Stev.24.(hlt»8ttk. r»tw. - C. L m ti Puli).
V Trstu, petek 12.
Izhaja mk p»l*k spvMa*.
Naslov: Tr»t-Trio»U Caaella Centro 37 ali pa : via Gappa 17/111. Izdaja: konzorcij M a leg* lista
MALI
\TA7./
Leto III.
W*KKKn.\X^K^KKK -
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
Sta®« i «n> itevilka 2C stotink.
10 !• ol 1«
a (Di'. Purd. i;
UtsMA (JUGOS1
Mali koledar.
Petek, 12. junija : Janez Fakimd. Sobota, 13.: Anton Padovski. — Nedelja, 14.: Bazilij (Vasilij). — Pondeljek, 15.: Vid. — Torek. 16.: Jošt. — Sreda, 17.: A-dolf, Lavra. — Četrtek, 18.: F.frern. —Petek, 19.; Srce Jezusovo.
MALE NOVICE.
MOLČATI JE ZLATO.
Zadnjo številko «Malega lista) je vso Pokupila tržaška kvestura za »pet prstov in en zagrabek». To se pravi zaplenili so ga. Zdaj se morda ne bo tetka “Edinost« šopirila, kakor da je samo o-na in njena žlahta kaj prida, ker smo V3i v (doistem frdamanju«.
Naročnike prosimo potrpljenja. ,Oe se že jeze, naj se ne- jeze na nas, ker ni naša krivda. .Človek včasih blekne kak šno resnično, pa jo sliši kakšen tak in potem .pride pokora.
Nekatere dopise prinašamo v ti številki znova.
SLOVANI ITALIJE IN DRUŠTVO NARODOV.
Na pobudo gori,škili Slovencev se ,ie v aprilu ustanovilo društvo za Hrvate in Slovence, da se priključi mednarodni zvezi. Minuli teden je tudi tržaška Politična struja ustanovila novo društvo, ki se tudi .priključi mednarodni zvezi. Mednarodna zveza ima namen, da širi med državami duh bratstva, in da se ovirajo vojne.
KAM JE SEL?
Pred tremi tedni je izginil neznano kam 16 letni Cvetnič Kristjan iz Nada-njesela 61, obč. Šmihel pri Postojni. Fant je srednje rasti, črnih oči in las in ima na glavi vseklino. Je mirnega obnašanja. Informacije naj se pošiljajo županstvu obč. Šmihel pri Postojni, P- Nadanjeselo.
SILNA VROČINA V AMERIKI.
Združene države je v zadnjem r*asu obiskala strašna vročina, kakoršne ne Pomnijo 40 let. V Ne\vyorku imajo v senci do 38, v Washingtonu 43 in v Virginiji reto 48 stopinj vročine. Rav-naprej so imeli v Ameriki nenavaden mraz in prehod je bil tako nenaden, da so imeli v Chicagu drug za drugim smrtne slučaje vsled. mraza in potem vsletl vročine. Vseh žrtev vročine je sedaj nad 50.
GROZEN SPREJEM.
Viljem Maher v Minneapolis (Amerika) je povabil več prijateljev na večerjo. Eden se je malo zakasnil; potipal je gostitelja, pri mizi sedečega, po rami, in je na grozo zapazil, da je mrtev. Dva druga gosta sta sedela tudi še Pri mizi in oba mrtvo, tretji se je na zofj boril s smrtjo. Steklenica žganja na mizi je povedala vse. Možje so pili strupeno žganje, kupljivo od brezvestnih tihotapcev. Tihotapci z alkoholom Prodajo v zadregi vse, kar po alkoholu
smrdi.
IMENITNA SLUŽBA.
Potreba po natakarjih je v zadnjem <*su v Londonu zelo narasla, in sicer ^to, ker hodijo ljudje od dne do dne bolj v hotele in gostilne na hrano. Za natakarje cvete trenotno v Ix>ndonu ze-*° bujna pšenica; inteligenten in pripraven mlad moški pride kmalu na 1000 funtov na leto, to je 120 tisoč lir, prvi nadzorovalni natakarji pa na 2000 do 3000 funtov.
VEDNO VIŠE.
Neki francoski letalec se je dvignil s svojim zrakoplovom do višine 9325 metrov nad morjem.
Borba z večnim ledom
Že zdavna se trudijo drzni potovalci dospeti na severni tečaj naše zemlje. Ta pa je zakrit z večnim snegom in ledom. Zato ga je težko doseči. Sedaj, ko imamo letala in zračne ladje, so se vnovič polotili tega podjetja.
Nemške priprave.
Na čelu vseh načrtoy koraka nemški stotnik BRUNS, ki je ustanovil «MED-NARODNG ŠTUDIJSKO DRUŽBO ZA RAZISKOVANJE TEČAJNI H POKRAJIN Z ZRAČNO LADJO». Petdeset najznamenitejših svetovnih učenjakov ji pripada; tako Fridtjof Nansen. dalje veliki poznavate!) zemskega magnetizma profesor Bauer, polarni raziskovalec Knut Rasmussen, Sven Kedin, graditelj zračnih ladij Schiiite itd. Nemška vlada se za podjetje zelo zanima. Velikanski načrt je izdelan že do najmanjše potankosti. Tako bodo imeli s seboj čoln za merjenje globin, sani itd. Bruns je določen od družbe at voditelja ekspedicije, ki se je bo poleg Nansena udeležilo deset znanstvenikov.
Denarno podporo bodo dale razne države med njimi tudi Japonska.
Zakaj silijo na tečaj.
Bruns hoče narediti svojo prvo pot na sever bolj iz znanstvenih namenov, da preišče ondotne obširne pokrajine. On ima pa se drugi načrt. Hoče namreč dognati, kod bi bila pripravna pot za splošni promet med Evropo in Japonsko ter Ameriko.
Najbližja pot.
Ako vzamemo v roko «globus», to je zemljevid na krogli, ki nam pretlsiavlja zemeljsko kroglo, vidimo, da je dosedaj običajna pot iz Nemčije na Japonsko petkrat bolj zamudna kakor bi bila nova pot čez severni tečaj. Sedaj gre ladja iz Hamburga okoli Spanje v Sredozemsko morje, skozi Sueški prekop in Rdeče morje v Indijo in od tam na Japonsko. Vožnja traja 40-50 dni. Bruns bo naredil velikansko zračno ladjo, ki bo še enkrat
DORRODOŠLA MIŠ.
V	poljedelskem zavodu v mestu Lava! na Francoskem se je prejedla miš skozi tapetno steno. Par kamenčkov je padlo dol, za njimi pa. dva zlatnika. U-radniki so hitro šli gledat in so našli luknjo, v nji pa 4810 frankov, lepo zavitih v časnik, z datumom 13. oktobra 1870. Takrat je bila vojska z Nemci in je najbrž nekdo skril franke za boljše čase, pa jih ni več dvignil.
SOVRAŽNIKI CIGARET, 'tibetanska vlada je prepovedala kajenje cigaret, češ da to bogovom ne do-jiade in da je zdravju škodljivo. Neka tobačna tovarna v Kalkuti je opozorila tibetansko vlado, da bi se pičli dohodki države dali z davi;'•m na cigarete izdatno povišati; pa ni nič pomagalo, odgovor je bil, da ne.
