Življenje.
(Sonet.)
               
  Potoku kamne omeci mahovje,
Ljubo šumlja, in se po trati vije^ Sosednih dolov manji vire pije 5 " Na polje lahko brani mu verbovje.
v
šumeči reki stavi jez skalovje ,
Zastonj nje val na terdne stene bije 5 Zmed njih se zopet mirna v morje zlijej Ker ji vso moc uzelo je slapovje.
Enaka je po zemlji pot človeka,
Kjer sreče spreminljiva je zvestoba. Ko se zave J na nježnih persih veka.
Odrašeniga stiska rev tesnoba,
Življenje kratko dosti ran mu vseka,
Zaceli jih pokojno spanje groba.                   — č.
List  12.