DS 4. 11. 1968 Samoupravni organi, predvsem pa dela vski svet podjetja je v lanskem, kakor tudi v letošnjem letu razpravljal in sprejemal sklepe v zvezi z bodočo modernizacijo in nadaljno izgradnjo podjetja. S posebnimi sklepi DS, predvsem sklo pom 2. zasedanja delavskega sveta z dne 11. 6. 1968 se je pristopilo k definitivnim sklepanjem pogodbe z Mo dnarodno banko za obnovo in razvoj iz Washingtona in Kreditno banko iz Ljubljane. S tem je praktično prvi del, to je priprava za zagotovitev denarnih src dstev končana in prihajamo v drugo fazo, t.j. k pričetku izgradnje gradbenih objektov, kakor tudi nabavo same opreme. Da bo kolektiv seznanjen s celotno in vesticijo, ponovno dajemo sledeči pregled*. STRUKTURA BTVESTICIJR 1. Gradbeni objekti Ndin 6,885.000 2. Domača oprema tt 4,250.000 3. Uvozna, oprema ii 8,025.000 4. Carina in drugi stroški uvozne opreme m 2,635.000 5. Razno, ostalo (projekti, zemljišča) ni. 565.000 Skupaj investicija za osnovna sredstva Ndin 22,360.000 6. 7 ff/o prispevek za energet. o 1,565.000 7. 10 it garancijski poloy \ * n 1,033.000 8. Povečanje traj. obrat, sredstev m ii 3,500.000 Skupaj investicije Ndin 28,458.000 2 FINANSIRANJE INVESTICIJE 1. Kredit Mednarodne banke Ndin 8,025.000 2. Kredit Kreditne banke Ljubljana it 14,335.000 3. Kredit Kreditne banke Kranj ii 2,000.000 4. Lastna soudeležba. n 4,098.000 Skupaj viri finansiranja Ndin 28,458.000 Rok izgradnje 18 mesecev. Poskusno obratovanje 6 mesecev. GRADBENI OBJEKTI 1. Splošni obrat (kovinski, lesni) Ndin 2,115.440 2. Obrat plastike n 1,064.000 3. Inštitut ii 1,896.560 4. Obrat smuči ii 609.000 5. Razširitev temperimice n 195.000 6. Lopa za frize ti 105.000 7. Prestavitev ceste z avtobusnim postajališčem 'n 333.000 8. Razne dograditve in notranje komunikacije ti 567.000 Skupaj Ndin 6,885.000 Na podlagi sprejetih obvez o podpisu [ pogodbe za najetje kreditov, j« cll j plačilo celotnih kreditov v roku 11 let in pol s tem, da je tu upošteva- | ti rok izgradnje 18 mesecev in 6 me- 1 secev poskusnega obratovanja. Če upoštevamo rok izgradnje, pa je | posojilo dano na odplačilo 14 let, kar je v danih prilikah zelo ugodno. j Obrestna mera je 7 V okviru programa o izgradnji in investiciji tovarne, je predvidena tu- | di nabava mehanografije. Po zadnjem * /n predlogu IBM smo mnenja, da za perspektivne potrebe najbolj odgovarja garnitura IBM 360/20, za katero jo ce na USg 161.746 oz. Ndin 2,021.800. Od shrani Mednarodne banke je dokonč-I no odobren kredit v višini 700.000 | oziroma 8,7150.000 Ndin. Po programu, I ki ga je odobril delavski svet, je | bil predviden znesek 642.000 $ oz. r 8,025.000 Ndin* Več odobreni kredit : je predviden za pokritje prekoračenj i pri dejanskih nabavah. I 1 . o I Delavski svet jo sklonil , dasfiprej_ l me dodatni sklep o povečanju kredita I pri Mednarodni banki in sicer pod ena I kimi pogoji, to je 7 f» obrestna mera 1 in 14 lot rok vračila. I ■ . ' . i Po programu finansiranja, investicije, I ki ga je delavski svet že sprejel, je | bil predviden kredit pri Kreditni ban j ki in hranilnici Ljubljana v višini 14,335.000 Ndin z rokom vračila. 