PLAČAJTE NAROČNINO. Veliko število naročnikov je še v za-stanku z naročnino za tekoče letošnje leto. Prosimo vse, da naj ne odlašajo s plačilom, kajti pol leta je že za nami. Drugod se listi sploh naprej plačujejo, tembolj je čas poravnati svoj dolg vsaj sredi leta. Zastonj so le kapital isto vski časniki, kateri so vzdrževani od bogatinov zato, da ljudstvo slepe. Mali list je sam svoj, se ne boji nikogar, se ne’ vklanja, mamonu, zato pa hoče svojo naročnino.
obširnejša kakor dosedanji Zeppelinov! zrakoplovi. Tista ladja bo vozila čez zmrzle severne kraje in bo prišla iz Hamburga v japonsko Jokohamo v 5 ali 0 dneh. Vožnja bo celo štirikrat cenejša kakor je po morju po stari poti.
Kod se bo vozilo.
Zračna ladja bi vozila po sledeči progi : Amsterdam - Hamburg (na Nemškem) - Kjebenhafen (Skandinavija) -Leningrad - Arkangelsk (Rusija), potem ob severni sibirski obali, kjer se izlivajo reke Jenisej in Lena v tečajno morje, očitani na zemeljski rtič Bežne v (Ala-ska), potem na otoke' Aleute v Tihem oceanu, z Aleutov pa v Jokohamo.
Tečajna zemlja.
Tečajna zemlja je zelo obsežna. Suhe zemlje okoli tečaja je petkrat toliko kakor meri Italija. Tla so bogata na premogu. Je pa v onih deželah tudi živalstva silno veliko, čeprav se nam čudno zdi, da morejo živali ondot bivati. Ako pa se čez tiste kraje vpelje zračni promet med največjimi mesti sveta, potem zadobe one dežele tudi političen pomen. Zato se vse države prizadevajo, da bi ona tla dobile v svoje roke. Kanada je že proglasila, da bo z njene strani vse do tečaja njena last.
Amundsen.
Slavni morski raziskovalec Amund-se« je šel pred par tedni na severni itečaj z letali. Hotel je prehiteti vse druge ter zasesti tečaj v imenu norveške države. Toda dolgo časa ni glasu o njem. Nekateri domnevajo, da je srečno prišel na tečaj in se mudi tam, da preiskuje, meri in študira. Drugi menijo, da ni tako lahka pot in da se mu je kje zateknilo. Boje se pa celo, da ga ne bo nikdar več v nase kraje nazaj. Bruns je označil Amundse-nov polet za nevarno početje, češ da letalo ni še sposobno za take vožnje. Ves i-zobraženi svet se živo zanima za Amund-sena. Gotovo pa je, da bodo še drugi poskusili iti za njim. kajti človeška želja po spoznavanju je neutešljiva.
JAGER PRIJAGA, KAJ MI POMAGA...
('uderi slučaj se je pripetil pred nekaj dnevi v Kotali na Moravskem. Stražmojster Spitzer iz Brna je lovil v reki Moravi ribe. Na vabo je ujel velikega soma, ali ko ga je vlekel k sebi, se je som bliskoma zagnal v vodo, pa potegnil za seboj s strmega brega tudi ribiča. Padec je bil nagel in globok, reka narasla in ribič je našel smrt v valovili.
VESEL DAN
bo za višarske romarje kresni dan. Cerkev na sv. Višarjih je na novo prezidana in na 24. junija bo kip Matere božje v slovesnem sprevodu prenesen iz Žabnic na Višarje.
MIH
ism
JAK
BELEŽKE.
F,S' em edinjaškim duhovnikom. Fra-masonska tržaška zveza, ki jo Vi direktno ali indirektno, aktivno ali pasivno podpirate, je priredila na Gosjpo-dov dan, na velikonočno nedeljo med Sežano in Povirjem igro z žogo. To je trajala od 7. zjutraj do poldne. Seveda so povzročili, da je tudi mladina sosednjih vasi zanemarila svojo dolžnost. In to se dela po sistemu. Mladina leze v framasonstvo, nemoralnost, v narodno pogubo. Tako ho za narod izgubljena.
MIHS-P' Spe! sva 86 zamerila,
5*1 lili.U. so naju zaplenili.
Poboljšala se nisva nič,
JhM.Ui kaj bodo 2daj nar’dlll?
La «Voce Repubblicana», ki izhaja v Rimu, je prinesla članek:	«Italija,
Nemčija m naši nemški Tirolci«. V članku opozarja, da raste nemška moč, nemška država se dviga in ta nemška samozavest se je (pokazala, ko je zmagal Hindenburg pri volitvah. Hindenburg je dobil prve čestitke iz Merana. To pomeni veliko, kajti v Nemčiji vedno bolj govorijo o tlačenih bratih v Italiji. «La Voce» se obrača do vlade in pravi : Edino jamstvo, da ostane Tirolska v mini z nami je to, da damo Nemcem vse pravice, tako da se bodo čutili zadovoljne.
Branje ie umetnost. Kdor zna brati, mora namreč izluščiti iz prebranih besedi in stavkov tudi vse tisto, kar ni notri zapisano. Posebno kdor v sedanjih časih bere liste, mora se naučiti, da najde v njih tisto, česar se časnikarji niso upali povedati. To se pravi »brati med vrstami«.
Predpravica. V starih časih so razni stanovi imeli posebne pravice ali predpravice. V modemi državi tega ni; vsi smo enaki na papirju. Samo eno predpravico smo rešili, namreč to, da lahko «beremo med vrstami«. To predpravico doseže vsak tisti, kateri ljubi izobrazbo. Pijanci in plesavci ostajajo neumna čreda.
Nezanesljiv je marsikateri nacionalist. Človek bi mislil, da si bo dal glavo odrezati za narod, pa ni tako. Niki slovenski brezverec v Trstu je rekel v družbi: «Raje bi hotel bit; fašist, kakor slovenski klerikalec. « Torej ni res narod prvo in najvišje, ampak prvo je mržnja proti ((klerikalizmu«, nacionalizem pa je kakor frak, ki se zdaj natakne, zdaj odloži, kakor bolje kaže.
Popisi z dežele. Tednik tržaških kapitalistov in framasonov ima svojo posebno politiko. Ker ga kmetje malo marajo, morajo uredniki sami sestavljati »dopise z dežele«. Ljudje v dotični vasi berejo in se čudijo, češ glejte no, te Novice pa res vse vedo. Seveda so uredniki včasih nekoliko nerodni in sami izdajo svoj način ((dopisovanja«. V svoje »dopise z dežele« (v Trstu spisane) vtaknejo radi zabavljice čez ta hudobni Mali list. V nekem dopisu «iz Brezovice« se jeze, češ da Mali list preganja slovenski šport,. V nekem dopisa «iz klanske občine« pozivajo Mali list, naj preneha z napadi. V isti številki pa sami grmadijo napade in laži proti Malemu listu. Ne zdi se nam vredno odgovarjati. Vsi narejeni dopisi ne bodo Novic rešli. Kmet na Koprščini bere Novice zato, ker mu hodijo zastonj v hišo. Ko bo te zastojnščine konec, bo navček zapel...
Kako Je s politiko
NOBEDEN' NIČ BOLJŠI.
