov in sumljivih elementov za voditelje partijskih kadrov. Moj odred je med drugim imel nalogo, da prepeljuje novoprišle partizane iz Bačke in Madžarske preko Donave v Srem in Bosno in obratno. Tako je začetkom marca 1944. dobil nalogo, da prepelje takozvane angleške «dopisnike» iz Vrhovnega štaba v Bačko, odkoder so oni odhajali na Madžarsko. Vsi ti «dopisniki» so bili preskrbljeni z radiooddajnimi postajami. Zaradi prevažanja teh angleških špijonov se je pojavilo med našimi komunisti m partizani veliko nezadovoljstvo. O tem nezadovoljstvu, ki se je kazalo v obliki odprtega protesta, sem obvestil Glavni stan Vojvodine in preko člana Nacionalnega komiteta Nikole Petroviča, Titov Glavni stan. Uobil sem odgovor v zelo ostri obliki, dai je to zelo važna naloga, ki jo moramo izvršiti in da, moramo posvetiti največjo pažnjo, da se omenjenim «dopisnikom» nič ne pripeti. Ko je bita objavljena ta direktiva Glavnega stana se je pojavil tak odpor med partizani, da smo preprečili le z največjimi težavami, da niso «dopisnike» pobili. Seveda v tem času nismo vedeli, da je agentura Tito-Rankovič pred samim prihodom Rdeče armade pripravljala in pošiljala na Madžarsko špijone in diverzante, da organizirajo špijoniranje Rdeče armade, ko bo stopila na madžarska tla. Začetkom maja 1944. leta smo zvedeli, da se pripravi j a jo"*N emc i na zasedbo Madžarske, da bi tam uvedli popolni fašistični režim. Oddelek madžarske vojske je bil. pripravljen, da prestopi k nam, partizanom. Predlagal sem vodstvu Partije, v katerem so bili Nikola Petrovič, Šoti Pal, Lazar Brankov in Djurica Jokič (za katerega je bilo na procesu proti Rajkovi skupini odkrito, da je pripravljal umor madžarskih partijskh in državnih voditeljev), da se madžarski oficirji in vojska ne predajo Nemcem, nego da prestopijo k nam ali pa da predajo svoje orožje. Predlagal sem tudi, da organiziramo splošno vstajo v južni Madžarski. Od njih sem dobil sledeči odgovor: «Nemci ne bodo zasedli Madžarske, a če bi do okupacije vendar prišlo, se mi v to niipamo vmešavati, niti ne želimo prepeljati v Srem madžarskih vojakov». Nekaj dni na to so Nemci zasedli Madžarsko in postavili vlado «tk na čelu s Slašijem, a mi nismo pridobili niti enega madžarskega vojaka in orožja. Iz tega se vidi šovinistično stališče titovcev na-pram madžarsk>n vojakom—antifašistom. Nekoliko dni po zasedbi Madžarske so začeli Nemci z mobilizacijo Slovanov v južni Madžarski. Tisoči mobilizirancev so se prostovoljno prijavili, da vstopijo v partizanske enote. Ko sem to javil Šoti Kalu, sedanjemu ministru in Titovemu agentu, mi je rekel, da je direktiva, da se njih ne mobilizira v partizanske odrede in da naj gredo v fašistično vojsko. Jaz se s tem nisem strinjal in sem zahteval, da sprejmemo vse one, ki so se nam javili, zaradi česar sem prišel v nasprotje z vodstvom partije. Mobilizacijo teh prijavljenih Srbov, Hrvatov in Slovakov nisem mogel popolnoma izvesti, nego samo deloma, ker sem bil nasilno odstranjen iz odreda in prekomandiran v Srem. f , x S tem dejanjem so hoteli titovci popolnoma paralizirati razširitev partizanskega pokreta v Južni Madžarski. Na fronti Blatno jezero—Drava se je nahajala I. slovaška brigada, v kateri je bil komandant tovariš Jano Palik. Prvi komisar te brigade je bil tovariš Miša Kardelis, ki so ga titovci sedaj aretirali in ni znano kje se nahaja. Jeseni 1944. je dobila ta brigada nalogo, naj forsira prehod preko Drave. Komanda brigade ni mogia izvršiti naloge, keT"je brigada imela samo lahko oborožitev in še celo te ne dovolj. Vsak drugi vojak je bil bos in prehod je bil nemogoč po zamrznjeni zemlji in snegu. Zato je bil štab skupno s komandantom zamenjan in so izdali nalogo, naj se brigada razformlra, s čemer se ni strinjal jnitl koman- jc uuuuu ili, diiU.iUd, il V gicv.- - , zija nalogo, da izsili prehod preko Drave in da preide na drU*ezi>8p Ko je vsa armada prešla preko Drave, je bila nenadoma 'z ^ sjj vzrokov povlečena 16. divizija na sever. Njeno mesto je zav^ V|f. Osječka brigada, ki se je zopet iz neznanih vzrokov nenado"1^,5 nila pred napadom nemških in ustaških enot in je prišla tr, ska v hrbet III. armade. Tako je tretji armadi pretilo popoln" “"V Vendar pa je bila glavnina 111. armade rešena po zaslu8‘..'u f, ijl, opra nemško letalstvo z druge strani Drave pri poskusih £ vor,' V tvovalnosti IV. bataljona bivše 1 slovaške brigade, ki je " j<^ človeške napore kot tudi zahvaljujoč se bolgarski artileriji padla ranja pontonskega mostu, preko katerega je prehajala na*p1-s’,e Vendar je ostala velika večina oborožitve na drugi strani fašisti so ga zaplenili. af. Nemci so takoj prešli preko Drave in začeli prodirati v y či armadi, ki je prodirala ob Blatnem jezeru ter jo tako r«5 žali. Zahvaljujoč se samo naglemu nastopu Rdeče armade, Nemci potisnjeni in je bila nevarnost odvrnjena. *vy Proces proti špijonu Rajku nam daje možnost, da točno °ce‘- 1 stvari, ki so nekoč veljale za «napake». Prav istočasno, b"® ^ J leta, ko pošilja ameriška obveščevalna služba s pomočjo y jonsko skupino SenJIJa v zaledje Rdeče armade, poskuša kol komandant III. armade omogočiti Nemcem, da bi vdrli jonsko skupino SenJIJa v zaledje Rdeče armade, poskuša j)1 kol komandant III. armade omogočiti Nei čet maršala Toibuhina pri Blatnem jezeru. A S* Vi Iz zgoraj navedenega se vidi, da so narodi Jugoslavije 8 v^j vojne pretrpeli izgube zaradi izdajstva Tila in njegovih s°® A0’/ so ti izdajalci poskušali celo spraviti v nevarnost Rdečo ar°!.