s
SEMANARIO YUGOESLAVO
aporece los sábados •
Dirección y Administración:
Lavalle 341. Escr. 316 •
BS. AIRES U.T. 31 Retiro 5839
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
fcfc
EL NUEVO PERIODICO

SEMANARIO YUGOSLAVO
Leto II.
BUENOS AIRES, 17, N0VEM3RA
1934
štev. 58
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv».
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Otvoritev novega fašističnega parlamenta
Nič novega ni, ako povemo, da se je italijanski fašizem rodil brez slehernega programa. Nastal je kot od industrijalcev plačano gibanje, čigai1 edini namen je bil zajezili, z uporo-bo nasilja, vedno večji pritisk v komunistični in socialistični stranki organiziranega delavstva proti delodajalcem, Razdrapane prilike v notranjem življenju Italije so fašizem privedle povsem nepričakovano do oblasti ter ga tako spremenile v stranko, K: je kot taka rabila seveda tudi svoj program.
Ker se je gibanje prikazovalo kot nekaj povsem originalnega, je moral tudi program biti originalen: in tako so si fašistični ideologi omislili sindikate, delovno ustavo in, slednjič, korporacijsko uredbo države. Program se je polagoma izpolnjeval v teoriji in fašizem je prišel končno do zaključka, da treba popolnoma preuredit) tudi parlament, ki je bil postal pod fašističnim režimom povsem nepotrebna tvorba, ker so ga tvorili pristaši ene same stranke, ki so pokorno odobravali vsako vladno iniciativo. Tako je nastala misel, da bi so poslanska zbornica preuredila ■ v korporacijsko zbornico, v kateri naj bi bili zastopa ni delodajalci, delojemalci, strokovno izobraženi ljudje in pa stranka sama — Ta zbornica naj bi organizirala in vodila vse gospodarsko življenje države.
Izdelali so načrt, določili, da naj se vse gospodarske sile organiziram v ~~ korporacijah, ki naj jih vodi državni korporacijski svet, t. j. korporacij-ska zbornica. Število članov zbornice ¿o določili na 739 (268 zastopnikov de-_ lodajalcev, ravno toliko zastopnikov ' delavcev, 137 strokovnjakov in 66 fašistov). Sestavila se je lis* a in razpisal se je takozvani plebiscit, v sobo--tt» -pa se je ta novi korporacijski par lanient. sestal prvi krat.
Otvoritveni govor je imel Musolini, ki je povdarjal, da je otvoritev državnega korporacijekega sveta dogodek odlične važnosti v italijanski zgodovini, ker je nekaj originalnega in lima primera v nobeni drugi državi. Nova zbornica nadomešča institucije, ki so se preživele in spadajo v preteklost. "Italija", je nadaljeval duce, "ie zasi-gurala svojemu prebivalstvu delo. Fašistična revolucija je proglasila enakost vseh državljanov pred zakonom; temu načelu dodaja sedaj še drugo na čelo: enakost vseh napram delu kot socialni dolžnosti. Namen korporaci-je je ustvariti organizacijo, ki naj u-blaži socialne razlike. To imenujem jaz najvišjo socialno pravičnost. V našem veku ni mogoče reci, da je materialno uboštvo neizogibno zlo. Preteklo stoletje je proglasilo enakost državljanov pred zakonom. Bila je to ena od najbolj dalekosežnih pridobitev. Fašistični vek je pa proglasil še enakost vseh ljudi napram delu, ki Sa smatramo kot pravico in dolžnost tudi kot ustvarjajoče zadovoljstvo." "Veliki mehanizem korporacij se je začel danes gibati, ne smemo pa pričakovati, da bo takoj začel delati čudeže. Pripravljeni moramo biti na več ali manj dolgo dobo eksperimentov in mnogo je odvisno tudi od nadaljnjega razvoja splošnih gospodarskih prilik Po vsem svetu."
Marsikaj bi človek lahko napisal k zgornjim Mussolinijevim besedam. Ta ko na primer bije resnici v obraz njegova trditev, da je zakon v Italiji za vse enak, ko je vendar vsemu svetu znano, kako imajo v današnji Italiji 'ašisti vse pravice, nefašisti -oa nobene; kako so prvi v vsakem pogledu Protežirani, drugi pa izrabljani ir. tlačni; kako so narodne manjšine, in Posebno naša, nečloveško zatir-ne itd.
Izjava, da je delo pravica in dolžnost, ni od dane«. To r.ačelo je bilo Proglašeno že 1927. leta v takozvani "Delovni ustavi" (Carta del Lavoro). Kljub temu pa je brezposelnost o ! o-nega leta dalje stalno rastla in sc se delovne prilike vedno bolj slabšale. Izjavo, da mora biti delo pravično Plačano, je tudi že vsebovala "Carta «el Lavoro"; to pa ni oviralo s'ndi-katov, da so v zadnjih letih večkrat °»čutno znižali plače tako, da je življe "jski standard italijanskega ljudstva Padel na prav nizko stopnje. . Ali se bodo delovne prilike izbolj-sa'e sedaj s korporacijsko zbornico; a'i bo ta zbornica prinesla Italiji gozdarsko izveličanje, ki ga fašisti že oliko časa obljubljajo ljudstvu? O e.ni zelo dvomimo in o iti Mussolini "i preveč prepričan, da se bo to res
iízhll'-1-0'	Previno povedal, da je
^"olj.šanje položaja mnoge odvisne od
Nečuvena italijanska izzivanja v Dal ntaciji
Iredentistična propaganda s krova italijanskega motornika "Vulcanie" - Radio-postaja v Bariju dela propagando proti Jugoslaviji - Vprašanje odnošajev med Italijo in Francijo
Komaj Ise je nekoliko zabrisal vtis, ki so ga napravili izzivajoči govori gu vernerja Tripolitanije in bivšega ministra Balba v Splitu, ko že spet priba jajo iz Dalmacije poročila o novih no-čuvenih izzivanjih Italijanov.
Jugoslovanske radio-odelajne postaje so v četrtek sporočile javnosti, da je bila vržena na korčalsko obalo s krova italijanskega .motornika 'Vnlca-nie", ki vozi potnike med Trstom in New Yorkom, velika množina letakov z izzvalno protijugoslovansko vsebino.
Na obali se je našla tudi steklenica, ki so jo vrgli v morje italijanski mornarji. V njej je bil listek, na katerem je hilo zapisano: "Kmatn se povrnete v naročje matere Italije".
Italijanska oddajna postaja v Bariju vodi, vkljub protestom jugoslovan skega poslanika v Rimu, še nadalje neovirano .protijugoslovansko in ire-
dentično propagando. Dalmacijo naziva "neodrešeno deželo" ter obljublja, da jo bodo fašisti kmalu rešili iz "slovanskega robstva".
Jasno je, da takšna izzivanja ne morejo prispevati k izboljšanju odnošajev med obema državama in značilno je, da Italija noče spremeniti tega svojega sovražnega zadržanja, da-si je Jugoslavija pokazala .veliko samo obvladovanje v zvezi z marseilleskim atentatom, čeprav je znano, da je Pa-veliča in njegovo organizacijo podpirala ne samo Madžarska, marveč tudi Italija.
Neprestana italijanska izzivanja so jasen dokaz, da Italija noče dobrih
cclnošjev, marveč si želi resnih komplikacij, ker upa, da ji bo uspelo ribariti v kalnem.
Radi tega se je za sedaj zmanjšala možnost, da bi prišlo do sporazuma med Rimom in Parizom. Francoski zu nanji minister Laval je te dni odkritosrčno priznal, da so pogajanja z I-talijo težka, ker italijanske oblasti nočejo izročiti Paveliča, glavnega organizatorja marseilleskega atentata. — Najbrž se boje, da bi Pavelič s svojimi izjavami kompromitiral Italijo, ki je nudila zaščito hrvatskim teroristom.
Jugoslovanski zunanji minister Jev-tič je v četrtek odpotoval iz Beogra-
Odmevi skega
marseille atentata
da proti ženevi. V poučenih krogih zatrjujejo, da je nesel s sab¡> spomenico, ki jo bo predložil Zvezi narodov in ,ki se nanaša na Zveze madžarske vlade s teroristi. Jugoslovanski korak
RAZNE VESTI
Novo ljudsko štetje je odredila «irska vlada; prebivalstvo Tnčije je znašalo leta 192.7 okroglih li milijonov duš, sedaj pa računajo, da ima Turčija že IS milijonov prebivalcev. Štetje se ho vršilo prihodnje leto.
Italijanske fašistične oblasti so določile, da morajo učitelji in učiteljice, ki so vpisani v stranko, hoditi v šolo oblečeni v fašistične uniforme, da bodo tudi s svojo zunanjostjo vplivali na vzgojo otrok. Novi londonski župan Mclywaux Ki-
pred ženevsko organizacijo hdo pod- j Hik, star 73 let, je bil pretekli petek
prle vse države, ki tvorijo Malo antan to in pa one, ki so podpisale balkanski sporazum. V zvezi s tem vprašanjem se je mudil te dni v prestolnici Jugoslavije tudi turški zunanji nJuis-ter Tevfik Rušdi beg..
Jugoslovanska vlada je objavila na-redbo, glasom katere morajo zapustiti deželo vsi oni tuji delavci, ki nimajo posebnega dovoljenja, da smejo še na dalje ostati v deželi. Tako se bo država rešila med drugim 27.000 Madžarov, ki so domačim delovnim močem odjedali kruh.
nadaljnjega razvoja gospodarskih prilik v svetu. To pa razlagajo tudi v onih deželah, kjer nimajo korporacij.