Amerika rada poudarja, da ni zemlje lačna in da ji je tuja vsaka osvajalna politika. V resnici pa tudi ona sili vedno dalje preko svojih meja. Vsekakor pa se pri tem po vojni s Španijo, kateri je otela Portoriko in si podvrgla Kubo, izogiba nasilnemu osvajanju ter se za pridobivanje novih pokrajin poslužuje trgovske politike, kupčije. tŽe leta 1801. je bila Amerika od Francije kupila Luiziano. V novejšem času je kupila od Španije Florido, od Rusije Aljasko, od Danske Virginijske otoke. S tem pa ameriški ix>hlep še davno ni nasičen. Nasproti Panamskemu kanalu leže razna otočja in otoki, ki še niso pod ameriško oblastjo in tudi Filipine še loči od Amerike tuja i>osest. Pravkar se pripravlja Amerika, da poseže po teh otokih, v kolikor so francoska posest. Ne | silo, ami>ak trgovinskim potom: Francija naj poravna svoje težke vojne dolgove nasproti Ameriki s te mi otoki. To so francoski antiljski otoki v Atlantskem oceanu in nektera o-točja v Tihem oceanu. Prvi naj bi služili v varnost Panamskemu kanalu, drugi v obrambo Filipin in zlasti kot pomorsko oporišče v morebitni vojni z Japonsko.
Francozi zaenkrat o tej kupčiji nočejo še nič slišati. A če bodo še v naprej tako trdovratno branili uipeljave vsakih davkov za pokritje vojnih stroškov, ki so jih morale uvesti in jih že plačujejo vsi drugi narodi, ki so se bili udeležili vojne, bo Amerika najbrže kmalu dosegla svoj cilj.
SVETOVNA POLITIKA.
Zemeljska kroglja ima dva tečaja : severnega in južnega. Tudi svetovna politika ima dva : prvi je v Srednji Evropi (Francija, Nemčija, Avstrija itd.), drugi pa je takoimeno\*an Daljni Vzhod (Indija, Kitaj, Japan). Največje države sveta se bolj bavijo z mislimi na Daljni Vzhod kakor na Srednjo Evropo. Neusmiljeno nasprotje vlada med Anglijo in Rusijo. Rusija povsod sili k južnim morjem in ima eno oko na bogato Prednjo Indijo. To je najbo-gatejša dežela na svetu in seveda v lasti Angležev. Anglež povsod nasprotuje Rusu in sploh vsem Slovanom, ker se boji za svoje bogastvo. Zato pa tudi Rusija grdo gleda Angleža in mu nagaja, kjerkoli more. Po celi zemeljski krogli ima Rusija razposlane agente, da izpodkopujejo angleško moč in veljavo. Celo med afriške zamorce so hodili boljševiški agentje ščuvat proti angleškemu gospodstvu. Zato sa med podložnimi narodi angleške države čuti povsod nemir ih nezadovoljnost.
______________PODLISTEK____________
Valvazor o Orehku.
Slavni Valvazor je napisal pred 235 leti tole o Orehku na Notranjskem.
Graščina Orehek spada pod Notranjsko ter leži na Pivki,, sedem milj od Ljubljane, eno miljo od Postojne, torej med Postojno in Senožečami. Ime ima od orehov, ki v velikem številu tod rastejo.
Grad je zgrajen v lepi okolici, kjer najdeš krasne njive, prelepo žitno polje in deteljne pašnike.
Takoj pod gradom leži vas istega imena, kjer stoji cerkev sv. Florijana ter štirioglat zvonik. V tem zvoniku visi zvon srednje velikosti, ki nosi letnico 148. v starinskem pravopisu in je bil vlit torej leta 148. po Kristusu.
Orehek pa ima še dve drugi, cerkvi: ena je sv. Lovrenca, druga sv. Nikolaja. Domačega kaplana vzdržuje graščinska gosposka; toda vseeno prihaja duhovščina iz Hrenovi« v vsaki potrebi, previduje ljudi s svetimi zakramenti in vrši tudi druga duhovska opravila.
DOGODKI NA KITAJSKEM.
Kitajska je tudi sila bogata dežela, le narod je precej leniv in zanemarjen. Vse evropske vlade si žele tam kaj pridobiti in se okoristiti. Večkrat pa se Kitajci tega naveličajo in se vzdignejo proti tujcem. V zadnjem času dela Rusija veliko prijateljstvo s Kitajci in ona jili je zopet zagnala v boj proti tujcem. Rus hoče s tem zadeti Angleža na občutljivem mestu. Upor se je začel v Šanghaju, kjer je morala evropska policija rabiti orožje. To je še bolj pod-netilo strasti. Veliki nemiri so bili v Cng-Kianguž kjer so kitajski študentje uničili tri hiše, v katerih so stanovali tujci. V mlijonskem mestu Kantonu je prava državljanska vojna. Vkorakale so rdeče čete, katere vodi general Sun-Yat-Sen, ter so mesto oplenile. Evropejske vlade in Amerika so poslale večje število bojnih ladij na pomoč svojim ljudem. Tudi japonske ladje so tam. Nevarno je, da se iz dosedanjih nemirov izcimi kak hujši spor med državami.
ŠE ENO NASPROTJE.
Znano je po svetu, da vlada staro sovraštvo med Ameriko in Japonsko. Japonska ima mnogo ljudstva in želi dobiti novih tal, da bi svoje ljudi prehranila. Pred 20 leti je s tajno angleško podporo premagala ruske bojne sile, si prisvojila Korejo in, Formozo ter postala vplivna velevlast. Ko je tako odpodila Ruse od ta 1 noš n j ega morja nazaj v Sibirijo, je potem vrgla oči na otoke Filipine, ki so ameriška last. Od takrat se Amerika pripravlja na boj. Zato ima Amerika tako velikansko bojno ladjevje, da poseka celo angleškega. Letošnje pomorske vaje so imeli Ame-rikanci v smeri proti Japonski in Japonci tudi ne drže križem rok. Ko je bilo v Washingtonu pred par leti sklenjeno, da ne smejo imeti države več kakor določeno število bojnih ladij, so Japonci urno potopili dve stari škatlji in razglasili v svet kako sO pridni in poslušni. Na tihem pa so si mislili: vojska bo z novimi ladjami. Zato jili pridno pa tiho grade. Prej ali slej bo nastal velik šunder na morju, ki nosi ime »Tihi ocean«.
ALI SI ŽE POSLAL SVOJ DAR ZA SKLAD « MALEGA LISTA » ? ?
Po čem je lira?
Dno 10. junija si dal ali dobil: ca 100 dinaijey — 42.10 L.
M 100 C. kron — 74.25 L.
*a 100 fr. frankov 122.75 L. za 100 Šilingov — 850.— L., za 1 dolar — 25.05 L. ta 1 funt — 122.10 L.
Graščina je že zelo stara, kajti že leta 1245. so zapisani trije bratje: gospod Adolf, gospod Hartvig in gospod Oton. Ko je ta rodbina povsem izumrla, je šel pozlu tudi grad. Leta 1584. ga je gospod Ahac, grof Thurn, nanovo pozidal in ga je proti turškim napadom obdal z visokim zidovjem in štirioglatimi stolpi.
Začetka tega stoletja (17.) je grof Thurn prodal graščino gospodu Rafaelu Karaduci (Garaduci), dvjornemu kanclerju iz Gradca. Nato je prešel grad v last gospoda Jakoba Hallern, kasneje na rodbino Niklasa Homerja, pozneje ga je kupil knez Porzia in slednjič Ivan Bernhard baron Ros-setti.
 o------
Prva slovenska tiskarna in knjigarna.
Ni bila ne Celovcu ne v Ljubljani ne v Trstu ne v Gorici, ampak v gorski vasi na Goriškem, na Banjši-cah, ki so zaslovele po vsem svetu šele v času svetovne vojne zastran velikih bitk med italijansko in avstrijsko armado. Prvo slovensko tiskarno
Stanje laške lire
V zadnjem času smo opazili, da je naša lira nazadovala v primeri z drugimi denarji. Po današnjem izkazu tržaške borze stne dolar 25.10, dunajski šiling 350. jugoslovanski dinar 41.75. angleški funt pa 122.40. Za sto zlatih lir pa je treba papirnastih 485.