^8 je hvaležno vse napredno človeštvo, ker gu je rešila str"5 j stičnega barbarstva. Jy Ta zločin titovcev ni popolnoma uspel, čeprav se takra*. ^(\dJ delo, kdo so oni. Zahvaljujoč budnosti VKP (b) in pazljiv<'sj‘tV0p množic držav ljudske demokracije, bo sedaj njihovo izC*aL,, likvidirano, a narodi Jugoslavije bodo dosegli zasluženo zhi"»- ANDRIJA KARDELIS — VLA^y bivši član AVNOJa in narodni p°’ nosilec «Spomenice 1941.» it m be in bi ni li- bi Ih to »l X te X v 51 lei Vi: ko lo «ei he tr 2.0 h Oi tei 10 11 Ve Ile k boi ba; '0 t‘1 Ho 25 boi voi *ki '»i S l»s h $ìi bei >bl bla Hat Ole «le he te, i , i«l he Oli tk «e Oli 1« hli be ‘0; «Il «il. bj| 'bi Oe «a to hi «ti »a ih] il ti • e obdelujejo z em 1 j o z najmodernejšimi stroji Udobno življenje v kolhozih carski Rusiji je bil kmet pred- *'°rmal Wno; !* £ nezaslišanega izkoriščanja, no je bil sicer «priznan za 'Pravnega člana človeške druž- leta 1861. Torej od takrat ni «osvoboditev» kmečkega le krinka. Dejansko so vele- tji. : Sospoda več «neomejene» o-^ st‘ nad kmetom; od takrat ga iat|m°8la vec “kupovati in proda-*i kut živino. V resnici pa je Ha ta “vlja ry. - uuva. i^cjauaRD ou v cit- bogataši imeli kmeta še no «na vrvici». Oni so bili pač 0 begati; kmetič pa je bil zelo ^n in se je moral k bogatašem * e*atl za pomoč v vseh stiskah, Vseh potrebah. In prav zaradi te-l(( dejstva so bili kmetje tudi po vi“ 1861 še vedno popolnoma od-kov 0<^ veleposestnikov, od kula- lu^bi zemlja je bila razdeljena ze-Se i r*vično. Trideset tisoč velepo-!_ nlkov je posedovalo 76.500.000 pri, ariev zemlje torej povprečno je - 0 na vsakega posestnika po 2.000 In i hektarjev zemlje. Seveda so o s‘ev °shtlih številni posedovali mnogo več. 62.000.000 hektarjev ruske ska vlada je nekaj let za lem nabavila tem posestvom tudi traktorje. Na ta način je bil na državnih posestvih popolnoma spremenjen način obdelovanja zemlje. Jasno je, da se je pridelek znatno dvignil. Tako so se odprle oči tudi najnevarnejšim Tomažem, da je za današnjo dobo edino primerno in odgovarjajoče obdelovanje polja z mehaničnim orodjem. To pa se da napraviti le na posestvih večjega obsega, in tako so se zedinile cele vasi ter pričele z obdelovanjem v kolektivu, v skupnosti. Ker pa so ta nova gospodarstva bila brez nujno potrebnega mehaničnega orodja, je Sovjetska vlada ustanovila velike strojno-traktorske postaje. Te postaje so razvrščene po deželi tako, da lahko obdelujejo polja do trideset kolhozov, to je kmečkih zadrug Beseda kolhoz pomeni po rusko kolektivno hozjajstvo, ali po naše skupno gospodarstvo. Teh strojno-traktorskih postaj je bilo v Sovjetski zvezi pred zadnjo vojno nad 7000. Vsaka izmed teh postaj je imela povprečno po 84 traktor- stroj s katerim pobirajo in obrezavajo peso v kolhozih to je bilo razdeljeno na sko- jev s petimi konjskimi It WM)oo malih posestnikov. Ze le lahko razvidno, kakšna llev* Razlika v posesti in tudi v je Posestnikov. Povrh tega, pa 6os„,nnogo kmetov, ki niso sploh 0Vati zemlje in so jo jemali v od veleposestnikov. v^u lemu \ u. VSe‘< ^Ijšp Je ^bruhnila pod vodstvom je napravila kunec tiij. viu na državnih posestvih diem St)vhoze. Beseda sovhoz polise; ^vielsko hozjajstvo kar se naše skupno gospodarstvo. *tll vtikih posestvih so koj za-z itieh-del0Vati zemli° P° načrtu in aniziranim orodjem. Sovjet- silami, 22 kombajnov, t j. strojev, ki hkrati, žanjejo, mlatijo, vejejo in očistijo žito, 14 mlatilnic, tiu traktorskih plugov itd. Danes je seveda venko več teh postaj m so še bolj moderno opremljene. Skupno oboelovanje zemlje je v Sovjetski zvezi odprlo vrata moderni mehaniki. Izginili so stari leseni plugi ter vse ostalo primitivno crodje za obdelovanje zemlje. Kol-hozni ustroj je pripomogel k temu, da se je začelo prineiovanje veunu bolj večati. Iz dežel ZSSR je za vedno izginila lakota m pomanjkanje. Prvotno lice kmečke vasi se je popolnoma spremenilo. Nastali so novi moderno opremljeni silosi za žito, moderno zgrajeni hlevi za živino; nastale so nove velike tarme, ki so danes ponos vsej sovjetski domovini. Istočasno z izginotjem starega primitivnega načina življenja na kmetijah je prišlo na vasi novo življenje, ki ne zaostaja v ničemer za mestnim življenjem V do tedaj silno zaostale vasi je posvetila luč kulture in izginila je nepismenost. Danes se ponašajo vzorno urejeni sovjetski kolhozi z lepimi vaškimi ljudskimi zavetišči. V navadnih kmečkih vaseh ne manjka niti higiensko zgrajenih bolnic. Sovjetski poljski delavec, sovjetski kmet je danes na isti stopnji kulturnega razvoja, kot ostali delavci, ljudje nove socialistične domovine, ki so na poti h komunizmu. Sovjetski kmetje se danes učijo zato, da bodo še nadalje obdelovali zemljo, seveda na še bolj napreden in moderen način, ne pa zato, da bi zemljo opustili, čim bi se izučili, kot se dogaja v kapitalističnih deželah in seveda tudi v današnji Jugoslaviji. iŠe ni minilo sto let, kar so naši «mandrijaiji» v svojih narodnih nošah gospodarili pod zidovi tržaškega gradu» Kjer Soča, Sava, Drava