Korporacijska zbornica ima nalogo, da izenači socialne razlike v italijanskem narodu ter uredi življenje in delovne pogoje tako, da se ho vsem dobro godilo. Nočemo reč; v naprej, da si ne ho prizadevala narediti kaj tudi v tem pogledu, pač pa lahko «rdimo, da fašizem doslej ni izravnaval Socialnih razlik, marveč jih ie še povečal in je k termi mnogo pripomogel tudi njegov davčni sistem, ki je popolnoma upropastil malega posestnika in oht-nika.
Besede so pač lepe. Kr. bi le tudi dejanja bila!
FLANDIN DOBIL ZAUPNICO
Kakor srno že poročal.' v zadnji številki našega lista, «e je kriza, ki jo je izzval spor v Doumergueovi vlacii, nepričakovano hitro rešila. Fladinu je uspelo sestaviti nov koalicijski kabinet v znamenju nadaljevanja političnega premirja, ki je potrebno, ako hoče Francija rešiti važne gospodarske in finančne ter zunanjepolitične probleme.
Nova vlada se je v torek predsta.ila parlamentu. V poslanski zbornici je Flandin prečital precej energično izjavo, v kateri je zagrozil tudi z razpustitvijo parlamenta za slučaj, du bi se izkazalo, da ni mogače sestaviti vlade, ki bi v parlamentu mogla računati z zadostno zaslombo.
Povedal je, da bo vlada poskrbela za ohranitev reda in bo zato izdala poseben pravilnik za javne manifestacije ter prepovedala nedovoljen noš-njo orožja. Predložila bo parlamentu nemudoma državni proračun, poskrbela za uhlažiev brezposelnosti, v zunanji politiki pa se bo držala dosedanjih smernic.
Po preči tan ju te vladno izjave se je glasovanje o zaupnici; za vlado je gla sovalo 423 poslancev, proti njej na 118. Ta izredna velika večina, kakršne v zadnjih letih nobena francoska vlada ni dobila, bo Flandinovemu kabinetu omogočila, da se loti s potrebno energijo cele vrste problemov, ki čakajo na nujmf rešitev.
Na /.ah te ve francoskih oblustev j(5 italijanska policija aretirala "rejšnji petek v Genovi hrvatskega emigranta dr. Mileta Budaka. Osumljen je, da je bil tudi on med organizatorji atentata, v katerem sta zgubila življenje kralj Aleksander in minister Bart-hou.
je
neki drug človek, čigar aretacijo spet zahtevala francoska policija. Pre peljan je bil v Turin. Oblasti niso še, povedale, kdo je ta novi areúranec.
V Italiji je bilo do sedaj prijetih, v zvtzi z marseilleskim atentatom, četvero oseb; poleg zgoraj navedenih dveh, sta še vedno v zaporu Pivc-
I
POTRES V BOSNI
Precej močni potresni sunki, ki so se ponavljali ekoro poldrugo urr, c,o v ponedeljek močno vznemirili prebivalstvo v bosanskem Travniku in o-kolici.
Mnogo dimnikov se je posulo _n vdr so določili na 7'39 (268 zastopnikov de hiš, človeških žrtev pa ni bilo, ker so ljudje utegnili še pravočasno pobegniti na prosto.
Kral) Aleksander in minister Barthou slikana v avtomobilu tik pred atentatom.
Glasom poročila, ki so ga objavile italijanske oblasti, je Budak tekom zasliševanja izjavil, da so je bil nastanil v Berlinu, kamor je bil prišel s pravili.im jugoslovanskim potnim listom. Rekel je, da je bil pregar jan od Srhov ter da se je hotel odtegniti njihovemu nadzorstvu s tem, da si je preskrbel ponarejen potni list, s katerim je potoval, dokler ni prispel v Bologno; tu da je bil v času, ko se je izvršil atentat, ob strani svoje žene, ki je bila tedaj bolna. V Italijo da je prišel 20. septembra. Uničil je češkoslovaški potni list ter se preselil v Genovo, kjer ga je policija aretirala.
Zanikal je, da bi bil v kakšn' zvezi z atentatom.
Tako izjavlja aretiranec. Jasno pa je da so morale francoske oblasti {obiti tekom preiskave, ki jo vodijo, tehtne dokaze proti njemu, ako so zahtevale aretacijo.
V četrtek je bil aretiran v vlaku, ko se je vozil iz Milana proti San Reniu,
lič, vodja ustaške organizacije, in njegov pomagač Kvaternik.
Beograjsko "Vreme" je v četrtek priobčilo dolg članek, v katerem dokazuje, da je Madžarska podpirala in financirala protijugosslovanske teroriste ter da je moralno in kazemko odgovorna za marsilleski atentat. —■ List poziva vlado, naj predloži Zvezi narodov spomenico, v kateri naj na vede dokaze, ki jih ima o zločinskem delu madžarskih oblasti.
Odločni članek uglednega beograjskega lista je napravil globok vtis ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v inozemstvu.
iPovdom obletnice rapallske pogodbe so se izvržile v Zagrebu velike proti-italijanske in protimadžarske deroo-stracije. V bližini italijanskega konzulata je policija zadržala več tisoč dijakov, ki so vpili: "Smrt teroristom! Dol z Italijo! Dol z Madžarsko!"
Oba konzulata so morale ohksti za-stražiti z močnimi policijskimi kor-doni.
M,
Kralj Aleksander pri eni poslednji vojaških parad v Beogradu
PARIZ VZHODA
V zadnjem času mnogo čitamo o vzhodni kitajski železnici, pa verno, kako je bila ta železnica v zadnjih letih predmet nevarnih sporov med .Sovjetsko Rusjjo in Japonsko, dokler se prizadeti vladi pred nedavnim nista domenili glede prodaje. Gospodarji postanejo Japonci in s tem bodo spori prenehali.
Sedež in križišče vzhodne kitajske železnice, ki teče po Mandžuriji, je mesto Harbin, čigar ime dobro poznamo iz časopisnih poročil. Ne pozna mo pa njegovega življenja.
Pravijo, da je Harbiri najbolj evropsko mesto na Daljnem vzhodu, čeprav je 8000 km daleč od kulturne Evrope, od katero ga ločijo puščave in pustinje, pragozdovi in divjine. — ^Pravijo, da ga po pravici imenujejo evropsko mesto, saj je največje mesto belih prebivalcev tam na vzhodu. Ima vsega skupaj 400.000 prebivalcev, med katerimi je samo Rusov 110.000. Poleg teh pa živi tam na tisoče Angležev, Francozov, Italijanov, Američanov, Nemcev in Japoncev. Saj je samo pri upravi vzhodno-kitajske železnice bilo v. službi 12000 Rusov. To je bilo do nedavna kitajsko mesto s kitajsko upravo.
V	Harbinu poskuša Mandžurija dokazati, kako lepo je mogoče, da A-zijci vladajo nad Evropejci in da A-zijci znajo prav tako dobro ukazovati kakor Evropejci ubogati. Ta poskus kaipada za Evropejce ni vedno brez nevarneteti.
Harbin je bolehno in nevarno mesto, mesto postavljeno v prazen nič, sredi mandžurske stepe, ob robu mon golske puščave, katera svoj jezik po-hledno steza do bregov reke Cungari. Harbin je vedno pijano in razburjeno mesto. Saj vlada v njem najbolj razvratno nočno življenje. Imenujejo ga tudi Pariz vzhoda — ne le zaradi ponorelega nočnega življenja, marveč tudi zato, ker je Harbin kakor Pariz nudil dvomljivo in drago plačano zavetišče ostankom ruskega plemstva in meščanstva. Rufei, ki jim je bil beg proti zahodu zaprt, a so sc morali vendarle rešiti pred rdečim potopom, so bežali na vzhod. Pribežali so v Harbin, ki jim je nudil prvi odmor na begu. In sedaj ne znajo najti izhoda iz njega. Vsaka kavarniška na takarica je ruska velika kneginja, ali vsaj pravi, da je nekdaj bito; vsaka plesalka v dvomljivih kabaretih je ge neralova hči, nočna dekleta so hčerke carskih državnih svetnikov.
V	Harbinu vozijo avtotaksij kakor drugod avtobusi, ki med potjo sprejemajo potnike, kateri se vozijo v isto smer. En sam bi voznine ne zmagal, šofer pa je bivši ruski častnik. — V zanemarjenih parkih se potikajo čast niki in vojaki carske armade, oble delo in sprano carsko čepico nosijo na glavi, podnevi te prosije za ciga rete, ponoči spe v pisanih klopčičih na redki trati ter čakajo na kakega kitajskega generala, ki potrebuje in struktorjev in podčastnikov za svojo vojaško tolpo. Vsak hip se dvignejo
slovesno ustoličen. Killik je bil v svojih mladih letih navaden mornariški vajenec in se je z vztrajnostjo in srečo prikopal tekom let do položaia finega najbolj uglednih finančnikov v Londonu. Na stara leta ga je doletela še najvišja izmed časti, ki jih lora angleška prestolnica izkazali svojemu meščanu.
Velika spominska svečanost za pok.
kraljem Aleksandrom se je vršila v soboto pod slavolokom zmage v Parizu. Udeležili so se je predsednik republike in vsi člani vlade. Pred grobom neznanega vojaka so defilirali oddelki bivših bojevnikov. Dasi je lilo kakor iz škafa, je prisostvovalo pre ko 20.000 oseb.
Poljski Nemci nameravajo združiti vse svoje organizacije v veliko zvezo POd vodstvom manjšinskih zastopnikov v sejmu in senatu. Včasih so Nemci vedno tožili, da sc jim pod Poljaki slabo godi; odkar so se drplo-matični odnošaji med Poljsko in Nem čijo temeljito izboljšali, se pa nič več ne pritožujejo.