Zakaj lira pada.
Italijanski časopisi pišejo, da so zadnji padec lire i>ovzročili špekulantje v Njujorku in Londonu. To sta dve glavni mesti za svetovno kupčijo z denarjem in tam delajo z malimi valutami, kar sami hočejo. Velik učinek na padec lire je imela predvsem beseda ameriške vlade, ki je rekla, da bo zahtevala plačilo dolgov. Italija dolguje Ameriki čez 2000 miljonov (2 miljardi) dolarjev. Ako bi morala začeti plačevati, morala bi iskati dolarje, ker Amerika lir ne vzame. Čimbolj pa raste izpraševanje po dolarjih, tem bolj raste njih vrednost na denarnem trgu. Jasno je pa tudi, da Italija ne more dolga plačati, zato se smatra italijanski denar za manj vreden, kakor se kaže. Zato je lira na denarnem trgu šla dol.
Prazne obljube.
Ko so prišli fašisti na vlado, so obetali, da bo kmalu lira dosegla zlato vrednost. Pa to se ni zgodilo. Ostala je poprečno tam kakor i>oprej. Pozabiti ne smemo, da se je svoječasno že dvignila tako visoko, da smo kupili 1 dolar z 19 lirami, sedaj jih moramo pa že zopet šteti 25. F a,š is lovske obljube so ostale samo velike besede, vse je ostalo dozdaj po starem.
Zunanji svet tudi opazuje notranji razdor v Italiji med vladno stranko in strankami ljudstva. Stranke, ki zastopajo laško ljudstvo, se nočejo udeleževati dela v državnem zboru. Dva tabo-ra sta v Italiji, med njima i>a je večje nasprotstvo, kakor mora biti običajno politično nasprotstvo. Zdaleč se vidita oba tabora kakor dva hudourna oblaka, iz katerih utegnejo vsak čas zabliskati ognjene strele. Ta nevarni stan tudi načelniku vlade, Mussoliniju, ni prikrit. On bi zelo rad videl, da se nasprotje omili. To ga je gnalo k pesniku Danunciju, od katerega pričakuje vlada uspešno pomoč, za pomirjenje duhov in za zbližanje med obema sovražnima tabroma. Ni slučajno, da je ravno med padanjem lire šel Mussolini k Danunciju. Čutil je, da je treba storiti kaj velikega in uspešnega, da se i>o-miri trgovski svet in da dobi zopet zaupanje v trdnost vlade ter v vrednost papirne lire.
Finančni minister govori.
V torek 2. junija je finančni minister De Stefani izpregovoril v držav-
je ustanovil slovenski pesnik in pisatelj Valentin Stanič. Ta znameniti mož se je rodil 12. februarja 177 i. leta, torej pred 151 leti v Bodrežu blizu Kanala. Ljudsko šolo je obiskoval v Trbižu na Koroškem, latinske šole pa v Celovcu, modrosldvje in sveto pismo pa je študiral v Salcburgu na Avstrijskem.
Stanič začno javno delovati.
Kot 29 leten mož je bil v mašnika posvečen, škof ga je poslal na Banj-šice, kjer pasel 2000 duš; stanoval jc v napol razpadli kolibi s slamnato streho G let in pol; potem je pastiroval v Ročinju 10 let, slednjič je |>ostal kanonik in šolski nadzornik v Gorici, kjer je umrl leta 1847. v 74 letu svoje starosti. Staničevo življenje je zelo zanimivo popisano v letošnjem Mohorjevem koledarju. Berite ga !
Prva slovenska tiskarna.
Stanič se je dolgo trudil, da bi Slo venci kaj brali, zakaj takrat so razumeli bukve samo duhovni in tu pa tam kak lajik. Zato si je leta 1806. ustanovil prvo tiskarno; sam si je pripravil po-
nem zboru. Ve« govor je imel namen potolažiti Italijo in Evropo. Državni stroški za tekoče poslovno leto znašajo
18	miljard 995 miljonov in za poslovno leto 1925-1926 bodo znašali 17 miljard 217 miljonov. Za to leto je bil predviden primanjkljaj 1355 miljonov, danes pa lahko minister trdi, da se bo zaključilo tekoče poslovno leto brez primanjkljaja.
Vlada bo zopet, zvišala obresti državnih zakladnih listov od 4 na 5%. S tern upa pridobiti ljudi, da bodo vladi več denarja posojali na zakladne liste.
Minister je tudi obljubil, da bo dobil od velike Morganove banke iz Nju-jorka j>osojilo v tekočem računu. To posojilo bo znašalo 50 miljonov dolarje. Vlada bo te dolarje uporabljala samo v ta namen, da bo vzdrževala vrednost lire na stalni višini. Ako bo na borzah veliko popraševanje po dolarjih in bi kazala lira navzdol, tedaj bo finančni minister nalašč kupoval s svojimi dolarji lire, zato da bo tiščal liro nazaj gor; kadar bo pa lira že sama gor silila, jo bo prodajal in vračal dolarje Morganu, s tem bo pa tudi zadržal, da ne bo prehitro šla kvišku.
Seveda je minister obljubil tudi v tem govoru, da bo stroške zmanjšal in dohodke povišal. Obljubil je tudi, da bo zmanjšal število papirnih bankovcev, da bo tako lira dobila več cene.
Bomo torej videli, kako pojde. Gospodu ministru želimo obilo sreče.
RAZNOTEROSTI.
Ubožec.
Te dni je umrl v Neapodtu ondot ZiiuaJii berač Beiuietii, ki so mu ljudje nadeli priimek «Pascali». Ko so uradno pregledali njegovo stanovanje, so našli predal, ki je bil zvrhano poln bankovcev razen tega tudi tri hranilne knjižice, ki so se glasile na 40.000 lir. Bendeni, ki je živel) — kakor je dokazano — samo ob ktnrhu in vodi, ni zapustil .nobene oporoke in tako bo imetje njegovo razdeljeno med neapolske siromake.
Nova knjiga.
Dr. Josip VVilfan /piše knjigo, ki bo imela naslov: „Težko je polagati račune od tujega denarja, ki ga je človek porabil". Kdaj bo izšla, ne vemo še, tudi ne, koliko bo stala ; nekateri pravijo, da eno poslansko mesto.
NaSa poSta.
T. Oreh pod Karlovco. — Naročnina plačana do konec februarja 1926.
Škofijo. — Dopis (nerazumljiv.
Darovi za Hall list
R. P. 2. G. 3 lire. Neimeinovan 0.50. I* van Gorela 0.90. Matija Pečar (F.nergia v Južni Ameriki) 24 ilir. Marija Smrdel
0.90.
trebno orodje, izrezal si črke, pripravil si je črnilo, nakupil papirja in leta 1807. je dal na svetlo prvo pesem „0 premišljanju Jezusovega trpljenja”; naslednja leta je izdal bukvice „2» kmete in mlade ljudi” in več drugih knjižic.
Prva slovenska knjigarna.
Stanič ni miroval, dokler ni ustanovil v Gorici lastne bukvarne, v kateri so se prodajale vse slovenske knjige> kar jih je zagledalo dotedaj beli dan, bodisi v domačiji, bodisi na tujem. Da so danes Goričani med vsemi slovenskimi deželami najbolj načitano ljudstvo, da ima goriška dežela izmed vseh slovenskih dežel najmanj nepi^ menih ljudi, to je v veliki meri zasluga Staničeva, ki je že pred več ko sto leti širil in dvigal kulturo slovenskega rodu. Slava spominu Valentin® Staniča!