teh imajo suoi SREDNJI VEK Gospodarske in socialne razmere Značilna oblika podeželskega gospodarstva za frankovske dobe in dalje tja do 11. stoletja so bili gosposki dvorci; iz teh svojih središč so zemljiški gospodje obdelovali svoja zemljišča z Jastnimi hlapci. Spremembe splošnih gospodarskih razmer so pa v 12. in 13. stol. silile zemljiške gospode k opuščanju tega stanja: svoja zemljišča so začeli deliti na kmetije in jih dajati svojim kmetom v zakup. Kmet-zakup-nik je prejeto zemljo bolje in temeljiteje obdeloval, kar je donašalo Nekaj o Miljskih hribih Nekoč so tam gospodarili miljski bogataši - "Hribovci,, pa so jim obdelovali polja in vinograde - Tržaške ulice in trgi so po večini tlakovani s kamenjem iz Miljskih hribov Med Miljskim in Koprskim zalivom se dviga sreunje nizko dokaj 'valovito peščeno gričevje, ki ga imenujemo Miljski hribi. Tu se nahajajo vasi Sv. Barbara, Jelu-rji, Hrevatini, Campore, Božiči m Stare Milje; lahko pa prištejemo še I. Škofije, skozi katere vodi cesta iz Trsta v Koper. Kot trdijo stari očanci, so nastale vse omenjene vasi komaj v zadnjih stoletjih in so torej razmeroma nove. Pred nekaj stoletji so bili Miljski hribi last miljske gospode; a zemlja okoli današnjih Škofij je bila last tržaškega škofa. Pravijo ludi, da so se tamkajšnji prebivalci priselili iz najrazličnejših krajev; Sv. Barbaro n. pr., da so ustanovili Je-zerani. Dejstvo je, da so Hribe obljudili predvsem koloni, ki so obdelovali polja ,n vinograoe i bogatim Miljčanom, i tržašKemu skolu. Znano je namreč, da so mo/.ki hodili vsako jutro v Milje, kjer so pod «Ložo» čakali, da ji n kdo «najme riu žernado». Sele ko je zacvetela velika trgovina v Trstu ter ko so na-, stale nove velike industrije, so Mi-Ijčani prodali svoja posestva v Hribih. Tedaj so zemljo lahko kupovali «ščaveti za vsak denar». Z novo nastalimi razmerami, z uvedbo veiike industrije v Trstu ter z ustanovitvijo velikega pristanišča, so se tudi razmere Miljskih Hribovcev močno spremenile. Obdelovanje polja in vinogradov Se ni več izplačalo m vedno več delovne sile je težilo na Trst. Jasno je, da to je oilo v veliko škodo i polju, i vinogradništvu.. Seveda, so razmere bile take, da se je bolje izplačalo delati v Trstu, kot pa odbelovati zemljo. Nekako takrat so nastale v Mi-Jjskih hribih tudi velike jave v katerih so kopali črno-sivo kamenje in ga v velikih količinah vozili v Trst. Se danes je največ tržaških ulic tlakovanih s kamenjem iz teh jav. Danes so sicer jave dokaj oslabele, ker moderna tehnika uporablja drug material pri gradnji hiš, ka- stroja, ki dnevno požanjeta in obenem omlatita. do 60 hektarjev površine. kor tudi pri tlakovanju cest. Ven- j imele za balo eno «banko» t. j. dar pa so ostale jave aktivne do ; skrinjo in «kavalete» t. j. posteljo s današnjega dne. Pred nekaj časa Ì «pajonom» (pernico). Preden je že- so ustanovili delavci novo zadrugo kamenarjev. Trenutno dela v javah še okrog 40 delavcev. Kljub temu, da je večina delovne moči dobila zaposlitev v Trstu, so polagomg rasila tudi domača naselja po Hribih. Navadno je večina otrok ostala doma in si poleg rojstne hiše ustanovila novo ognjišče. Tako je Sv. Barbara, ki je štela za SV. BARBARA mn lahko oupeijal baio z nevestinega doma je moral p.acati lamom nekako «odkupnino». Ko pa je prišel ženin na uan poroke po nevesto, je dokaj časa niso pustili z doma. Njen oče se je obnašal, kot bi nič ne vedel o ohceti; naposled pa je ie privolil in novinca sta šla k poroki. Si Ljudski prosvetni dom v Elerjih casa Francozov ie nekaj hiš, šteia oD Koncu prejšnjega stoletja okrog zb hiš, danes pa jih šteje okrog ju. Sicer pa je bilo ze pred nastankom današnje vasi tam utrjeno naselje, Kjer je to nekoč stalo, še danes imenujejo Kašteuer. Pravijo, da je bil tam ceio nek samostan, ter da je bu zdruzen z neium uiugim utrjenim naseljem po poozem^kem rovu. nekateri očanci true, aa je bil to Tinjan kjer da je bil eeio skonjski sedež. Nekdo mi je pnpoveuoval indi, da je po premestitvi skoiijske stolice iz Tinjana v Koper nastala duhovnija oz dekanija v Ospu. Koliko je v tem resnice pa ne vem in oilo bi tudi verjetno težko dognati. Ker so vasi Miljskih hribov razmeroma pozno nastale m ker so tamkajšnji prebivalci priseljeni iz raznih krajev, ni najti nikakih sledov posebnih krajevnih običajev m šeg. V I. Škofiji vedo le redki starcej-ši očanci še kaj povedati o nekdanjem ženitovanju. Neveste so nekoč litične, marveč tudi prosvetne organizacije. To je bil najkrepkejši udarec za marsikoga, a obenem tudi velik doprinos na polju ljudske kulture delavskih množic. "Prebivalci vseh vasi v Miljskih hribih so znani po svoji veuki politični zavesti. Sicer m čuda, da je ta zavest na taki stopnji, saj so bili prav v (eh krajih rojeni — in so neutrudno delovali — pravi pionirji delavskega gibanja A. t rau-sin, Božič Kolarič in Alma Vivoda, ki je padla kot partizanka. Spominjam se nekega zborovanja, prosvetnih delavcev, ki se je vršilo pred dobrimi par leti v Trstu in kjer se je mnogo govorilo o bodočem delovanju na kulturnem jpolji^ v Miljskih hribih. Takrat se je obljubilo veliko; toda vse obljube so bile le gradovi v oblakih. Po zboro-vanu je ostalo vse pri starem. Ta-kozvani prosvetarji se niso niti ma- Motiv iz