Boj proti katoliški trgovščini je spet vzplamtel v Mehiku. — Državni pravdnik Portes Gil je te dni celo izdal zaporno povelje proti papeževemu nunciju motts. Ruiz y Flores ter proti škof ti iz Huejutle, ker da sta hujskala duhovščino proti vladi. Oba prizadeta cerkvena dostojanstvenika se pa nahajata na varnem v Zdr uženih državah.
na povelje kakega vročekrvneža, ki jim obljublja, da bo s peščico beračev in pijancev zavzel sovjetsko Rusijo. In bridke solze so jim tekle po licih, ko jih je razorožila nekdanja kitajska policija.
Neuspeli poskusi so bili nujni. Vsak poskus belih Rusov so rdeči Rusi že vnaprej izdali policijski upravi. Rdeči pa se pritožujejo, da vohunijo za njimi beli, ki so v službi mandžurske vlade. Zastopniki Anglije — trgovski in politični — morajo paziti, da se Rusi — niti beli niti rdeči — v Harbinu in v okolici preveč ne ugnezdijo. Zastopniki Amerike nadzorujejo vsak korak Angležev. Japonci — ki je od njih v Mandžuriji odvisnih mnogo stvari in ljudi — pa nadzorujejo Ruse, Angleže, Arnerikance in Mandžur ce. Vsi poročajo oblastem in listom v domovino, vsi so ogorčeni in prijazni — nepopisno zabavna igra!
Sovražne si stranke ločijo trgovinska, politična in plemenska nateprot-stva in jih razburjajo, da se koljejo med seboj zaradi preskrbe z vodo ali zaradi električnega toka.
Harbin ima tri elektrarne: rusko, ameriško in mandžursko; nima pa vo dovoda. Vodo vozijo od daleč na tovornih avtomobilih — vzroka dovolj, da se histerična mešanica cepi v sto strank.
Nočno življenje, ki je glasovito, nudi človeku najprej razburjajoče, potem pa odvratno sliko prisiljene veseliti. Ples je ples mrtvakov. Obrazi so zaznamovani. Ni več dvoma «a njih, da so v vrtincu potopa, ki jih že požira. Evropci, Američani in Azij ci sede skupaj pri gugajočih se mizah, politih z vinom. Vse polno je god be, žganja in žensk. Kini igrajo vso noč. Napisi so angleški, ruski in kitajski.
Zunaj v stepi pa so prve jurte nomadskih Mongolov, ki tu paso črede krav, ovac in konj. Tu in tam stoje vasice in kolonije Rusov, delavnih in pridnih ljudi, ki se ne zmenijo za drugo, ko za svojo zemljo, katero obdelujejo. Ti niso ne beli ne rdeči.
Strašno skrivnostno je to mesto! Mandžuitski ekkpres ostane v njem od jutra do večera. Večina ljudi je vesela, ko se zvečer lahko zopet odpelje ter zopet varno sedi v svojem kupe-ju.
Mandžurija je velika ko Nemčija in Francija skupaj. Ima 30 milijonov ljudi, živinorejo in poljedelstvo. Le pol dežele je obljudene. Dežela je silno rodovitna ter bogata. Neizmerne množine zlata so skrite v njej. V teku 20 let se je prebivalstvo s kitajskim dodeljevanjem podvojilo.
Vsako leto se. selijo v Mandžurijo milijeni Kitajcev, katere doma preganja lakota in povodenj. To je največje preseljevanje narodov, kar ga svet pozna.
Stran 2 •
NOVI LIST
✓7.V

ARGENTINSKE VESTI
m-
"Semana de Buenos Aires"
Mestni odbor za pospeševanje tujskega prometa jo organiziral "Bue-nosaireški teden", ki naj dokaže, da morejo tiuristi tudi v Buenos Airtsli in njegovi bližtiji okolici najti marsikaj zanimivega in vrednega, da si človek stvar ogleda. S tem namenom je odbor organiziral celo vrsto prireditev. Ob tej priliki «i je prišla oglodat glavno mesto Argentini je tudi večja skupina uruguajekili novinarjev.

9. vseameriški zdravstveni kongres
Y sejni dvorani mestnega sveta se je v ponedeljek otvorii 3 vseameriški Žalosten konec otroka ki si
vlada. To prav nazorno dokazuie naslednjo številke: leta 10 K jo Lilo prodanih okroglih 84 milijonov kolekov za škatlje po 10 ctvs., leta 193il> pa se je število povečala na okroglih 244 mil. škat.je po 20 ctvs. je bilo proda nih v letu 1932,* okroglo, 211 milijonov, v naslednjem letu pa 243 milijonov; v istem času se jo število prodanih kolekov za»."atado" po °>5 ctvs. znižalo od 211 milijonov na 120 milijonov.
Tako se dogaja, da se kiuiilei, radi vedno večjega davčnega pritiski, za «trupljajo z vedno slabšimi vrstami tobaka.
zdravstveni kongres, ki bo trajal do 22. t. m., nakar se bo sestala konferenca o evgenetiki, ki bo razpravljala, med drugim, o naslednjih vprašanjih: izboljšanje plemena s prepovedjo priseljevanja azijskih narodov in zamorcev; preprečitev nezdravih zakonski! zvez z uvedbo obvoznega pred hodnega zdravniškega pregleda: sterilizacija oseb, ki bi na potomce mogli prenesti obremenitev.
Pomol se je podrl
Prejšnji četrtek, okrog 7. ure zjutraj se je v Zarate podrl pomol Osrednje Bucnosaireške železniške družbe. Sedem vagonov, natovorjenih s petrolejem in lesom, so štrbunknili v vodo. Škodo cenijo na približno pol milijona pesov. Nesrečo jo povzročilo razdiralno delo vode, ki je izpodjodla temelje. Človeških žrtev ni Irlo, ker ni bilo ob tisti uri še nikogar na dolo.
Neurje v La Rioja
Prejšnji teden je divjala v enem de lu pokrajine La Rioja velika nevllna, ki je povzročila zelo občutno nrue rialno škodo. Tri dni trajajoči nalivi so izzvali hudo poplave. Naselbir.a Chañar jo bila vsa pod vodo Železniška proga, ki gre iz tega kraja proti Castro Barrosu, je bila na treh krajih razdeljena. Poplave so poškodovale tudi velik del na novo napeljanih cest, v Ainbilu pa je voda razdejala tamošnje pokopališče. Ponekod je padala debela toča, ki jo pobila mnogo perutnine, pa tudi druge drobnjadi. Povišanje davka na cigarete
Kongresna proračunska in finančna komisija je odobrila zakonski pred log vlade za odpravo davka na trg. transakcijo ter za uvedbo davka na prodaje, Izvozni predmeti bi plačevali od vsakih 1000 pesov vrednosti 3 peso davka, za prodaje na natranjem trgu pa je določen davek v višini od 2 sto; davek bi se ne plačeval za neka tere produkte, kakor govedo, perutnina, jajca, kruh, mleko, smetana, maslo in eir. Prav tako ni do'oCm v zakonskem Osnutku noben davek na prodaje, ki jih izvršijo podjetja in ustanove, ki skrbe za koristi splošno-sti in ne posameznikov.
Komisija je odobrila tudi f^d vlade predloženi osnutek zakona o notranjih davkih. Kadilec bo zanimalo, da je v zakonskem osnutku predvideno povišanje davka na cigarete in cigari. Cigarete, ki se prodajajo po 10 ctvs. škatlja, bodo plačale 4 ctvs. davka, one po 15 — 7.50, pa 20 — 10, po 30 — 15,50, one, ki se prodajajo po 35 ctvs., bodo pa obdavčene s 17,75 ctvs:
To pomeni, v drugih besedah, da bodo tovarne cigaret morale znižati kakovost tobaka, ako bodo hotele obdržati iste cene. Osnutek pa predvideva še nekaj drugega: "atado", k i je prvotno vseboval 14 cigaret, sedaj pa 12, ne bo smel imeti več ko 10 cigaret.
Kadilci bodo spet segli po cenejših vrstah cigaret, kakor so že storili, ko je prvo občutno povišanje da*'ka na cigarete uvedla začasna Uriburujeva
je sam služil svoj kruh
Blizu postaje Sinsacatc, na prjgi Centralne córdobske železnice, se je dogodila železniška nesreča. Tekom vožnje se jo bil odklopil del vozov. Ko je mašinist to zapazil, je pispešil vožnjo, da se reši nevarnosti trčenja z odklopljenimi vagoni, ki so vedno bolj brzeli, ker je šla proga navzdol. Pet oseb, ki so se nahajale na teh vagonih, so zaman poskušale uporabiti zavore; rešile so si življenje s tem, da so poskakale dol. Mladoletni Elio Vas-concellos, ki so je vozil na skrivnem, je pa izgubil življenje, ker so vagoni skočili na nekem ovinku s tira in se prevrnili še preden je utegnil skočiti 7. voza. Elio je pogostoma potoval kot slepi potnik; hoclil je v okolico Dean Funesa nabirat zdravilna zelišča, ki jili je potém pro lajal v Córdo-bi; služil si je s tem svoj kruh.
Danski kolonisti v Entre Ríosu
Glasom nekega uradnega poročila, so bo naselilo v pokrajini Entre Ríos večje število danskih kolonistov, ki se bodo pečali z obdelovanjem manjših posestev. Njihovi zastopniki so že odpotovali na lice mesta, da urede vse potrebno.
Posledice sule Iz Cto. Luis Piedrabuena (Santa Cruz) poročajo, da trpi vsa okolica že dolgo časa radi velike suše. Pašniki so ožgani in zelenja je vedno manj; velike čredo ovc, ki jih je tam prav nmogo, trpe hudo pomanjkanje krme. Živali so strašno shujšale in živinorejci se boje, da bodo cele črede poginile, ako ne bp kmalu dežja.