O Staničevi Tiskarni žal ni več iu> bene sledi. Dandanes deluje med Slovenci v Italiji pet tiskarn:	Edinost v
Trstu, Snxova v Idriji, Šebrova v Postojni, Lukežičeva v Gorici in «Zadružn» tiskarna« v Gorici.
« MALT LIST »
a
Kaj nami dežele pišejo
BRDCE pri Bistrici.
Dne 26. maja so v Zarečje i.u na. Bivlce Prišli eksekutorji po davek. V računu so imeli ix> 4 ol>roke za !. 1924. Za te ni nobeden pregovarjal. Imeli pa so tudi o-broke za d. 1921. in 1922., za te se je trdilo, da so oproščeni. EksekuAor pa je vseeno zahteval celo plačilo, češ da se bo že po-tem dobilo povrnjeno. En kmet je res gnal svoje živinfe v Trnovo v zapor. Dol-žan je bil 128 lir, potem je dobil še 30 lir doklade za zaprto žival.
Komen.
Oderuhi se jezijo na «Mali lisb, češ. da piše vedno o njih, da so izkoriščevalci In da izsesavajo ubogo ljudstvo. Poglejmo koliko resnice ‘je na tem. V nedeljo je Mia v Komnu veselica. Bo dneva pred veselico je bilo vino po 4 lire liter; Na dan veselice pa po 5 lir, še da bi bilo dobro. Golaj je stal 3.25 lir, bilo ga je za 3 žlico tekočine in i koščice mesa. Pisec teh vrstic ni bil v vseh gostilnah, in da M se ne delala krivica, povem, da se je dogodil ta slučaj v Žigonov! gostilni. Pa recite, da ne izkoriščajo
JAVORJE v Istri
Nekateri hrušiški magnati delajo intrige zaradi Mlekarne. Na neki svoji tajni seji so sklenili, da bodo dali za predsednika mlekarne nekega 23 letnega fanta. Zadružniki, zganite se, da ne bo prepozno. Na občnem zboru ima vsakdo pra-vico voliti, ne samo par lirušiških patriotov. Dosedaj vemo, da mlekarna deluje In uspeva, ne vemo pa, kako bi slo pod kakimi novimi voditelji Ti seveda mislijo sedaj, da je prišel njihov čas, da se bodo vseli k pogrnjeni mizi. Slišali smo tudi, da so se ti velikaši izrekli, da bodo mlekarno kupili. Znajte, bratci. Ha Pekama ni naprodaj ! Ustanovljena je bila. za dobro vse daljne okolice, ne pa za Par kapitalistov. Ce take tiče izvolimo v •starešinstvo, jo bodo res hoteli prodati. •Zato, kmetje Brkini, bodite na straži, u-■deleži to se občnega zbora vsi od povsod lh ne dopustite, da bi kapitalisti prevzeli "vašo najmočnejšo gospodarsko organizacijo. Mlekarna v Hrušici je bila v po-n°-s vsem Brkinom skozi 20 let in več, o~ stati mora tudi zamprej na stari presku-šeni poti.	Javore.
brega.
Huda nesreča je zadela neko družino, v dolini. V soboto popoldne se je vračal da dvokolesu z dela domov 22 letni mladenič Karel Pangerc iz Doline št. 116, skupaj z dvema tovarišema. Na ostrem °vinku istrske ceste tik krematorija se je lsti hip nahajal dvojni tramvaj, voz premoga in od S. Ane je še privozil kamjon Saveljske oljarne. V ta kamjon je zadel basrečni mladenič, in zletel na tla. Delavci s kamjona so ga hitro vzdignili v kanjon in ga odpeljali v bolnišnico. A še na Potu je mladenič izdihnil; bil je zadet v Sence, in to je povzročilo njegovo smrt. Doma so ga čakali z večerjo, a namesto nJega je prihitel tovariš naznanit nesre-lahko si je misliti, kako je delovala k*- novica na domače. Mladenič je bil *nirnega značaja, varčen, ves zaslužek je Prinašal domov; ni dosti zahajal po krč-Jb-ah in plesiščih, ampak je rajši, doma 'Cital dobre knjige, ki so mu bile najlep-
zabava, Ranjkega so prepeljali domov,
J6r so mu pripravili lep pogreb. Bodi
_11 iahka domača zemlja, a njegovi duši bodi milostljiv Bog, ki se ga on v življenju ni sramoval.
V	Prebenegu pa je izginil 18 letni mladenič Josip Žerjal s štev. 39 na Binkoštno nedeljo zvečer. Kam je šel, ni zmano, in
ndi je čudno, kaj ga je gnalo od domače '^nižine, ki ga je vendar ljuldia in skrbe-
la
bi
zanj. Stariši so v velikih skrbeh. Če se morda kje oglasil, naj dotični sporočijo družini.
HHADEC pri St, Petra.
Kakor po navadi, tako smo tudi letos ne 24. maja obhajaLi v naši vasici opa Sl'°. G. župnik iz Slavino je v naši cer-
kvici maševal. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo sv. maše precejšnje števi-
lo	vernikov tudi iz sosednjih vasi. Žali-bog so se med prisotnimi dobila tudi taka dekleta, ki so se med sveto mašo nedostojno obnašale in zabavljale, čez našo ubožno cerkvico. Me smo cerkev kolikor je bilo mogoče okinčale. Če pa dotičmim dekletom naša cerkev ne ugaja, naj pa drugo leto rajši doma ostanejo, ne bodo vsaj s svojim nedostojnim vedenjem drugih ljudi motile.
Vaška dekleta.
POVIR.
V	«Novicah» z dne 4. t. m. se pere nek povirski komunist. Spravil je skupaj precejšnjo zmes samih laži in obrekovanja. Njegov dopis ne vsebuje besedice resnice. Ni sicer vredno odgovarjati podležu, ker pa me vsled nekega dopisa v «Malem ■listu« z dne 8. pr. m. prizadeti grdo pogledujejo, izjavljam, da dopisa o mežnar-jevem sinu nisem pisal in nisem bil ž njim v nikaki zvezi, pač pa potrjujem, da isti povsem odgovarja resnici. Nasprotnikom našega prosvetnega društva ni bilo nobeno sredstvo pregrdo, s katerim so skušali onemogočiti nam ustanovitev istega, vendar nam niso veliko škodovali, ampak takorekoč izločili samo plevel. Imamo torej le najboljše ljudi v društvu.	Ivo	Stok.
PIRAN.
Naša občina je vzela pri «Cassa de-poiSdti e presti,ti» v najem 3 milijone 200 tisoč lir, ki jih bo odplačevala v dolgih obrokih. Ta denar se bo porabil za zgradbo vodovoda. Mnogo let se borimo za cesto Piram-Trst, Načrt za prvi del te ceste, in sicer Piran-Pomjan, je obležal v Rimu. Treba, ga bo rešiti, da. se ne zgubi kje na ministrstvu.