Eierjev io zavzeli za prosvetno udejstvovanje v «narbdno ogroženih predelih STO». Nasprotno od njih pa so napravili prebivalci Jelarjev. Na svojo lastno pobudo so zgradili nov ljud-sko-prosvetni dom v katerem so dobile svoj dostojni sedež ne le po- ‘•kita Ob obletnici smrti kritika Frana Levstika Fran Levstik se je rodil v Retjah pri Velikih Laščah 28. septembra 1831. Njegovi starši so bili siromašni kmetje. Po treh letih obiskovanja velikolaške šole je šel v Ljubljano; jeseni 1844 pa je vstopil v gimnazijp. Pozneje je vstopil v Alojzijevišče, ob koncu pete šole pa je izstopil iz omenjenega zavoda. Malo pred maturo je zbolel in tako je ni niti pozneje opravil. Zaradi tega mu je bila pot do svojega življenskega cilja zaprta. Cez nekaj časa se je vpisal v bogoslovje v Olomucu na Moravskem. Ko pa so leta 1854 izšle njegove pesmi jih nekateri kritiki smatrali za po-hujšljive, zaradi česar je moral zapustiti bogoslovje. Od tedaj se je začela njegova težka pot. Skozi vse življenje se je moral boriti za borni košček kruha. Večinoma je poučeval otroke premožnejših družin, poleg tega pa je sodeloval pri raznih časopisih. Ker je bil resen kritik slovenskega jezika, je prišel mnogokrat v resne spore s takratnimi staroslovenskimi pisarji. Sele leta 1872 je dobil stalno službo kot urednik v ljubljanski knjižnici. Tedaj pa je bil že bolehen in duševno strt. Umrl je v Ljubljani 16. novembra 1887. Levstik je začel pesniti že v tretji gimnaziji. Kot četrtošolec je priobčil v listu Slovenija prvo pesem «Zelje»; kateri so siedile se nasied-nje: «Vile», «Opomin k veselju», «Brezskrbni poet», «Dekle i tiea», «Hrepenenje mladega pesnika» i.dr. Pozneje je spesnil se vec pesmi, katere je kot osmošolec prodal založniku Blazniku, ki jih je leta 18o4 izdal v 5000 izvodih. Med tem časom je Levstik pripravil tudi tri temeljne spise v prozi in sicer «Napake slovenskega pisanja», «Potovanje od Litije ao Čateža» in «Martin Krpan z Vrha». Vsi trije spisi kažejo, kako dobro je Levstik poznal ljudstvo m njegove potrebe in kako jasne načrte je postavil za razvoj slovenskega .eposlovja. Jeseni 1858 je prišel Levstik za domačega učitelija na grad Kaleč k Miroslavu Vilhftrju, kjer je kljub temu, da je imel mnogo dela, zbiral leposlovni material ter sestavljal pesmi. Iz te dobe je njegovo najvažnejše leposlovno delo «Deseti brat». Levstikovo slovstveno oeio sloni na načelu, «da mora slovenski pisatelj iz ljudstva pisati za ljudstvo». večjih koristi njemu, a tudi zemljiškemu gospodu. Razmerje med zemljiškim gospodom in kmetom-zakupnikom so urejale zakupne in najemninske pogodbe, ki kmeta niso prehudo prizadele: predvsem je bilo treba pridobiti tuje naselnike v času intenzivne notranje kolonizacije, a tudi staremu, številčno naraščajočemu prebivalstvu, ki si je moralo iskati zemlje v težje obdelovavnih in manj rodovitnih krajih, je bilo treba pomoči z ugodnimi gospodarskimi pogoji. Tako se je gospodarski položaj kmečkih množic izboljšal, kmet je postal — rekli bi — pol-svoboden. Kmečki podložnik je bil dolžan plačevati svojemu svetnemu ali cerkvenemu gospodu gotove služnosti, kar vse je bilo označeno v posebnih zemljiško-posestnih seznamih, imenovanih urbarji. Med služnosti so prištevali zemljiški davek, ki ga je kmet-podlož-nik plačeval spočetka v pridelkih, pozneje v denarju; poleg tega so obstajale v raznih krajih različne male dajatve; za pašo svinj v hrastovih gozdovih je kmet plačeval «svinjsko pravo», po vinskih goricah «gorsko pravo», dalje «lovsko pravo» itd. Tlaka pri delu na polju je bila v 13. stol v večini krajev zamenjana z denarnimi dajatvami; ohranila pa se je v vožnji lesa, v delu na cestah in v pomoči pri lo-vu. Desetine ponajveč ni več pobirala cerkev, ampak svetni gospodje, ki so jo imeli v fevdu. Do posebnih dajatev je bi! kmet obvezan >b prodaji kmetije, ob smrti gospodarja in ob prevzemu kmetije po njegovem nasledniku. Kakor že omenjeno, se je pa s kmetom postopalo v splošnem uvidevno, skušajoč pomagati kmečkemu gospodarstvu. Seveda so vojne, vremensko ujme in razne druge ne-srče (kužne bolezni, kobilice . . .) pogosto občutno poslabšale kmetov položaj. To, razmeroma zelo ugodno stanje kmeta se je pa zaradi novih gospodarskih teženj, nastalih v Evropi kot posledice velikih zemljepisnih odkritij v 15. stol. in pozneje ter zaradi raznih iznajdb (smodnik, tiskarstvo itd.), ki so globoko posegla v življenje Evrope, v temeljih spremenilo. Ze v 12 in 13. stol. so jela v Evropi nastajati mesta. Zaradi neskončnih bojev med fevdalci, so se meščani obdajali s trdnim obzidjem, ki pa je branilo, da bi se mesto razširilo; zato so bile mestna hiše tesno stisnjene druga pri drugi in grajene v več nadstropij, ulL ce so bile tako ozke, da je sonce le redkokdaj prisijalo vanje. Meščani so obdelovali sicer tudi svoja po. ija, ki so ležala seveda izven mest-* nega obzidja, v glavnem so se pa bavili z obrtjo, naj bogatejšo skupi no meščanov pa so tvorili trgovci. Kakor so se združevali obrtniki v svojih stanovskih organizacijah — cehih, ki so branili njihove stanovske pridobitve, tako so trgovci imeli svoje gilde, ki so skrbno pazile, da je ostala pravica trgovanja izključno v rokah trgovcev. Poleg teh so živeli v mestih še težaki, dninarji, vozniki, a tudi obubožani kmetje, ki so si v mestu iskali bornega zaslužka. 