O novi podzemeljski železnici
Na novi podzemeljski železnici, ki gre s trga Constitución do severne diagonalne avenide ter bo pozno,j, podaljšana še do Retira, se promet, ki je bil otvorjen pretekli petek, ni začel brazhibno. Radi raznih nodostat kov vlaki niso mogli redno voziti in v torek se je celo zgodilo, da je bil promet dve uri prekinjen, ker je e-den izmed vlakov skočil s tira. Mostna prometna direkcija je ponovno pregledala naprave ter je nato predlagala intendanci, naj se promet takoj ukine, dokler se ne izvedejo potrebna popravila. Izgleda pa, da tako hudo ni bilo, ker oblast novega "subte-ja" ni zaprla.
Dragi starši!
Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires)
KROJAČNICA
LEOPOLD USAJ
Vam nudi najboljšo postrežbo. Ne iz-bero imate vsakovrstno blago.
Zmerne cene.
Diplomirana Krojačnica
GARMENDIA 4973 — PATERNAL
(Pol kvadre od postajo)
JOSIP NOVUNC:
Postanek in razvoj zadružništva
Najbrž ga ni mod nami človeka, ki bi ne bil prepričan, da je v našem iz-seljenstvu nujno potrebna medsebojna gospodarska pomoč ter da nam to pomoč more dati edinole zadružništvo, saj mi nimamo tu velikih podjetnikov in trgovcev, niti bančnih zavodov, ki bi šli posamezniku ali koloniji v gospodarskem oziru na roko.
Podati hočem tu nekaj zgodovine postanka in razvoja zadružništva, da bomo videli, kako je iz neznatnih in revnih početkov zrastla mogočna .stav ba, katero so po pravici ponaša delavstvo, ki jo je zgradilo Najprej pa moram odčrtati, da je zadrušništvo prostovoljno združenje v svrlio uresničenja določenih skupin gospodarskih ciljev. Zapomnimo si dobro, da se gre. tu za prostovoljno združenje in sodelovanje, ker v tej točki se zadruga temeljno razlikuje od zasebnega kapitalističnega podjetja, v katerem je sodelovanje prisilno, kajti delavec (in s tem mislim v splošnem toliko industrijskega delavca in urad nika), ki prejema plačo v denarju ali blagu, je primorau sodelovati z gospodarjem za dosego gospodarskih ciljev tega poslednjega. V zadrugi ni tega prinioranja, marveč se v njej združijo delavci prostovoljno in jo po svoji volji vodijo.
Da bo ta razlika bolj jasna, vzemimo kot primer preprosto konsumno zadrugo in trgovino z mešanim blagom na prvem vogalu! Na zunaj sta obe podjetji enaki, ne pa na znotraj; trgovino vodi volja enega samega — gospodarja, kateri organizira in vodi posle tako, da dajo njemu samemu čim večji dobiček; v zadrugi pa odloča skupna volja zadružnikov, ki delajo za dobrobit vseh članov — za dobrobit skupnosti.
Prvi početki zadružništva segajo tja v 18. stoletje in so se pojavili prvotno kot odpor proti novim gospodarskim prilikam, ki jih je ustvarila industrialua revolucija onega stoletja; tedaj so začela rasti industrijska središča, kjer so se naseljevale vedno večje mase delavstva. Delovne prilike srt bile nad vsp slabe: delavec je moral garati od zore do mraka za neznatno plačo, s katero se je komaj preživljal; njegova družina jo propadala lušcvno in telesno.
Tedaj so se pojavili skoraj istočasno prvi predhodniki modernega zadružništva v j Angli ji, Franciji in Nemčiji; bili so to veliki idealisti in sanjači, ki so hoteli ustaviti naravni razvoj prilik ter povesti človeštvo nazaj v dobo Adamovega raja, ko so bili vsi ljudje solastniki vsega. Njihova neuspela prizadevanja so pa le obrodila važen sad, vežno izkustvo: pokazala so, da zadružništvo ne sme iti proti toku razvoja, marveč da se mora prilagoditi novim razmeram, ako hoče uspevati.
V Angliji je bil ta predhodnik Robert Owen, solastnik velike predilnice, ki je zaposlovala 2.500 delavcev. Svojim delavcem je zboljšal plače in skrajšal delovni čas; skrbel je, da so dobili zdrava stanovanja, za njihove otroke pa je ustanovil vrtce. Ko je moral nekoč ustaviti obrat predilnice za dobo štirih mesecev, je ves ta čas
DRUŠTVENIVESTNIK
Predavanja v "Taboru"
Ob navzočnosti lepega števila članov in drugih, se je otvorila preteklo nedeljo v "Taboru" serija predavanj o zadružništvu. Društveni predsednik in tajnik sta v kratkih besedah podčrtala važnost predavanj ter obrazložila cilje in namene društva, nakar jo prevzel besedo predavatelj g. Josip Novinc, ki je govoril "O postanku in razvoju zadružništva". Ker je vprašanje važno in bo gotovo zanimalo tudi širši krog naših čitateljev, prinašamo predavanje, bomo pravočasno javili.
Po predavanju se je vršil, kakor je bilo napovedano, družabni večer, ki je prav lepo uspel in prehitro p »tekel ob zvokih sviranja društvenega orkestra in ob repevanju naših pesmi.
IZSELJENSKO DRUŠTVO TABOR"
Odbor "Tabora" sporoča članstvu in naši javnosti, da se je društvo preselilo v nove in res lepe prostore na ul. Paz Soldán štev. 4924, na Patemalu. Kq se dokončajo nekatere preuredbe, ki so potrebne, se bo izvršila slovesna otvoritev novih društvenih prostorov in bo ob tej priliki prireditev, na katero se že sedaj z vnemo pripra\ 'ja jo vsi odseki.
KROJAČ
izvršujem vsa v to stroko spadajofia dela. Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271.
točno plačeval vse delavce. Bil je velik človekoljub in njegovim naporom je celo uspelo, da je angleški parlament sprejal prvi zakon o omejitvi delovnega časa.
Za nas je najbolj važno to. da jo Owen ustanovil neko vrsto zadrug, ki jih je imenoval komunistično kolonije. Te kolonije so imele svoja skladišča, v katera so izročali delavci svoje proizvode, za katere so prejemali nakaznice; z nakaznicami so potem kupovali v skladiščih one potreb ščine, ki so jih sami frabili. Vrednost izročenega blaga niso določali v denarju, ampak v delovnih urah. Kilo-nije so začele poslovati z velikim navdušenjem, a kmalu so se pokazale vse hibe tega sistema V skladiščih se je kopičilo blago, ki jo presegalo potrebe članov in, ker je bilo tudi previsoko cenjeno pri prejemu, *so na kaznice začelo izgubljati svojo nominalno vrednost. Zasebni trgovci, ki so sprva sprejemali te nakaznice v plačilo, so jih začeli zavračati ali pa so jih sprejemali le z velikim popustom. Špekulacija se je končno polastila na kaznic in zadala smrtni udarec vsem idealno zasnovanim Owenovim načrtom.
V Franciji se je v onem času pojavila ideja velike produkcijske zadruge. Nje glavni propagator je bil Louis Rlanc, ki si je postavil za geslo: "Tovarna za tovarniškega delavca". Z vladno podporo je ustvaril nekaj stotin tovarniških zadrug, ki pa so s časom prešle v roke kapitalistov in s tem popolnoma zamrle.
Na pobudo Schulze-Oelitzscha se je v Nemčiji delavstvo hotelo postaviti v bran pohodu kapitalizma s tem, da podpre malega trgovca in obrtnika,, jih združi v velike zadruge ter jih na ta način napravi lastnike vse trgovine in industrije. Toda časi malega podjetnika so bili tedaj že minuli, na predek je povzročal koncentracijo vedno večjih kapitalistov in zato so tudi te idealno zasnovane zadruge morale propasti.
Napori in poskusi teh predhodnikov pa niso bili povsem zaman; iz njihovih neuseliov se je delavstvo naučilo, kako ne sme postopati, ako hoče doseči pozitivne uspehe. Izkazalo se je,, da ni mogoče iti proti razvoju ter da so mora pomoč delavstvu organizirati v skladu z napredkom, upoštevajoč in uporabljajoč vse moderne pridobitve.
Na takšni podlagi so začeli delati tako imenovani "rochdalski pionirji", katere lahko imenujemo očete današnjega zadružništva.
Ti pionirji — 28 predi!cev iz Roeli-dala, malega mesteca v angleški pokrajini Lancasliire — so začeli prav skromno; prihranili so tedensko po 2 pence-ja od «voje mizerne plače, dokler niso zbrali 28 funtov, s katerimi so si otvorili trgovinico. Njihov program je bil ta le:
Zadruga ima namen doseči denarni dobiček in izboljšati življenjske prilike svojih članov. V to svrho bo zbrala mal kapital, razdeljen v deleže po en funt vsaki, in bo skušala s tem kapitalom uresničiti naslednji načrt:
Otvorili prodajalno živil, obleke in drugih potrebščin; kupiti ali zgraditi hiše za člane, ki želijo, z medsebojno pomočjo, izboljšati pogoje svojega domačega življenja; izdelovati one pred mete, ki bi mogli dati dela nezaposlenim članom; kupiti ali najeti zemljiš ča, da bi jih obdelovali člani, ki so brezposelni ali pa zaslužijo premalo v tvornicah; organizirati čim prej proizvodnjo in razdelitev blaga ter vzgojo članov, da se zadruga razvije v samostojno kolonijo, kjer bo člane družila skladnost interesov; pomagati vsem zadrugam, katerih namen je ustanoviti enake kolonije; nod pirati abstinenco.
(Dalje v prih. štev.)