POSTOJNA Tukajšnje prebivalstvo se precej peča z živinorejo. Ker je bila razširjena med govejo živino kužna bolezen na spolovilih, so si mnogi živinorejci omislili lastne bike, da bi bolj uspešno kljubovali kugi. Dne 1. maja se je vršila izbira in licencovanje bikov. Na občinskem pozivu je stalo, da se bo to vršilo na živinskem sejmišču. Kar naenkrat pa je prišlo povelje, da bo ta reč pred Pepetovo gostilno. Pred pravim začetkom sta živino-zdravnika ogledovala prignane bike in se precej zadovoljivo izrazila o njih lepi izrej.i. Ko pa se je pravo izbiranje začelo, so bili zavrženi vsi drugi biki, priznan pa samo Pepetov in sosedov. Pripomnimo. da je Pepetov bik potomec sive krave in rdečega očeta, dočim so bili drugi čistokrvni zavrženi. Ata so pustili ogledati še tistega, kii mleko pije in bo komaj čez leto dan prišel na vrsto. Ata so si tudi poskrbeli, da se skočnina poviša, od 5 na 10 lir. V Postojni moramo imeti zmerom kakšno posebno ceno. HRUŠEVJE pri Postojni.
t Jakobu Sabcu na grob.
Jakob ! Ni Te več med živimi. Pozno sem zvedel, da se je zgodilo, česar sem se bal: bolezen je zmagala. Te vrstice Ti posvečam v spomin, da Te ne pozabimo.
Leta 1917. je bilo, ko si se vrnil z romunskega bojišča in me večkrat posetil v bolnišnici. Takrat som ti bolje pogledal v dušo in sem videl, kako plemenito Ti je bilo srce za bližnjega. Vselej kadar si bil pri meni, zdelo se mi je, da je pri meni pol hrušev&ke vasi in kos naše fare. Sin krščanske družine si bil prežet žive vere, katere Ti niso mogli vzeti ne tovariši vojaki, ne lastni lahkoživi rojaki.
Brž po vojski, ko je mladina popivala, norela in plesala, si spoznal, da jo je treba voditi na druga pota. Navdušen si bil za lepo petje, predavanje in dobro igro. Sam si spretno vodil novo knjižnico; fantje so ti poverili službo vaškega kronista. Ko je vstajalo gasilno društvo si bil organizatorju Brnetu desna roka Pevci, ki ste mu peli nagrobnico, ali: ste občutili hvaležnost prvemu predsedniku pevskega odseka? Hruševci so postavili
L. 1921. padlim vaščanom spominsko ploščo. Da se je zbirka darov v ta namen obnesla, je bila Tvoja zasluga v veliki meri. Oživela je mlekarna, bil si njen tajnik.
Zakaj se Te bomo spominjali ?
Bil si značaj. Doma skrben gospodar. Očetu in materi si stregel v smrtni bolezni, prečul veliko noči; ni čuda, da si sam zbolel. Med tovariši resen, možat, pa tudi vesel in šaljiv. Kletve nisd poznal. Pijača Te ni omamila. Dekliška čast Ti je bila vzvišena.
Jakob ! S Teboj so pokopali velik t»s H ruše v ja.! Spomin nate naj obudi še brkih fantov, tako vernih, značajnih in socialno čutečih !	ng.
KAČIČE.
Križev teden je prišla v našo cerkev procesija iz Rodika, kakor je vsako leto navada. Pevke pa so se nam zamerile, ker so v cerkvi po zidu pisale nespametne reči in sramotile nas fante. Kaj takega se niti v hlevu ne spodobi, kaj šele v cerkvi. Ako ne poznajo spoštovanja do hiše božje, naj drugič' raje ostanejo doma.	Kačiški fantje.
RODIK
V	nedeljo 24. maja sta pridrli v našo vas dve dekleti iz Brezovice. Obnašali sta se tako surovo, da sta se nam pristu-dili. Pozno v noč sta kolovratili po dvoriščih in dramili ljudi iz spanja. Pozor, starši!
AJDOVŠČINA.
Javljamo, da «Malega lista» ne dobiva več trgovina Kobal; edini razprodajale« lista je trgovina Poniž. Toliko v znanje odjemalcem.
GODOVIČ.
Na dopise v Malem listu o razmerah na občini smo dobili sledeči odgovor ; Župan ni nikdar predlagal davka na prašiče. Kdor to govori, je lažnik. Davki da se nakladajo zmerom višji. V nobeni sosednjih občin niso tako nizki kot ravno pri nas. Prefektura da nazaj pošilja račune. Tega ni župan kriv, ki še italijanskega ne razume; če je kaj resnice na tem, bo pač krivda na tajnici. Župan stanuje uro hoda od občinskega urada in ne more vsega videti. Kar se pa tiče občinskega sluge in babice, je bil cel odbor in cela. občina za to, da imata dovolj plače. Posebno babica, ki je zahtevala naravnost baronsko plačo. Kmet plačaj in pla-čj, drugi pa naj gosposko žive. Delajte cakor delamo mi kmetje, pa boste žive-
li	! Svilene obleke pa pustite, to je za mesto, ne za nas, ki moramo vsak dan gnoj kidati.
KOPER.
Naša občina je silno revna. Dokaz zato so besede vladnega komisarja, ki je rekel, da plačujemo nič manj ko 700 lir na dan samih obresti na naš dolg. — Vsaka oseba v Kopini, stara ali mlada, moška ali ženska, plača poprečno po 63 lir letnih občinskih pristojbin.
IZOLA
Naša občina ima 300.000 lir dolga in pristojbine so poleg tega neznosne. Okolica je brez cest. Že 50 let se borimo za cesto ob Dragonji. Rimska vlada je določila v ta namen 250.000 lir, naša občina je dodala 125.000 lir; tržaška prefektura pa se je izjavila, da cesta ni nujna in je že namenjeni znesek odtegnila. Sedaj se spet borimo za to cesto; ali u-spemo ali ne, to dokaže čas.
Botre! Botri!
Najlepši spomin na sv. birmo je molitvenik. — N a] večjo izbero v naj-ličnejših belih in trdih vezavah dobite
pri
ŠTOKI - TRST
Via Milano 37
Gospodarstvo
Cene v Trstu na debelo. — Čresnje I. vrste 220-300, II. vrste 100-210, višnje 300 kr stot. Fižol v stročju 200-300. Jagode '100-1000, vrtne jagode 240-350. Krompir 70 lir stot. Hruške 220-350 .lir stot. Grah 40-60. Paradižniki 600. Radič 50-210. Grozdje sv. Ivana 200-350. Redkvice 100 šopov 10-25 lir. Sel in 200 lir stot.
Cene po Istri. Črno vino ; Koper 1.80, Buzet 1.40, Pomjan 1.40, Buje 1.30-1.40, Izola 1.50-1.60. Beilo vino; Koper 1.60-1.80, Buzet 1.20, Pomjan 1.30, Buje 1.10 f moška t 1.80). Izola. 1.20-1.30. — Olje 8.50-11, seno ‘20-35, pšenica 170, koruza 110-120, govedo 3.50-7, teleta 5-9, jamjčki glava- 40-70, ovce 70-180.
Avtomobilska zveza Trst-Vipava-Idrija:
Objavljen je sledeči vozni red. Odhod iz Trsta ob 6 zjutraj, Opčine 6.30, Sežana 6.45. Šmarje 6.50, Sv. Križ 7, Tomaj 7.10, Dutovlje 7.20, Skopo 7.25, Kopriva 7.30, Štanjel 7.40, Čehovini 7.50, Manče 8, Vipava 8.20, Ajdovščina 8.40, Col 9.20, Črni vrh 9.45, Godovič 10, Idrija 10.30. — Popoldanski avto gre iz Trsta ob 16 (4 pop.) in sicer samo do Vipave, kamor pride ob
19	(7 zvečer), naprej ne gre. — Iz Idrije odhaja vsak dani ob 15 (3 popoldne), Godovič 15.30, Črni vrh 15.45, Col 16.20, Ajdovščina 10.45, Vipava 17.10, Manče 17.30, Čehovini 17.50, Štanjel 18.05, Kopriva 18.20, Skopo 18.25, Dutovlje 18.35, Tomaj 18.41), Križ 18.50, Šmarje 18.55, Sežana 19, Opčine 19.15, Trst 19.40. — Drugi avto vozi le iz Vipave v Trst, in sicer odhaja iz Vipave ob 6 zjutraj ter dospe v Trst ob 9.