2e spočetka so mesta stremela za tem, da se osvobode svojih fevdalnih gospodarjev, ki so — bodisi svetni ali cerkveni mogočniki — na vse mogoče načine stiskali in iz-mozgavali meščane. Cesto je prišlo do dejanskih uporov meščanov, ki so pa bili (posebno spočetka) surovo potlačeni Tekom časa so si pa mesta le priborila samoupravo In s tem položila temeljni kamen za svoj nadaijni razvoj. Toda «medtem ko je dvig trgovine in industrije povzročil v Angliji in Franciji spojitev interesov vse dežele in s tem politično centralizacijo vse dežele, je privedel v Nemčiji ta proces le do grupiranja interesov v provincialnem obsegu, zgolj okrog lokalnih središč in s tem do politične razcepljenosti» (Engels, «Nemška kmečka vojna»). Iz vrst plemstva so se dvignili knezi, ki so se osamosvojili in bili kmalu pojpolnoma neodvisni od vladarja ter odločali v vseh zade- vah kol samostojni vladarji. Nižje plemstvo je izgubljalo čim dalje bolj na svoji veljavi in je moglo životariti le še kot uslužbenci knezov; istotako so si knezi podvrgli večino mest. Tako je nastajalo nešteto večjih in manjših knežjih dvorov, z njimi pa so rasle tuoi potrebe, nastale z rastoč,m razkošjem, stalnimi vojnami med posameznimi knezi in rastočimi upravnimi stroški. Pa tudi nižje plemstvo je med seboj kar tekmovalo v razkošju na gradovih, sijaju na turnirjih in slavnostih, s čim dalje dragocenejšim orožjem, konji itd. Nič boljše ni bilo z duhovščine; tudi njo je novi čas zadel v živo in jo razcepil v aristokratski raz red škofov, opatov in drugih prelatov, ki so sami bili državni knezi ali pa so vladali kot fevda ni gospodje pod vrhovno oblastjo drugih knezov; plebejsko množico au-hovščine so pa tvorili podeželski in mestni pridigarji, ki niso predstavljali fevdalne cerkvene hierarhije, m torej niso uživali cerkvenih bogastev, a tudi niso imeli ni-kakega posebnega vpliva, bili so neuki, često nepismeni in se preživljali jpogosto na prav dvomljive načine Zato so pa cerkveni ari-stokratje izžemali svoje podložnike ravno tako kot svetni knezi, «postopali so še mnogo nesrarhne.e. Da bi potegnili podložniku poslednji vinar iz žepa ali pomnožili «e i-no posest cerkve, so se poleg brutalnega nasilja posluževali vseh ši-kan religije, poleg strahot mučenja vseh strahot izobčenja. . .» (Engels), V kratkem bomo pričeli objavljati ilustruano povest VALENTIN KATAJEV J a 2B,JI s i n delovnega ljudstva prespanih, omotičnih pijanostih je Ožbej.i zmeraj iiavou- ^ inkuhmehltoloa' Rosedai je z otroki, ki so bili se pr. hiši, jih poiju ciotta tojJ°tkavul- sam sebe pa preklinjal, da ga je moram «.estuiuat ltltirai, Ožbej, vdaj » v božjo voljo, smo pač nesrečniki vsi V PREŽIHOV V O R A N C SÀMCRASINIKI ®ern kriv vse te nesreče! Ali razumite me: jaz sem med dvema »2 Oce r *tanitioma — na eni strani Meta, na drugi strani pa Karnice, - '(i. n^_01|i0 sem omahoval, dokler me ni stisnilo, da se nisem mogei jn atles Pa — kar je dejano, je dejano, strotej sem, amaZmk na * čist0 t/18 teiesu- carapa (šleva), brez odločnosti in volje. Moj oce jyjaj. ru8ačen mož in ti, Meta, si čisto drugačna ...» -a a Bankrti so ga nemo poslušali ter iskali odgovora pri materi. ga je Potem tešila: » Y »--»vili tvoiiu. b "tla ,Se bo še preložilo, ni še ni zamujenega, Ožbej.» .**( v»,’ °ba vzeti se morava in vse bo še dobro! Karnice ne morejo „T°2e< kar nič ne de. Vzeti kajco kajžo v najem in živeti sku-** hotel, mi morajo dovoliti ženitev. Toliko vas je že, da bo boste imeli pravega očeta, in tega ciganskega «aj, .... bo: ^2‘hVh vesela> če j, Ro v ® Potem konec.» taki težki pijanosti se je Ožbej poslavljal od svoje dru-sedami: bo Pustu se vzameva». X«R0 ver talto’ ®°tem Pa je začel: iqet Rt* noči se vzameva.» In tako dalje. bil* leiko rnorala skoraj sama preživljati svojo droso. In to je bilo lii V *ibe’li,- prt bajti jih je bilo zmeraj najmanj četvero; eden je 8oye_ ki' drugi je komaj shodil, tretji je že hlačal in četrti je postali Met- Za prv° Pastirsko službo. Tako je bilo skoraj jpetnast let. I,*1 CozjP6 ftorala delati takorekoč noč in dan; poleti je hodila na dni-0r 1 * Predla doma, plela slamnice, jerbase in koše, delala L Vsako hi’ ***ce> kuhlje, solnike, žličnike, z eno besedo: prijela je t|1! Sose.u °’.k* ji je prišlo pod roke. In ni bilo dela, ki bi mu ne bila o. bUg J i° je poznala kot najboljšo dninarico, ki ji nobena pot tu °ke 'daleč, nobeno vreme pregrdo. Kljub temu, da je jemala j>UjSlrn0b se je ob velikem delu soseska zanjo pipala (trgala). Z j. 6 Ob _ y zibelki na glavi, pa še dva, tri hlačarje ob sebi je odha-, Vl *°ri na delo in prihajala ponoči domov. Njena pridnost l|to veiju18^ dedčlovetka. Edino tej pridnosti, ki je bila zmožna le * w*tarinska ljubeeen, kakršno je nosila v sebi Meta, se Je bilo zahvaliti, da je tako veiika družina odraščala brez prevelikega pomanjKanja, da so vsi otroci odraščali zdravih udov in zdrave pameti. Ob takem večnem nadčloveškem boju ie v soseski od ;eta do leta rastel Metin ugled. Pomalem je javno mnenje prehajalo na njeno stran. Ljudje so se zmeraj bolj spotikali nad trdovratnostjo starega Karničnika, ki se je že vedno strastno protlvil zakonski zvezi med Ozbejem in Meto. Da bi svojo