■Iliiiiiiiiiiiiiiiiiliilliliiliiiiiimmimiiiiiiit,
KROJAČNICA
P. CAPUDER
se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
Nekaj o obkladkih
Kljub modernim zdravilnim metodam polaga marsikateri bolnik — in to deloma po pravici — veliko važnost. na blagodejni vpliv obkladkov. Ni pa lahka odločitev, ali naj se dajejo topli ali mrzli ovitki. Pred vsem je važno, da je ovitek tesen, ker samo tako nastane učinkovita plast vlažnega izhlapevanja.
Če hočemo odgovoriti na vprašanje, kdaj se dajajo vroči obkladki, moramo vedeti, kako vročina deluje na bolezenske pojave. Vročina ublažuje bolečine, omehčuje krče in zasluze-nja. Topli obkladki pridejo torej v poštev pri gnojnih procesih na zobeh, žlezah, ušesih; nadalje pri napadih migrene, revmatičnih bolečinah, katarih bronhij in pljuč. Pri nekaterih obolenjih srca, ki obstojajo v krčevitem zoženju nekih žil srčnega mišičevja, lahko topli obkladek čudovito deluje s tem, da razširi skrčene žile in tako nastopi zopet normalni obtok krvi v srčnem mišičevju. Vroči obkladki se uporabljajo nadalje pri napadih kolike črevesja,, žolča, ledvic in mehurja.
Nizke temperature pa delujejo u-godno pri različnih vnetjih. Razen tega vplivajo pomirjevalno na živčni sistem. Pri nervoznem glavobolu si skoraj vsak stavi mrzle obkladke. — Pri krvavenju v iobaujski dublini po nezgodah in pretresu možganov so ledene mošnje posebno priljubljene, če je srce razburjeno in bije pospeš-no, so priporočljivi mrzli obkladki.. Pri slabem spanju naj vsak, preden začne uporabljati spalna sredstva, po skusi z mrzlim ovitkom okoli p rs.
Strogih navodil glede uporabe obkladkov seveda ni. Niti zdravnik ne more vedno odločiti, kateri obkladki, mrzli ali topli, bi bili v danem primeru bolj na mestu. Pogosto bolnik najbolje iz izkušnje ve, kateri obklad ki mu bolj prijajo in za te naj se potem odloči.
CENJENIM ROJAKOM
poročam,, da bo v nedeljo, dno 25. t.. m., od 5. ure popoldne daljo, igral na dvorišču "Slovenske gostilne", ul. Trelles 1167 (pol kvadre od Gaone), orkester Izseljenskega društva "Tabor".. Vabljeni so vsi, ki jih veseli godila in radi prežive kakšno uric-» v veseli domači družbi.
FRANCE KURINČIČ, gostilničar
NEBVIGNJENA PISMA PRI BCO GERMANICO
Lozar Faustino (Bilje) Mlakar Anton (Sv. Lovrenz ob Dravskem Polju) Makuc Jakob (Cerkno) Maurič Frančiška (Vrtača) Marič Antonija (Rogaševci) Marušič Angel( (Novaki) Mihelčič Egidij (Lokve) Miklavič Anton (Idersko)
DELO DOBE
Sobni slikar, dobro izurjen v svoji stroki, dbi del. Zglasi naj se v nušem uredništvu le, ako je res izvežban.
Deklica od 16 do 18 let dobi službo pri zakoncih s par mesecev starim trokom; hrana, stanovanje in ? 30' mesečno. Zglasiti se v nešem uredništvu.
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
V	novembru:
22.	Ant. Delfino in Massilia
' 23. Conté Grande, Oraiiia, Almanzora. 25. Pssa. Giovanna
Proti Evropi odplovejo
V	novembru:
21. Pssa. Maria
23.	Formose
24.	Mte Olivia in Massilia ' 27. Conté Grande
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev	9;10)
100 lir	33.30
100 šilingov	71.00
100 mark	157.00
1 funt št.	19.50
100 frankov	25.70
100 čsl kron	16.30
100 dolarjev	390,00
POZOR!
Slov. babica dipl. v iPragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne, — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo.
FILOMENA B EN EŠ-BUKO VA
LIMA 1217
U. T. 23—3389
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RA DALJ Specialist v modernem slikanju.. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud
IfiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^
I TE0D0LÍND0 RODRIGUEZ 1 VALERIJ GODINA
i Mozaiki vseh vrst — Imitacije |
| marmorja — Zastopstvo cementa §
I	"San Martin"
: i
¡ Konstrukcije, preuredbe in popra- \
| vila zgradb. — Zdravstvene in ¡ elektriške naprave
Gradbeni material
I AÑASCO 2763 .UT.59 Paternal 1925 !
ALBERT BELTRAM
t
priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene
Dto. Alvarez 2288, esq. Trettaa


SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo ■ Domača - postrežba - Zmerne cene
- Vsak rojak je dobrodošel -
jiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE	¡
ZASEBNO KLINIKO	|
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires	§
V VSAKEM SLUČAJU	(
KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE E ZDRAVNIKE IN NAJMODER-	j
NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V	1 NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE
1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ	(
I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO	|
1 OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE	|
¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO	|
i	Sprejemamo od 14. do 20. ure.
^iiiiitxiiimiiiiuiitiiiiaiiiiitii¡ttiiiii>iiii>iiiiiiiiiiaiitiifi>itiiiiiiiifuiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiuaiiii>itttiiiaaii>...............................................íiaitaiiiiaiiitiiaatiiiiiiiiaiiiiiitiititiiaiiiiiiiiiaiiitaataiiaiitiBiii'aiiaiaaiiinikiiiHiaiiiiiitv^7
NOVI LIST
Stran 3
S *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
i<

VESTI IZ
DOMOVINE |
Šolstvo v Južni Srbiji
Vpisi učencev v južno-srbske osnovne šole izkazujejo, da se je število šolarjev v zadnjih treh letih pomnožilo za 53,178. Še več povedo statistični podatki: V južno-srbskih krajih j« nepismenost do konca vojne znašala 95 odstotkov. Do I. 1932, je pad-'a na 69, sedaj pa je že znižana na odstotkov. Ker je vsa južna Srbija 8'ede na šolstvo predstavljala po os-vobodenju najtršo ledino, so tudi uspehi srednjih šol razmeroma prav dobri. Srednjih šol je 15 s 178 razredi in 359 učnimi močmi, v 14 meščan fckih šolah pa je 54 razredov, v katerih poučuje 107 učnih moči. Od leta 1918. do letošnjega šolskega leta so zgradili v južno-srbskih krajih 573 no v'h osnovnih šol. Med srednjimi šo-lami pa niso vštete vse one šole, ki spadajo v področje ministrstva za trgovino. *
'Pri prosvetnem napredku južne Sr-igrajo važno vlogo tudfi razne Privatne prosvetne in kulturne ustanove, Tako n. pr. deluje v južni Srbiji 167 čitalnic, 47 sokolskih društev, 108 sokolskih čet, 24 pevskih društev, strelskih družin in preko 350 dru-8di prosvetnih organizacij.
O—o—o
Zakon o pobijanju spolnih
bolezni stopil v veljavo
^ne 1. oktobra o polnoči je stopil ^ Jugoslaviji v veljavo zakon za po-"ijanje spolnih bolezni. Pravilnik se tl¿e predvsem policijskega nadzorna nad javno prostitucijo. S tem
stresal nad domačimi. Zločinca so oddali v zapore okrožnega solišča v Novem mestu.
Nenavaden vzok samomora
Iz Maribora poročajo da je odkril lovski čuvaj Franc Pare v gostem grmovju v gozdu tik nad Dravo zadaj za tovarno dušika v Rušah, truplo 74 letnega upokojenega železničarja — Franca Buckmeistra, ki je živel v Rušah pri svoji hčeri. Že 12. septembra je izginil od doma ter je bilo potem vse iskanje za njim zaman. Buck-meister je visel na nizki veji, da je, čisto čepel pri tleh. Vzrok samoumo-j ra je bil čisto svojevrsten ter doka- ¡ zuje, da ni pokojnik ravnal pri pravi zavesti. Kljub svojim 74 leti se je hotel po vsej sili še poročiti. Ker so mu lastni otroci ugovarjali ter mu branili, je šel v smrt.
dnev
°m so zaprli v Jugoslaviji vse
jav,ie hiše, v kolikor so še obstajale, 1 Je bilo ukinjeno policijsko nadzor-stvo nad prostitutkami. V glavnem so «e ohranile do tega dne javne hiše v Sarajevu, Osijeku, Novem Sadu, kubotici in nekaterih drugih manjših mestih. Okrog 5000 prostitutk so podali v njihove domovinske občine. Nad njimi ne bodo izvajali posebnega nadzorstva, pač pa bodo postav ije-Uf> pred sodišče, čim bi okužile kake-ga moškega.