Ta vozni red velja od 1. junija dalje. Vožnja Trst-Idrija in narobe ima zvezo tudi na Gorico in Postojno. Krajša vožnja Vipava Trst in narobe vozi le ob delavnikih.
Stabilim. Tip. Silvio Spazza-1 - Trieste.
Zadružna tiskarna.
GORICA, VRH PLACUTE, 18.
Edina slovenska tiskarna zadružne oblike. - Tiska časopise, knjige, vsakovrstne tiskovine za zasebnike in urade.
Medmestni telefon štev. 253.
Vabilo na občni zbor.
Hranilnica in Posojilnica v Št Petru na Krasu, r. z. z n. zav. vabi svoje člane na 25. redni občni zbor, ki se bode vršil dne 14. junija 1925 ob treh in pol popoldne v uradnih prostorih v lastni zadružni hiši s sledečim dnevnim redom :
1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora;
2. Poročilo načelstva in nadzorstva;
3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1924.;
4. Volitev načelstva;
5. Volitev nadzorstva ;
6. Sprememba pravil;
7. Slučajnosti.
V	slučaju nezadostne udeležbe članov se bode vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepal veljavno ob vsaki udeležbi elanov.'
NAČELSTVO.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastona Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5.
POZOR: Kmetje- trgovci, da ne bodete vaših voz v leale vozili v tej suši, vam jih jaz prav po ceni potisnem in okove gor 'potegnem, od 10-25 lir od kmetskega voza do najboljše kočije. Bx lokavški kovač Širca, Štorje -
p. Sežana. _________________________
DOBRA kuharica išče službo kot samostojna gospodinja, eventualno v župnišču. — Vprašanje n« upravo Usta.
DVA mizarska pomočnika sprejme v trajno delo Anton Černetič, mizarski mojster v Knežaku.
SEM KUPEC za hrastova debla vsake množine. — Slenovich - Trst., Casella Postale 504.
IzvršitevsmrtneobsadbevLjubljani
Simon Naglsi obešen
Kdo je ta mož.
V Cerkljah na Gorenjskem je lani 18. oktobra posestnik Simon Naglič iz revolverja streljal na svojo ženo Katarino, tako da je reva potem umrla. Pred božičem se je vršila sodnij,ska razprava, pred porotniki, ki so Nagliča obsodili ®a smrt na vešalih.
Prošnja na kralja.
Simon Naglič', ki ni le žene streljal, ampak jo je prej pogosto pretepal z bičem in s kuhinjsko stolico in zakrivil tudi druge grehe proti naturi, je pisal kralju, naj ga pomilosti!.
Visoki odgovor.
V pondeljek 24. maja predpoldam je deželni sodnik dr. Kaiser dal pripeljati Nagliča v sodno dvorano; posadili so ga pazniki na ravno tisto klop, na kateri je sedel, ko je bil pred božičem obsojen v smrt. V dvorani se je zbralo polno ljudi. Vse je bilo radovedno, kak5er;, odgovor je prišel iz Belega grada. V dvorani vlada, tišina. Zadnja vrata se odprejo, sodni dvor prikoraka, slovesno opravljen. Sami resni obrazi. Predsednik dr. Kaiser vstane, odpre črne bukve in bere : «Simon Naglič ! Dolžnost mi je, da vam naznanim, da je bila vaša prošnja za pomiloščenje zavrnjena in da se bo izvršila smrtna kazen jutri ob šestih zjutraj. Pripravite se torej na zadnjo pot». Ob teh besedah se je ljudstvo kar pretreslo.
Zadnje želje.
Predsednik zopet vstane in reče : «Vprašam vas, Simon Naglič, ali imate še kakšno posebno željo?« Obsojenec od-, govori tiho :	«Sorodhike bi rad videl :
svoje otroke in brata Jožefa, pri katerem so moji otroci«. Predsednik : «Takoj bom dal brzojaviti po sorodnike«. Ura je bila poldan, ko so pazniki peljali Naglica v ječo.
Simon Naglič v celici.
Odkazali so mu veliko celico, čedno. Miza je belo pogrnjena, na njej božje razpelo; Naglič sedi. pri mizi, kadi cigareto. Bled je.
Zvonec pozvoni in pri vratih ječe se prikaže več moških. «Gospod jetriiški ravnatelj ! Mi smo časnikarji in. bi radi govorili z Nagličem. Prosite ga, naj nas sprejme.« Ravnatelj :	«Pojdem	popra-
šat, ali) vas sprejme«. Čez dve minuti se ravnatelj vrne in reče :	«Prosim,
vstopite«.
Celica se odpre, časnikarji vstopijo. Naglič vstane, da vsem roko. nakar se začne razgovor. Časnikarji vprašajo: «Gospod Naglič ! Kako vam je pri srcu, ko stojite pred smrtjo? Kako je-sploh prišlo do umora? Kaj je bilo z ženo?«
Vino tn žganje.
Naglič je ves bled, kadi neprestano in pripoveduje :
«Kako je prišlo do tega, res še danes ne vem. Napeljali so me drugi. Zaprt sem bil svoj čas radi nevarne grožnje. Med tem se je ona seznanila s drugimi. Otroke je dala sestri in tudi denar- je trošila bolj za drugo kot za dom. Uve-rjen sem, da so jo drugi zapeljavaii in podpihovali. Kako je prišlo do tega dejanja, še danes ne vem, ker sem bil silno razburjen in pijan. Pili smo gorko žganje, nato staro žganje in vino. Pri polni zavesti bi tega gotovo ne stnrii. Smilijo se mi otroci. — Priznam pa da sem res silno- nagle jeze in sem to tudi v jezi napravil. Vdal sem se popo>noma svoji, usodi«. — «Ali se boste dali spovedati?« — Ja, zakaj pa ne? Bil sem vedno veren človek in sem še danes. Spravil sem se že z Bogom in si želim tudi gospoda duhovna«. — Težko je. pričakoval brata z otroci in ravnatelj ga je potolažil, da so storili vse možno, samo da še pravočasno pridejo .njegovi sorodniki.
Kaj je Naglič jedel in pil.
Simon Naglič, ki je bil dotedaj jetniš-ko oblečen, si je izprosil svojo obleko, kar so mu dovolili. Za zadnjo pot se je Naglič lepo opravil. Obril se je oblekel v praznično obleko, belo pisano obleko s čevlji na zadrgo.. Povedal je, kaj želi jesta in piti. Od 10. predpoldne do večerje je popil trt- četrt belega vima, pri večerji je spil 4 četrt vina. Opoldne je zavžil juho, meso, dve prikuhi in dunajski zrezek, podomače šniceJj s salato. Po kosilu je dobil 3 pomaranče. Po kosilu je rekel prazniku : «Ta kuhinja je pa dobra !» Popoldne je dobil za južino hlebček belega kruha, kos slanine. Za večerjo si je zbral svojo najljubšo jed : meso s čebulo na kisu in olju.
Brat Jožef že prišel!