voljo lažje uveljavljal, je še sam ravnal posestvo, čeprav je mlajši sin postal polnoleten. Meta je dolga leta še sanjala o kajži, najprej o eni izmed karniških, tako velikih, da bi se njena družina preredila doma, potem pa kakršni koli bajti, samo da bi ji življenje postalo znosnejše, le sanje pa je sčasoma pokopala. Večkrat je bila zadelj talovna (potrla), mislila je na svojo nesrečo in ni mogla razumeti, zakaj mora ravno njo tako tepsti življenje. Te misli pa so izginile, ko se je spomnila otrok. Velike, težke in neodložljive materinske dolžnosti so jo še z večjo silo gnale na delo za vsakdanji kruh. V tej vsakdanji borbi je nikdar ni zapustila zavest, da se ji godi krivica, da trpi po nedolžnem, da se je nad njo storil velik greh; zaradi te zavesti je postala zaprta, skoraj zakrknjena od odstalega sveta. Vendar ni povzročiteljev svoje nesreče sovražila, pač pa hladno prezirala. In la prezir, ki je gradil med njo ln ostalim svetom vedno višji plot, jo je na drugi strani družil i njeno žvotjo v zmeraj močnejšo skupnost. Imela je svoj lastni svet, v katerem je bilo malo svetlih dni, in se je sprijaznila s to usodo, kakor je mogla in vedela. Zakona z Ožbejem si je zdaj želela le še zaradi soseske, zaradi otrok, ki bi s tem dobili priznanega očeta, da bi vsaj po šegi postali enakovredni ljudje. Soseska ni mogla razumeti, kako je Meta pri takem življenju in pri tolikih otrocih ohranila svojo lepoto; še potem, ko je zlegla že devet otrok, je bila še zmeraj vzravnana, gladkih lic, živih oči, le kretnje so zaradi neskončnega garanja postale manj gibčne. Lepi so bili tudi vsi njeni otroci, vsi visoko zrasli, ravni, močni, žarečih oči, kar so vse imeli od nje. Metina samosvojnost se je zmeraj bolj oprijemala otrok. Pri njih je bila mati vse, podoba očeta njihovih dušah in počasi popolnoma izginjala. Niso bili bojazljivi, toda ljudi so se izogibali in niso nikomur zaupali ter se vedli kot trdobučneži. Ce jih je kdo iz nagajvosil vprašal čigavi so, so odgovarjali, ko so še komaj znali obračati jezik: «Hudabivški pankrti smo!» «Ali niste karniški?» «To pa že kar!» so se neprijazno odrezali. Zato jim je soseska pomalem začela rekati tudi «samorastniki». Ko so komaj zlezli iz gnezda, so morali že v službo za pastirje; pasli so po vseh belanskih globačph, po planinah Obirja, Pece in Olševe. Mati je vsakemu naredila za popotnico velik križ na čelo, pod pazduho mu je stisnila par novih cokel, ki jih je sama napravila za novega odhajača, za slovo pa mu je še rekla- «Zdaj greš v boj za kruh! Ta boj bo težak, ali premagal ga boš, če ne boš pozabil, da si moj, da si Hudaoivnikhv. ..» In če se je odhajač cmeril, kar je pomenilo, da se čuti še nebog-ljenca in preslabotnega pred svetom, mu je mati rekla: «Gal, ne jjomaga nič, doma sta še dva, ki čakata na kruh.» Potem je v presledkih šlo dalje: «Gaber - Mohor - Ožbej - Vid - Burga - Primož. . . doma sta še dva — so še trije, nič ne pomaga!» .. . In slehernikrat se je, cmerač ali cmeravka, spričo materinega resnootožnega obraza prenehal kisati in pogumno nastopil pot v neznani svet, kjer se bije bridki boj zn kruh. Zunaj v svetu so iz pastirjev postajali iberžniki, mali hlapci, drvarji, dninarji, kovači, knapi, iz pastiric kravarice in dekle. Meta je vpeljala tako, da so vsako leto na belo nedeljo prihajali k njej. Iz teh obiskov se je razvil nekak hudabivški shod, o katerem se je še dolgo govorilo j?o vsej dolini, ko je Meta že davno bila pod zemljo in niso Hudabivniki imeli nikogar več, pri komur bi se mogli shajati in kamor so prihajali kot na božjo pot. Ob tokih prilikah je Meta videla vse otroke zbrane pri sebi, za otroke same pa je bila tudi edina priložnost, da so se videli med seboj. Te šege so se držali do materine smrti. Prihajali so k njej, ko je bila že vsa siva, vsa sključena od dela, prevar in trpljenja, ko ni od njene lepote ostalo niš veš drugega, ko njene globoke, svetle oči.., Teža vseh javnih bremen, vsega razkošja plemstva in duhovščine, vseh velikih stroškov vojn itd. ita. je padla na kmeta, ki «je nosil na svojih plečih celotno zgraobo družbe: kneze, uradniKe, plemstvo, duhovščino, Patricije in meščane» (Engels). Cim bolj so rasle potrebe zemljiške gospode, tem hujši je bil pritisk iste na kmeta. Da bi povečali svoje dohodke, so si zemljiški gospodje prisvajali srenjska zemljišča: gozdove, pašnike, travnike vode, ki so jih dotiej uživali kmetje. Poleg skrajno brezobzirnega izterjevanja stanh dajatev so samovoljno uvajali nove dajatve. Položaj kmeta je postal n. iav-nost brezupen, ko je sredi 14. stoletja razsajala po Evropi kuga «črna smrt» in ugonobila premnoge vasi do poslednjega prebivalca. Skozi sto- in stoletja vajeni pokorščine in brez vsake možnosti, «a bi se mogli nasloniti na katerikoli drugi razred, so kmetje dolgo časa mirno prenašal, vse gorje. V raznih krajih Evrope je sicer prišlo do posameznih krajevnih uporov, ki so pa ostali osamljeni m bili zato kmalu in na najkrutejši način zatrti; položaj kmetov se je le še poslabšal. Do upora v širšem obsegu je v Nemčiji prišlo leta 1524; dvignili so se kmetje malone vse srednje in južne Nemčije in v južnem delu Avstrije. Združeni kmetje so postavili svoje zahteve, razložene v «dvanajstih členih», ki so natisnjeni