o—o—o
Očeta je umoril
^ vasi Seč pri Črmošnjicah je bil nedavno v postelji ustreljen 53-letni Posestnik Franc Žabkar. Zločina je bil osumljen njegov 26-letni sin France, ki je končno krvavo delo tudi priznal. Za povod je mladi zločinec navedel nevzdržne domače razmere. — ^tari Žabkar je bil po sinovi izpovedi velik nasilnež, ki je svojo jezo vselej
Sreča v nesreči
Na zasilnem prehodu na Teznem se je dogodila nesreča, ki jih. malo takih pozna vsakdanja kronika, Le čudežno naključje je rešilo 32 letno po-sestnico Ivano Lončaričevo iz Prepo-lja na Dravskem polju grozne smrti. Ljudje, ki so bili priča grozne nesreče, nico mogli verjeti, da je Lončari-čeva res ostala živa. Nezgoda se je pripetila takole:
Lončaričeva se je peljala po Tižaš-ži cesti proti domu na enovprežnem vozu. Ker so bile železniške zapornice odprte, je nič hudega sluteč po-| gnala konja čez progo. Ko je bila ra-i vno sredi proge med obema I ariera-ma, je Lončaričevo naenkrat opozoril glasen pisk lokomotive in tudi krik železniškega čuvaja, da se bliža vlak. Res je v kritičnem trenutku pri-vozil osebni vlak iz Maribora, ki se mu Lončaričeva ni mogla več umakniti. Lokomotiva je zagrabila zadnji del vozu in sunek je bil tako silen, da je Lončaričeva odletela z voza, ki mu je tudi odtrgalo streme, da je bil konj prost. Nezavestna zaradi silnega strahu je posestnica obležala v jar ku. Po srečnem naključju pa je dobila samo lažje poškodbe na nogah in rokah. Tudi konju se ni zgodilo nič, voz pa je lokomotiva popolnoma ¿dro bila. Kdo je zakrivil nesrečo, ki bi bila kmalu usodna za človečko življenje, bo ugotovila komisija.
| VESTI S PRIMORSKEGA]
IZZIVANJA NA SABOTINU
Na Sabotinu so imeli 30. septembra t. 1. veliko slavnost; odkrili so spomenik onim italijanskim vojakom, ki so padli v tamošnjih bojih tekom svetovne vojne. Na proslavo so prišli zastopniki raznih polkov, mnogi generali, predstavniki oblastev itd., in prisoten je bil tudi onvi goriški nadškof mons Margotti, ki je imel govor, v ka terem je slavil italijansko vojsko in "njene poveljnike, ki so jo vodili do zmage". Načelnik goriške občine je predal maršalu Badogliju listino, s katero se maršal imenuje čestnim meščanom goriškega mesta. Imel je ob tej priliki govor, v katerem se je z veliko ljubeznivostjo spomnil tudi Slovencev; dejal je, namreč, med dru gim: "Lev svetega Marka je s svojim rjovenjem pregnal divje tolpe Slovanov in Nemcev, ki so se bile spustile iz severnih gozdov na sončna tla Italije. Naši očetje so čuvali italijanstvo teh mest pred onimi Slovani, ki še danes, v svoji nemoči, izlivajo besno peno svoje nehvaležne balkanske du-na našo slavno vojsko. Tu je prisoten tudi kmet", je nadalje fantaziral Pascoli, "ki se je za časa vojne Stoično pustil streljati za svoje italijanstvo".
Maršal Badoglio je odgovoril v približno istem duhu. Namigaval je na "bodočo vojno z vzhodnim sosedom" ter dejal: "Ob tej priliki obračam, s tega ognjišča italijanstva, svojo misel vdanosti kralju in duceju, ki s toliko simpatijo gleda na vojsko. Pri tem opozarjam, da bo v najbližši bodočnosti nova slava obsijala našo junaško vojsko. Narod lahko s polnim '.aupanjem gleda v novi vzhod italijanskega sol n ca".
Vsa proslava je potekla v protislo-vanskem in bojnem duhu.
O-O-O
OPATIJSKI TRAMVAJI v Ljubljani
Opatijska občina je bila ponudila Ljubljani že pred več meseci 20 svojih tramvajskih vozov. Ko je ta vest prišla v liste, so se opatijski in reški fašisti hudo razburili, češ da takšna kupčija zadeva čast Italije. Intervenirali so pri oblastih, naj bi posredovale, a uspeha niso dosegli. Opatija je že začela izročati vozove v Ljubljano. Sila pač kola lomi. Uprava opatijske občine je bila primorana prodati vozove, da se vsaj deloma reši iz velikih finančnih stisk, o—o—o
Nova žrtev
Koncem septembra je bila v Godo-viču pri Idriji poroka. Ponoči so se svatje veseli vračali domov; med njimi je bil tudi neki Vidmar Zašel je nekoliko s ceste in se menda preveč približal vojaškim utrdbam, katere stražijo karabinerji. Ti so mu baje za klicali, naj se ustavi. Vidmar najbrž njihovih besed ni slišal; to je tem bolj verjetno, ker ¡e bi. n .¡kolik t dobre volje. Karabinerji so začele streljati proti njemu in streli so ga tako hudo zadeli, da je nesrečnež obležal cnrtev.
o—o—o
Radi žganja
Jože Mihelič iz Pedrovega pri Ri-hembergu je bil v Gorici obsojen na tri mesece zapora, na 1356 lir globe ter na poravnavo sodnih stroškov; fi-nancarji so ga bili zasačili, ko je na skrivnem kuhal žganje.
Istotam so bili obsojeni Mihael Ze-linšček, Božidar Kodrmac in Josip Je-ronič, ker so skuhali brez dovoljenja 12 litrov žganja; sedeti bo moral vsak po tri mesece, skupno bodo morali plačati preko 10.000 lir globe in še sodne stroške povrhu.
Clínica Médica "SLAVIS"
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI
Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni.
SPOLNE BOLEZNI
(Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu.
Poneverbe in novi davki
V blagajni puljske pokrajinske upra ve so odkrili velike poneverbe; zmanj kalo je mnogo denarja. Prefekt je i-menoval novo upravo, primanjkljaj pa se bo kril z novimi davki (sovrim-poste). Tako se bo zgodilo, da bo fašistične grehe spet plačalo izmozga-vano istrsko ljudstvo.
Da se javno mnenje "pomiri", so prišli v pokrajinsko upravo novi ljudje, ki imajo te le kvalifikacije: so mladi in fašisti "della prima ora". Eden izmed njih ima celo samo 27 let.
• o—o—o Iz Črnega vrha
Troje izmed aretidanih iz Črnega vrha so oblasti izpustile iz zapora, o-stale pa so še obdržali. Med aretiran-ci sta tudi posestnik Rudolf Dominik ih cestar Rudolf Jakob.
Huda kazen
Franc in Viktor Trošt iz Predgriž pri Idriji sta bila obsojena v Gorici na denarno kazen od 10.589 lir, ker sta iz Jugoslavije pritihotapila šest volov.
IZ BERISSA
Smrt gospe Metodije Velišček
Pred nekaj dnevi je po težki operaciji izdihnila svojo plemenito dušo naša rojakinja Metodija, žena našega ccnjenega priseljenca g. J. Velišč-ka, brata g. Leopolda Veliščka, trgovca v Berissu. Poleg užaloščenega soproga in družine zapušča pokojnica
DR. TRAVESARO
Specialist za otroške bolezni v "Instituto de Maternidad". Dodeljen stolici za pediatrijo in otroško vzgojo na
zdravniški fakulteti Sprejema: ob ponedeljkih, sredan in
petkih od 15. do 17. RIVADAVIA 3434 UT. 62 Mitre 0548
Tekom španske revolucije: Min. predsednik Lerroux poroča novinarjem o položaju v posameznih pokrajinah
# * # * #
Tir
* & * &
IZ CORDOBE
\
Društveni vesti
Zapuščena barikada španskih vstašev v Barceloni
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od. 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne
ZMERNE CENE
OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE
SAN MARTIN 522, II. nadstropje
U. T. 31 Retiro — 1619
tudi majčkanega sinčka Vladka, ki mu kruta usoda ni naklonila, da bi užival sladko materinsko ljubezen.
Na njeni zadnji poti proti pokopališču v La Plati je spremljalo pokoj-nico veliko število naših ljudi, ki so ji na lep način izkazali poslednjo čast. Ob odprtem grobu jt imel p>»lo-vilni govor g. J. Jakus, ki je, med drugim, naglašal, kako kratka je dolgost našega življenja in kako je radi tega potrebno, da se si medsebojno pomagamo in se cenimo.
Užaloščenim ostalim naše iskreno sožalje, pokojnici pa blag spomin in naj ji bo lahka tuja zemlja, v kateri ji je usoda naklonila večni počitek!
Posmatrač.
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
Podpisani odbor D. K. D. "Iskre" že sedaj naznanja naši córdobski javnosti, da priredi svoj prvi "Silvestrov večer" v dvorani "Ukrajina", Calle 82, štev. 1533 (Bario Inglés).
Na sporedu bodo nekaj pevskih točk, deklamacija, kuplet in burka v enem dejanju.
Tem potom prosimo ostala córdob-ska društva, naj bi na ta večer ne prirejala svojih društvenih zabav, marveč naj bi se vsi člani in članice vseli društev odzvali našemu vabilu, da se bomo skupno poslovili od starega leta.
Ako ne pride kaj nepričakovanega vmes, bo prvi krat nastopil društveni tamburaški odsek z nekaj naših komadov, in sicer pred izvajanjem reda, dočim bo za ples sviral dobro znani "Jazz-band".
Program in druge podrobnosti bomo pravočasno javili v "Novem listu",
Toliko na znanje vsem, ki so zanimajo za društveno delovanje v naši tukajšnji naselbini.
POSLANO
Podpisani smatram za svojo dolžnost, da pred našo javnostjo odgovorim na podle in neresnične klevete, ki jih zahrbtno raznaša po naselbini neki moj "dobri in stari prijatelj". Zato ga pozivam, naj odgovori na sledeča vprašanja:
1.	Kje, kdaj in kako sem delal razkol med našimi društvi in organizacijami v Górdobi?
2.	Kdo je oni, ki je kriv, da je propadlo S. P. D. III.?
3.	Ali je res, ali ni, da so vsi oni člani S.P.D. III, ki so bili po takratnih društvenih pravilih v redu z naročnino ter so se udeležili občnega zbora glasovali za sedanje D. K. D. "Iskro"?
Prosim tega "vrlega in starega pri jatelja", naj mi na ta vprašanja javno odgovori ter naj mi moje pretvez-ne grehe dokaže. Ako tega ne stori, bom primoran sumiti, da je "moj stari prijatelj" oni, ki ima zgornje grehe na vesti, pa bom primoran tj polnim imenom razkrinkati ga pred našo javnostjo, da ga bo znala soditi.