Z gorenjskim vlakom se je pripeljal brat Jožef, pa brez otrok, kar je bilo tudi pravilno, da niso bili v mestu na dan obešenja lastnega očeta. Simon ga je prijazno sprejel; pozdrav ni bil brez solz. Uredila sta gospodarske zadeve, glede preskrbe otrok in tako dalje. Brat je ostal v celici ves čas, vso noč do časa, ko je bilo treba oditi na morišče.
«Ena ura je skrita, mor’ bit' lih nocoj.
Nobeden prijatelj ne pojde menoj.«
Naglič Simon je dal poklicati duhovnika. Prišel je frančiškan doktor Angelik Tominec, ki ga je pripravil na zadnjo težko pot. Naglič je opravil spoved kot veren kristjan, potem je ostal pri njem pater «o dve uri in je nesrečneža tolažil ter ga pripravljal na veliki trenutek. Nagliču je to silno dobro delo in oi-i-vidno olajšalo njegove težke trenutke pred smrtjo. Prisrčno in s solzami v očeh je stiskal patru roko, ko se je od snjega poslavljal. Potem jo vstopil v celico spet brat Jožef ter ostal v njej vso noč s Simonom, ki ni zatisnil očesa.
Zbogom, solnce !
Drugo jutro je prišel v celico pater Tominec. Najprej se je Naglič sc enkrat hotel spovedati; Jožef je šel ven. Čez nekaj časa je duhovnik odprl vrata. Jožef je vstopil, Simon pa je prejel na kolonih z veliko pobožnostjo sveto obhajilo kot zadnjo popotnico. Potem so vsi trije molili naslednje molitve za umirajoče, katere človeka do mozga presunejo.
V	imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen.
Premišljeno in pri polni zavesti hočem pred Bogom urediti svoje življenje. Moje telo naj vzame zemlja, iz katere je vzeto. V spravo za greh naj strohni in zavoljo zasluženja Jezusovega naj častito vstane sodni dan. Mojo dušo naj vzame Jezus Kristus, ki jo je ustvaril in odrešil. Vanj verujem, vanj upam, im njega ljubim. Obžalujem iz vsega srca, da sem ga, žalil. Kakor upam, da mi je usmiljeni Bog odpustil moje žalitve, odpustim tudi jaz vsem ljudem. Bodi pozabljeno vse, kar me jo kdaj žalilo. Pa tudi jaz prosim odpuščenja za vse. kar sem komu — vedč ali nevede,- — hudega storil.
Z Bogom, zemlja ! Kadarkoli bo volja božja, rad zapustim vse, km- imaš ti. Rad se ločim od premoženja, od časti, od veselja, da bi bil le združen s Stvarnikom. Z Bogom, ljubo solnce ! Rad se odrečem, da te ne bom videl več : moje lepše soJmee bo Jezus Kristus. Z Bogom, oče in mati, bratje in sestre, prijatelji in znanci !
Za priče te svoje trdne volje prosim tebe, ljuba Mati Marija, in vaju, moj angel vajuh in moj sveti patron, ki sta mi bila pomočnika na potu zveličanja. Nesite to oporoko pred obličje presvete Trojice in izprosite mi milost, da, se vee to natanko izpolni. Amen.
Po teh molitvah so molili še žalostni del rožnega venca. Ura je bila pet. Duhovnik je rekel : «Zdaj je vse v redu.. Tik pred zadnjim trenutkom pa obudite še enkrat kesanje, jaz vam bom podelil vesoljno odvezo.« Simon se je zahvalil, izročil bratu srebrno uro. Nato je dobil zajtrk. Dobil je 3 skodelice čiine kave.
Prišla je ura.
Pazniki so vstopili v celico, zvezali Nagliču roke na hrbtu, nato so ga po hodniku peljali na dvorišče, zastraženo z vojaki. Zadaj je gledalo prizor 300 oseb, ki so dobile dovoljenje za vstop. Ko je stal Naglič pred sodnim zborom, je vstal predsednik in je slovesno rekel: «Prišla je vaša ura, ko se nad vami izvrši smrtna kazen ! Stopite naprej.« Nato se je obrnil proti krvniku Mausne-rju, ki je bil prišel nalašč iz Zagreba, in je rekel1: «Gospod krvnik ! Storite svojo dolžnost.« Ljudstvo je komaj dihalo.
Zadnji trenutki življenja.
Krvnik in pomočnik sta prijela Nagliča v svojo sredo in ga spremila do stebra. Naglič je urnih korakov stopal proti stebru. Še enkrat se je Naglič obrnil v smeri proti domu, nato je stopil na pručico (klopico). Duhovnik ga je pogledal, mu podelil vesoljno odvezo ter odšel. Pomočnik je Nagliča potisnil do stebra, krvnik pa je zadaj zavil vrv v zanko ter jo položil preko glave okoli vratu. Ura je bila šest. Krvnik je zadrgnit zanko, tako da je šla vrv na desni strani mimo ušesa dalje na železni kavelj. Močno je vrv zadrgnil. Naglič' se je z glavo na,gnil na levo. Pomočnik je malce dvignil obsojenca, krvnik pa je pručico izpodnesel. Ta hip jo Naglič vztrepetal in vztrepetala je vsa množica. Krvnik je pokril obsojenčev obraz z rjavim prtičem; pomočnik je tiščal z levo roko obešenen k stebru, z desnico pa ga na desni vlekel doli. Zdravnik je »naslonil slušalko na obe-•šenčevo srce že prej. Čez nekaj časa je stopil doli in je izjavil : «Gospod predsednik 1 Javljam, da je po 11 minutah nastopila smrt.« Predsednik se je obrnil proti sodnemu zboru ter slovesno izgovoril : «S tem je smrtna kazen nad Simonom Nagličem izvršena in zakonu je zadoščeno. Odpuščeno mu bodi !« občinstvo je v sveti tišini odšlo. Krvnik in pomočnik sta ostala tam še 1 uro, kakor zahteva zakon, nato sta nesla truplo z vislic in sta je položila v krsto,, katero se prepeljali na pokopališče.
Kupim čebule od lilij sv. Antona in čebule navadnih rumenih narcisov (tromboni)
H=
Ponudbe z vzorcem nasloviti na
M. German
Twst via Homa 3.
Zobozdravniškl ambulatcrij
Zobotehnlk
Miljutin Godina
TRST
Via Genova it. 13 prvo od 9-1, od 3-7 — ob nedel|ab od 10-13 —
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11*12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. scuole) 5.
a
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRICO T0FF0LETT0
TRSI’, Via del Pesoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine.
konku;ren£ne cene.
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
piazzi Garibaldi 2,1. n. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
Zohotehniini ambulatcrij ;
Egidij-a Schiffiin a j
Trst, Via Setfefcntane št. 6, I. natisfr.
odprt vsak dan od 9 13. in od 15-19.
IzvrSvjejo se hitro in toino vsa dela z zlatom kakor j tudi zobnlce s kavčukom.	!
Slovencem 20% popusta.	CELO ZAJAMČENO. *
Čevifamica FOReESSM
odlikovana v Pariza in Genovi 1924. z Veliko premijo, diplomo in Zlato svettnfo
TrSt via	5	pri	Sv,	Jakobu	J[St
3	'C
-	!	&	a	■§
s	&	O	s	g	*;
53	A	'S	o	Š	§
S	-<	3	O	fl	8
O	S	0	h	-	a
»	*	>	O	g	~
2	&	»	+*	JS	o
£	0	2	n
tf	»	“	~	*
•o	aT	H	M	>	■£>
«	P,	>	S	tJ
Slovenci l Kupujte samo prt Forcessinu/