krožili po vsem ozemlju. Zemljiški gospodje so z majhnimi Koncesijami pridobili iu času, zbrali svoje sile in «kmečki upor zadušili v morju krvi. Poginilo je nad 100.000 kmetov, na tisoče vasi je bilo požganih. Luther, ki je spočetka predlagal knezom in seniorjem, naj dajo majhne koncesije v prid kmetov, je zdaj dokončno prestopil na s ran močnih in pozival, naj ,,u-bijajo, davijo in koljejo kmete kot stekle pse”». BREJSKI Vsako belo nedeljo je bila kajža polna pisank, poma klobas „i mesa, polna stolmkov, kipnjenkov, miznikov in raznih drugih potic, ki so jih otroci prihranili za mater. Marsikatera kmetica je hlapcu ali dekli pri odhodu stisnila poseben dar v culo z besedami: «To je za Meto» . . . In kadar je Meta tako sedela sredi otrok, je prišlo nad njo, da jim je mnogo govorila, čeprav je bila sicer redkobesedna. «Zdaj, ko ste vsi zbrani pri meni, poslušajte, kaj vam povem jaz ■ - vaša mati, — pankertska mati. Devetero pankertov vas je. Karnice so zavrgle mene, zavrgle so tudi vas. Karnice so zavrgle tudi vašega očeta — se ne smete hudovati nanj, kajti Karnice so ga zavrgle zadelj mene, zadelj vas. Vidite me, kako sedim med v ardi, moje roke vidite, ki so od ognja in od dela tako zrezane, da niso bile zmožne rahlega božanja; moje srce je tako posušeno, da ne čuti nobenih drugih skomin, razen ljubezni do vas, do svoje krvi. Kadar boste odrasli, branite svojo pankertsko čast, kjer koli boste hodili. Ko zmanjka mene, ne boste imeli malo toplejše kamre, kamor bi lahko stopili. .. Zato ste pa povsod doma. Ker niso Karnice vaše, je vaša vsa Podjuna, so vaše vse gore, vse globače, vse skale in vaša so polja, ki jih prekopavate s svojimi rokami. . . » Hudabivniki so jo poslušali kakor zamaknjeni. Meta jim je govorila dalje: «Z vami je tako: vi niste kakor drugi otroci — vi ste samorastniki. Vi se niste odzibali po zibelkah, vaše zibelke so razgoni, brazde, žare (ozare), kjer vas je žgalo sonce in vas je močil dež. Ob teh zibelkah so vam prepevale tutujke in prepelice, svetila vam je strela, budil vas je grom . . . Zato ste ko samorastniki. Sami ste se izlevili, brez goje, kot izgubljena samorastna setev v razgonu. Kakor se samorastnik zgrabi z okolico, tako se morate tudi vi, Hudabivniki zgrabiti z življenjem. Kjer stojite, poženite korenike. Ne dajte se teptati od drugih, ne prenašajte ponižno krivic, ali tudi vi ne prizadevajte nikomur, nobenemu bližnjemu kakih krivic. — Poglejte, mene so položili na martenico, ko še dobro vedela nisem, kaj je svet Mogoče bodo polagali tudi vas. Tedaj stisnite zobe in si mislite, da ste samorastniki — da ste Hudabivniki. Zdaj po meni vas je devet, čez petdeset let vas bo lahko že sto, čez sto let vas bo petkrat, desetkrat toliko. Potem si boste združeni lahko priborili svojo enakopravnost, svoje pravice.,.» (Konec sledi.) BARKA SE POTAPLJA — Preteklo nedeljo je običajnih 350 «delegatov», ki »o pred casoni štiri dni zehali v Izoli preneslo svoje uboge hlapčevske kosti na Titler-jev stadjon pri Sv. Ivanu. Res prava sreča za Babiča, da so srečno prišli na cilj in da niso zašli v tamkajšnjo umobolnico, kjer je tudi za njih še vedno dovolj prostora. Tako pa je Titlerjeva lutkovna predstava potekala, med splošnim zehanjem in kimanjem z glavami, kar se da v redu. Tokrat se ni šlo več za «kongres». Razobesili so novo reklamno desko z bleščečim napisom «III. redni občni zbor SHPZ». Zastor se je dvignil, režiser pa potegnil za «špag-co» in na ouer je pricapljala prva lutka - četnik Drago Pahor. Poklonil se je, kot se to spodobi in pričel deklamirati svojo «kulturno» vlogo. Ena dve, tri — poslušalci so kot na «komando» zaploskali in četnikovega nastopa je bilo konec. Revček se je očividno zelo potil, ker deklamiranje udbovskih vlog ni šala, posebno še za bivše četnike. Toda ne mislite, da je s tem predstava končala. Pozabiti ne smemo na «veleuka» Hla-vatya, faliranega mesarja človeških čeljusti. Tudi on se je pokazal na odru, v radost in veselje vzhičenim gledalcem. Režiser je urno vlekel «špagco» in lutka za lutko so se vrstile na odru. Komedija poklicnih «kulturnikov» je bila v resnici brezhibna. Prireditev so «počastile» s svojim obiskom tudi ljubljanska in koprska UDBa. Kot izgleda ni manjkal nihče od te druščine mastno plačanih Babičevih nameščencev. Brez dvoma je, da je Babič ob zaključku komedije poslal «gazdi» Titlerju običajni S.O.S.: «Ave Titler! Potapljajoča barka začasno resena. Zamašili smo luknje. Preti še vedno nevarnost novih lukenj. Pošlji takrl «cvenka» za nakup novih «štropo-nov», stari so skoro neuporabni. Tvoj, do vislic zvesti Babič» stop. Majnikova pa lahko zabeleži v svoj «referat» o prireditvah, še eno dobro uspelo lutkovno predstavo. Tako jih imajo do sedaj 42 plus ena, ki pa nedvomno presega vse ostale. BLAŽENA NEVEDNOST — V enem izmed kilometrskih «kulturnih referatov» s katerimi polni Primorski srečnik svoje strani, se postavlja vprašanje ki je pač vredno možganskih zmožnosti Titler-jevih plačancev. Vprašuje se zakaj se ni na poziv «razbijačev» oglasilo niti eno hrvatsko prosvetno društvo. Pogrešili ste naslov, gospodje «koritarji». Za vzroke, da niso prišla na občni zbor hrvat-ska prosvetna društva bo pač najbolje vedela « vsegamogočna » UDBa, katera je