V Córdobi, nov. 1934.
Anton Mozetič,
posljedni tajnik S. P. D. I IT.
KROJACNICA IN TRGOVINA
GORICA
v znani restavraciji, boste najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70
Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik
EMIL ¿IVEC
PATERNAL
Osorio 5085
H|||||||||||iiiiiiilliliilillilliillllllllllllillllllllllllllllllll!lllllllllll>'
***************************3
I Zobozdravnika
* $
£ Dra. Dora Samojlovich de
Falicov Dr. Félix Falicov
Dentista
$ Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 J
U. T. 59 La Paternal 1723 *****************************
Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah.
Delo in postrežba prvostna.
priporoča se
4. Kdo je oni, ki je skušal sejati razkol med naše slovensko delavstvo še preden se je ustanovilo ono društvo, in ki se s tem poslom ukvarja tudi danes?
5. Kdo je oni, ki z lažnjivim natolcevanjem skuša spraviti naše izseljence na kriva pota nesloge in medsebojnega sovraštva?
FRAN LEBAN
Avda. del Campo 1080
U. T. 59-3102	Buenos Aire»
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začeiija pri ul. Dorregro 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
üiaiaiaiaiaiaisiasEiaiaiaisiaÉ
HOTEL " PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo so lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— E dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed $ 0.70
DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI	|
Rojakom in rojakinjam se pri-	g
poroča	E
E. KRAVANJA
UK	?C
SiMiSJčlMč^

Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE.

DARUJEM
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. NaS
atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires
01020002010100020102020001010001302348482323482348235390015323535353232323484853234823532348235353532348534800020100000202484823480102010201000201234823234853484823535348234823534848235348232348234823010201020201000102
NOVI LIST

SX —
ŽENSKI KOTIČEK
K
f/
f/
MALI OGLASI
Ne uživajte prevročih jedi!
Slaba navada mnogih gospodinj, da prinašajo na mizo vroče jedi, in še slabša navada ljudi, da se takšnih jedi lotijo, se maščuje skoraj vedno.
Pred kratkim je Caispari v Frank-furtu napravil poskuse s 25 belimi mišmi. Dobivale so zjutraj na tešče mleka, ki je imelo temperaturo 60 stop. Celzija. Že po kratkem času se je začela mišim želodčna sluznica razkrajati, nastopila so vnetja. Čez pol leta so nastale otekline, med njimi takšne, ki kažejo že na raka.
Ne samo živalim, tudi ljudem škoduje zauživanje prevročih jedi, ker povzroča nevarne želodčne bolezni.
NOGE IN ZNAČAJ
Larry Ceballos, vodja glatsbenih in plesnih točk velike filmske družbe, je pravi pionir nove "vede", ki skuša človekov značaj ugotoviti po obliki no«. Da se je vrgel v to področje, ni čudno, saj ima mnogo opravka s plesalkami iz vseh krogov in delov sveta.
"Dekleta z vitkimi nogami so običajne neromantična, girli z močnejšimi mečami pa so strastne narave, kakor sem imel priliko opazovati. Z vajo skrbno razvite mišice na nogah kažejo hladen, preračunljiv in včasi celo okruten značaj. Čim bolj se postava nog pri hoji razlikuje od običajne hoje, tem bolj ekscentrična je njih lastnica. Koraki zaupljivega dekleta so prosti in krepki, bojazljiva dekleta pa imajo neenakomerno in negotovo hojo. Razborita dekleta dvigajo svoje noge pri hoji precej visoko." Tako pravi vsaj Ceballos.
PLESALKA, KI "POSOJA" NOGE	|
. Katera ženska ima najlepše noge na svetu? Kakor pišejo z Dunaja, so tam prišli do prepričanja, da je lastnica najlepših nog plesalka dunajske opere Silvija Bettini, hči znanega kirurga in bivšega mornariškega štabnega zdravnika. Plesalka je morala že večkrat "posoditi" svoje noge raznim filmskim divam, da so bile v filmu privlačnejše.
Nenavadna obletnica
Letos preteče prav 300 let, kar je bila v Rusiji objavljena prepoved kajenja. Prepoved so izdale obenem državne in cerkvene oblasti. Cerkvena oblastva so za prepoved navedla več verskih razlogov. Kajenje tobaka je bilo proglašeno za zlo, ker ljudstvo trati denar za tobak, na mesto _da bi kupovalo kruh; dalje zato, ker je kajenje oviralo delavca na delu in ker je bilo vzrok v mnogih težavah. Glavni vzrok pa je bil ta, da so prinesli s seboj v cerkev duh po tobaku in s tem kvarili versko razpoloženje v cerkvi..
Radi tega je bil leta 1634 izdan u-kaz, ki prepoveduje kajenja tobaka in prodajo tobačnih izdelkov. Za neposlušnost so bile prav občutne kazni. Krivcem so razrezali nas, poleg tega so jih javno pretepali na trgih. Mnogo ljudi je bilo radi kajenja tobaka pregnanih v Sibirijo. Pregnani so bili tudi tovariši grškega metropolita Mine, ki so prispeli v Rusijo. Metro-polit Mirra, ki je sam kadil, je bil interniran v nekem samostanu, Ruski patriarh Nikon ga je hotel še huje kaznovati. Kronika pripoveduje, da je končno zbežal iz samostana.
Migljaji xa hišne gospodinje
Zelju, ki naj bi se hitro skuhalo, pridenemo drobec sode ali natrona. Da ne razširja po hiši neprijetnega vonja po zelju, pregrnimo lonec s pr-tičem, ki smo ga namočili v kisu (pomešanim z vodo), potem še s pokrovko.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak
Calle Charlone 36, pol kvadre od u!.
Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere.
BOŽIČ IN NOVO LETO STA PRED DURMI
PRODA SE: "Zemljevid Slovenske Ze mije" to je: vseh krajev koder prebivajo ali pa so prebivali Slovenci. Vsa ka, tudi najmanjša vas je zaznamova na. Zemljevid je nalepljen na platno s pregibi, priročen za v žep; se priporoča posebno društvom, ker so vsa imena krajev v slovenskem jeziku na tisnjena.
Cena $ 15.— m|n s poštnimo vred.
Ponudbe poslati na naše uredništvo z opombo: za "Zemljevid".
ROJAKOM V VILLA DEVOTO
se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK
Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. Pje. Nene 1973 — Villa Devoto.
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744	UT. Liniers 548
kov za sestavo tega aparata samo 40 Din. V trgovinah pa se ga prodaja po 4 kovače.
Sončne pege se množijo
Greenwiska zvezdama v Londonu poroča, da je v zadnjem času, na veliko presenečenje astronomov, opažati predčasno porast števila sončnih peg. To bo imelo, po dosedanjih izkustvih, velike posledice tudi za nas.
Pred vsem je pričakovati mnogo več neviht, nego smo jih imeli doslej. Posledica nalivov bo, da bodo n. pr. srednjeafriška jezera močno narasla, v Arizoni, kjer so bile letos hude suše, pa se bo rastlinstvo močno razvilo.
Tudi na človeško in živalsko zdravje bodo imele sončne pege močan vpliv. Brezžični promet med Evropo in Ameriko bo na srednjih valovnih dolžinah oviran, na dolgih in kratkih pa bo boljši.
O sadju
To vsi dobro vemo, da je za čiščenje in osvežitev krvi sirovo sadje eno najboljših sredstev. Ima pa tudi več nevarnosti, ki se jim sicer lahko og nemo, ki jih pa le prepogosto prezre mo. Med drugim vidimo grdo navado, zlasti pri otrokih, da pojedo tudi peške. Sicer to ne more povzročiti vnetja slepiča, kot se je doslej splošno mislilo, a peške so vteeeno nevarne; najnovejša raziskovanja so dognala, da vsebujejo peške prusko kislino (Blau saauro) in da dovedejo zato lahko do zastrupljenja. Dalje ima sadje na svo ji zunanji površini več ali manj bakterij in ga moramo zato pred uži tjem dobro umiti. Pokvarjenega ali le malo nagnitega sadja se pa sploh ne smemo dotakniti.
ZA GOSPODARSKO SODE LOVANJE BALKANSKIH DR2AV
Zastopniki držav, ki so podpisale balkanski sporazum, so imeli v Carigradu več dni trajajočo konferenco, na kateri so razpravljali predvsem o gospodarskem sodelovanju Jugoslavije, Grčije, Turške in Romunske. Domenili so se, da se ustanovi "Balkanski posvetovalni gospodarski odbor" ter določili pravila, po katerih bo sestavljen in bo posloval.
Prejšnji petek so bila pravila kon-čnoveljavno odobrena in podpisana, nakar se je konferenca zaključila.
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje
BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ 3.-
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom
PRIPOROČAJTE
Novi list!
/ARMIEHTO 101
ORDINIRAodIOdpU i14>.20 SATI
Ako nameravate poslati Vaši obitelji denar 7.a bodoče božične praznike, vedite, da zadnja pošta, ki dospe še pravočasno, odide s parnikom "Conté Grande" 27. novembra t. 1.
Porabite to priliko
NAKAŽITE DENAR
sedaj in ne pozabite, da skoro vsi Vaši so-rojaki nakazujejo potom zavoda "Banco de Boston", ker vedo, da bodo na ta način njihovi svojci posluženi brž, ugodno in brez slehernih stroškov. Informirajte se in pose-tite nas.
V našem
JUGOSLOVANSKEM ODDELKU
sprejemamo nakazila od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301	Córdoba 1223
(Avellaneda)	,	(Rosario)
ZAUPANJE. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST
Razbojnik Dubrovski
(Nadaljevanje)
"Tako se je vse končalo!" je rekel Vladimir, "še zjutraj sem imel kos zemlje in košček kruha, jutri pa moram zapustiti dom, kjer sem se rodil, moj oče in zemlja, kjer počiva, bosta last zakrizenega človeka, povzročitelja njegove smrti ter mojega uboštva. Vladimir je stisnil zobe in pogled mu jé ob visel na portreju njegove matere. Portretist jo je predstavljal v jutranji beli obleki z rožo v laseh. "Ta portret bo last sovražnika mojega rodu." se je spomnil Vladimir, "Vržen bo z zlomljenimi stoli pred staro šaro, ali bo pa obešen v predsobo kot predmet zasmeha, in zaničevanja pi-kerjev, a v njeni spalnici, v sobi, kjer je umrl oče, se bo naselil upravitelj ali pa jo bo preuredil za harem. Ne, ne, nesrečna hiša, iz katere me je prepodil, ne sme biti njegova, Vladimir je škrtal z zobmi, strašne misli so mu divjale v glavi Na uše sa so mu udarjali glasovi uradnikov, ki so po svoje gospodovali, zahtevali to in ono ter ga motili v njegovem premišljevanju. Naposled je vse utih nilo.
viadimir je odpri predal, da bi u-redil papirje umrlega. Papirji so ob stojali večinoma iz računov in trgovinskih pisem. Raztrgal jih je, ne da-bi jih prebral. Med njimi mu je prišel v roke zavitek z nadpiaom: "Pisma moje žene". Vladimir jih je razvezal z menjajočirni se občutki; bila so pisana za časa turškega pohoda in
naslovljena iz Kistenevke v fronto. Opisovala mu je svoje življenje na de želi. gospodarske opravke, nežno ja-dikovala nad njegovo odsotnostjo ter ga vabila domov v objem svojih ljubih dragih. V enem izmed njih je priznala, da jo muči nemir zaradi zdravja malega Vladka, v drugem sc je radovala nad njegovo zgodnjo sposob nostjo in mu prerokovala srečno in sijajno bodočnost. Vladimir se je zamaknil v branje in pozabil vse na svetu; ko je poglobil dušo v svet družinske sreče, ni opazil, kako je prešel čas. Stenska ura je udarila enaist Vladimir je vtaknil pismo v žep, vzel svečo in odšel iz kabineta.
V dvorani so uradniki spali po tleh. Na mizi so stali prazni kozarci in povsod se je širil močan duh po rumu. Vladimir je šel s studom mimo njih v predsobo. Bilo je temno v nji, toda nekdo se je, videč luč, skril v kot. Ko se mu je bližal s svečo, je Vladimir spoznal kovača Arhipa.
"Zakaj si tu?" ga je začudeno vpra šel.
"Hotel sem, prišel sem pogledat, če je vse doma", se je izgovarjal Arhip v zadregi.
"Zakaj imaš kladivo s seboj?"
"Kladivo? Zakaj? Ali naj brez njega hodim ponoči? Vidiš, ti uradniki, ki so taki pretepači in zato, glej..."
"Ti si pijan, vrzi proč kladivo in se prespi!"
1 "'Jaz pijan, batjuška Andrejevič? Bog mi je priča, da niso čutila niti kaplje moja usta, niti na misel in i ne
pride vino. Ali ni to nezaslišano, da nam ti pisarji hočejo vladati! Ti pi-suhi gonijo naše gospodarje iz lastne ga dvora. Kako hropejo ti hudiči, vse bi z enim udarcem... in potem z njimi v vodo."
Dubrovski je nagubančil čelo. "Poslušal, Arhip!" je rekel in premolk-nil, "pusti svoje načrte! Ti niso krivi, ker delajo na povelje. Prižgi sve-tiljko in pojdi z menoj!"
Arhip je vzel iz gospodarjeve roke svečo, poiskal za pečjo svetiljko in jo prižgal, na kar sta odšla oba po zunanjih stopnicah. Po plošči iz litega železa je tolkel čuvaj, psi so zalajali.
"Kdo danes straži?" vpraša Dubrov ski.
"Midve, batjuška", se je odzval ton ki glas.
"Pojdite domov," je rekel Dubrovski, "ne potrebujemo vaju!"
"Prost večer", je zagodel Arhip.
"Hvala ti, naš krušni oče", sta od govorili ženski in se odpravili domov.
Dubrovski je šel dalje. Nasproti sta mu prišla dva človeka in ga klicala. Spoznal je glas Antona in Griše.
"Zakaj ne spita?" ju je vprašal.
"Ni nama za spanje", jc odgovoril Anton. "Kaj smo doživeli! Kdo bi si bil mislil!"
"Tišje," ga je prekinil Dubrovski, "kje je Jegorovna?"
"V gospodarskem poslopju, v svoji strešni sobici", je odgovoril Griša.
"Pojdi, pri vedi jo sem in vse ljudi, kar jih je v hiši, da ne ostane v njej
niti živa duša razen uradnikov, a ti Anton zaprezi telego!"
Griša je odšel in čez minuto sc je javil s svojo materjo. Starka se to noč ni «slekla. Razen uracfiikov ni nihče zatisnil oči.
"Ali ste vsi tu?" je vprašal Dubrovski. "Ali ni nihče ostal v hiši?"
"Nihče razen pisarjev", je odgovoril Griša.
"Dajte sem sena ali slame", je nadaljeval Dubrovski.
Ljudje so pohiteli v konjski hlev in se vračali s snopi sena.
"Položite ga pod stopnice! Tako, o-troci, ogenj!"
Arhip je odprl svetiljko in Dubrovski je prižgal trsko.
"Stoj!" je zabranil Arhipu. "Zdi se mi, da sem v naglici pozabil zapreti vrata v predsobo^ Pojdi hitro in jih zapri!"
Arhip je pohitel v hišo; vrata so bila odprta. Arhip jih je s ključem zaklenil.
"Ah, ti," je zakričala Jegorovna. "Vladimir Andrejevič, kaj delaš"
"Molči!" jo je zavrnil Dubrovski. "No, otroci, zdravstvujte! Grem, komor me povede Bog. Bodite srečni s svojim novim gospodarjem!"
"Oče, ti naš krušni oče!" so za-vpili, "umremo — a tebe ne zapustimo, s teboj gremo!"
Konji so bili napreženi. Dubrovski je šel v telego z Grišo, Anton jc udaril po konjih.
V tem trenutku je plamen obliznil I hišo. Deske so zahreščale in se začele
rušiti, goreče tramovje je pokalo, nad streho je zakrilil rdeči petelin, začulo se je žalostno tarnanje in klici na po moč. Arhip se je oziral na požar t zlobnim smehom. Iskre so švigale.
"Zdaj je vse dobro", je rekel Arhip. "Kako gori! Gotovo se s Pokrovskega dobro vidi."
Ta hip je nov pojav obrnil njegovo pozornost nase. Po strehi gorečega skednja je begala mačka, ne vedoča, kam skočiti; od vseh strani so jo obdajali plameni. Z žalostnim mijavka-kanjem je bedna žival klicala na pomoč. Mladina se je divje smejala, ko je opazovala njen obup.
"Zakaj se smejete, vragi", jih je nahrudil kovač". "Ali se ne bojite Boga? Božja stvar poginja, a vi se ra-dujete kakor norci!" Prislonil je lestev k goreči strehi in zleze) nanjo. Mačka je takoj spoznala njegovo namero in se mu z vidno hvaležnostjo obesila na rokav. Osmojeni kovač j s s svojim bremenom prilezel na tla.
"No, otroci, zbogom", je dejal služin-čadi okrog. "Tu zdaj nimam kaj delati, ostanite srečni in me ohranite v dobrem spominu!"
Kovač je odšel, požar je razsajal šo nekaj časa, naposled se je polegel in ogorki oglja so žareli brez plamena Okrog pogorišča so pa blodili pogo-relci, stanovalci Kistenovke^ 7. poglavje.
Drugi dan se je novica o požaru raznesla po vsej okolici. Ljudje so razpravljali o njem z različnimi slut-
njami in razlagami. Nekateri so bili uverjeni, da so ljudje Dubrovskega, ki so se opijanili na pogrebščini posestvo zažgali iz neprevidnosti. Drugi so zopet dolžili uradnike, ki so se na-pili na svojem novem selišču. Nekateri so uganili resnico in so trdili, da je bil povzročitelj te strašne nesreče Dubrovski sam. Mnogim se je pa zdelo verjetno, da je pogorel sam z uradniki in služinčadjo vred.
Trojekurov je prišel že drugi dan sam na lice mesta in osebno vodil preiskavo. Dognalo se je, da so prised nik okrožnega sodišča, upravnik in pisar, tako tudi Vladimir Dubrovski, dojilja Jegorovna, sluga Griša, ko-čijaž Anton in kovač Arhip izginili neznanokam Vsa služinčad je soglasno izjavila, da so uradniki zgoreli. Ko se je sesedla streha, so izkopali njihove obžgane kosti. Ženski Vasili sa in Lukrecia sta rekli, da sta vi-,li Dubrovskega in kovača Arhipa nekaj minut pred požarom. Kovač Arhip je bil po splošnem mnenju živ in verjetno glavni, če ne edini krivec požara. Nad Dubrovskim je ležal težak sum. Kirila Petrovič je poslal gu-bernatorju podroben opis dogodka i» nova preiskava se je pričela.
Zaradi drugih vesti so se govorice in radovednost skoro usmerile drugam. Pojavili so se razbojniki in širili strah po vsej okolici. Ukrepi, ki so jih proti njim podvzeli, so se izkazali pomanjkljivi
IZDAJA: Konsorcij "Novega lista*
UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.