edina kompetentna, da vam odgovori. BORTOLO PETRONIO - RAGAZZO TUTTO FARE — «Občnemu zboru je prinesel pozdrave v imenu italijanske kulture v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja tov. Bortolo Petronio». Tako piše Primorski v svojem «poročilu» o občnem zboru Titlerjevih «prosvetarjev». Znani špijon fašistične OVRE Petronio je postal kar črez noč «predstavnik» italijanske kulture To je pa res čedna druščina «kulturnih» zastopnikov. Tako daleč so že prišli ti «prosve-larji», da se poslužujejo fašističnih špijonov in četnikov. Res lepa «kultura», s katero se lahko ponašajo edino titufašisti. Takih «kulturnih» zastopnikov kot je špijon Petronio in četnik Pahor jim prav gotovo nihče ne zavida. Sicer pa je postal Bortolo vele-važna osebnost. Slišiš ga lahko na koprskem radiju, Primorski prinaša kar na debelo njegove «sindikalne» čenčarije, vlečejo ga na vse govorance in cirkuške komedije. Postal je torej pravi «ragazzo tutto fare» Nedvomno je, da je s svojimi špijonskimi izkušnjami zelo obogatel znanje udbovskih kadrov. Vse pogoje ima, da lahko postane (v kolikor ni že) višji inštruktor titofašistične UDBe. Lekcije, ki mu jih je dajala pokojna OVRA bo z lahkoto prenesel na Titlerjevo UDBo. PREDVSEM «RESlDENCA* — Tudi na zadnji občinski seji se je «indipendentist» Mali Jcnezeit-Uianpiccoli se posebno «odlikoval» s svojim običajnim «.ndipenuenti-stičnim» humorjem. Svetovalci so diskutirali o odbornikih upravnega sveta ACEuAT-b. Ali mislite, da je Dii Man Janezek zaskrbljen o neoporečni preteklosti ljudi, ki jih je občinski odbor na svojo roko postavil na to važno mesto? Se na misel mu ni prišlo. Glavna njegova skrb je bila v tem, ali imajo tržaško «rezidenco» na 10. junija 1940. Torej po njegovem: ali so «čistokrvni» tržačam. Evo vam pravi Sporerjev «indipenden-tizem»: ni vazno ce sedijo v javnih ustanovah ljudje, ki ne uživajo zaupanja ljudstva ali taki ljudje, ki so jih v svoji preteklosti «precej nakuhali», glavno je, da imajo tržaško «rezidenco». Čudimo se, da ni «brihtni» Mali Janezek predlagal v to komisijo svojega političnega «učitelja» bporerja, kateri jih je v preteklosti tudi «pre-t-pj nakuhal», ima pa brez dvoma vse dane pogoje za tako važno mesto, ker ima «rezidenco». Za izvolitev v upravne odbore javnih u-stanov je treba imeti — po načelih «indipendentistov» — vsaj te «vrline»: predvsem dobro l>ozna-nje tržaškega narečja v govoru in pisavi (vsaj kot Gianpiccoli) ter «rezidenco». V ostalem pa je kandidat lahko obsedel tudi 20 ali več let zapora za tatvino, sleparije, rop ali drugo. Vse ostalo za «indipendentiste» ni važno. Kazenski Hit geveda pitna pri celj stvari no- Zasedanje občinskih svetov pode želskih obči NABREZINSKI BELCIH P0MA6AJ0 TITOVCEM Občinska seja v Dolini - Osamljeni titovci - Na seji v Nabrežini so «belčki» glasovali za titovca - Monopol nasprotnih strank v upravnem svetu občinske podporne ustanove - Odobrena prodaja nekaterih parcel Medtem, ko je bila prejšnja številka našega lista ze v tisku, se je vršila tudi seja občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redu je bilo več važnih točk in sicer izvolitev volivne tomisije, stanovanjske komisije, revizorjev računov, aavcne komisije, .cini proračun m preimenovanje nekaterih ulic v večjih vaseh občine. Ze v uvodu se,e je tov. župan Lo-vriha Dušan povabil vse svetovalce, ne glede na svojo politično prepričanje ali pripaonost, da sodelujejo pri občinski upravi v korist vseh občanov. Ze to je dovolj jasen dokaz, da je gola laž vse tisto, kar pisari Primorski dnevnik o županih tn svetovalcih, ki so bili izvoljeni kot kandidati KP ali SIAU. Na seji je bila sprejeta tudi resolucija, ki jo je predložil tov. župan proti krivičnemu odloku st. 183, ;b’ $ val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; c“s stlf val. dol. 25,08; 30,80; 30,9°’ j/ 280,9; čas 21.30 val. dol. 29,0»' / 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.30 V* pl 25.08; 30,80; 30,98; 280,9; ‘'il 23.30 val. dol. 25.08; 30,801 V 280,9; 377,4; čas 01, val. dol-30.96; 280,9; 377,4. . ‘ Razen tega vsako ned®1' 11.30 val. dol. 19,78; 25.08. ^ (V slovenščini) čas: l8„nov8* dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: }f dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280# čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.9®-377.4; čas; 01,30 val. dol. 30,S6' 280.9; 377.4. SOFIJA )5 V» (V srbohrvaščini) čas: 1 V dol, 39,11, čas: 2,45 val. dol zen ob sredah in nedelja*1 ' A PRAGA 7, < (V srbohrvaščini) ^as , 3!^ dol. 31,4; čas 16,30-17 val ® /, V slovenščini) čas I7*1 ’ . 49,92; čas 17,15-17,45 val. d ^ (V srbohrvaščini) čas » ' [,» val. dol. 49,92; čas 0,30-0,4-* 31,41. BUKAREŠTA / V srbohrvaščini čas: 20> dol. 40,30. BUDIMPEŠTA ^.. (V srbohrvaščini) čas: 7' jj y val. do. 288,5; čas; 17 do , dol. 549,5; čas: 17,45 do 18-^ Fj 288,5; čas: 19,40 do 20 v8^“g" 6C (V slovenščini) čas: val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: čas: d» val. dol. 288,5. (V slovenščini) val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 549,5. VARŠAVA I 22,45 2< d» 21.°° V sibohrvaščini) čas. dol. 48,25. TIRANA (V srbohrvaščini) čas. dol. 38.22. __ Odgov. urednik DUSA^ f il Založništvo Tiska Tip. Adriatica - B15,, Dovoljenje A. L