10 ; let in 8 % obrestno mero. Ker je Kreditna banka in hranilnica Ljubljana I formalno morala prilagoditi pogoje j odobrenega kredita pogojem, ki ustrezajo Mednarodni banki, je KBII že skle_ ; njeno pogodbo prilagodila zahtevam Me_ j dnarodne banke. Pri tem pa KBH Ljub-| ljana zahteva oročenjo razlike sreda— \ tov, kolikor bo po novih pogojih (to I je 14 let rok vračila in 7 f obresti) | znesek letnega obroka (anuitete) niž-| ji od prvotno sklenjene pogodbe. Po 1 teh pogojih bi morali postopoma oro— ! čiti od leta 1971 naprej letno 751.850 j Ndin, tako, da bi bilo do vključno j leta 1978 oročeno 6,014.800 Ndin. 0ro_ I čeni znesek bi banka nato vračala v 1 roku 4 let tako, da bi znesek oročen-I ja v celoti vrnila do leta 1982, oz. I letno 1,800.000 Ndin. I *•/ S to informacijo je zaključena prva i faza te investicije. Čaka pa nas se-1 daj še dosti naporov, ko prihajamo v ! drugo fazo, to je izgradnja samih ob jektov in nabava opreme. Pri oddaji 1 gradbenih del, ne bomo šli na širšo licitacijo, vendar bi dela oddali ! enemu izmed gradbenih podjetij na Gorenjskem, s katei'imi pa bo seveda I potrebno poleg ostalega gledati tudi na to, da bo imelo dobro urejen stro ! jni park, da bo investicija zaključena v roku, ki je predviden. S stro. ni projekta organizacije, bodo v 1 kratkem zaključeni vsi načrti, po-| tem pa se bo dokončno prešlo na gra-I dnjo. 0 poteku gradnje in pa oddaji I del ter nabavi cprerop, pa se bo sa~ J moupravne organe sproti obveščalo. ZAHVALA I Podpisana se lepo zahvaljujem podjetju za dodelitev stanovanja v Radovljici, S tem je odpravljen zelo kritičen stanovanjski problem. Bre j c Ivanka 4 PLAN PROlZVODNJE-1969 S. K. Plan proizvodnje za leto 1969 je dru gačen kot prejšnja leta. Kljub temu, da bo proizvodnja smuči še vedno pre dstavljala večino celotne vrednosti in bo tudi v bodoče nosilec -r &ruktu ri proizvodnje - se čedalje bolj uveljavlja in razširja čolnarija in telovadno orodje. To je s strani pro daje za podjetje bistvenega pomena, ker se bo s tem tudi v I. polletju povečala realizacija. Prejšnja leta je bil prav v tem najtežji moment, ker smo praktično pol leta proizvaja, li na zalogo. Pa ne samo to. Prodor čolnov in zdaj še telovadnega orodja na zunanja tržišča, pomeni za Elan ne samo komercialni uspeh, temveč tu di utrditev ugleda. Izvršiti naloge, ki nam jih plan na laga, vsekakor ne bo lahko. Istočasni in vzporedni pristop k dograditvi podjetja, ki sovpada v naše proizvodne obveznosti, bo zahtevalo od nas mnogo več naporov in improvizacij. Plan proizvodnje že zaje-se. povečane količine, delovni pogoji pa v letu 1969 še ne bodo izboljšani. Nasprotno. Delavnica telovadnega orodja in razreza bosta še celo j>re sel jeni. I Plan prodaje, ki je osnova za izra-I čun plana proizvodnje, vsebuje, I . za vso obrate in oddelke maksima_l ne obveznosti. Vsi bodo prenatrpani z delom in marsikje bo potrebno spremeniti način dela, dobiti novo kvalificirane delavce ali pa bo nujno vpreči kopperacijo. Proizvodnja upravičeno terja večjo serije, da bi s tem tudi znižala proizvodne stroške in si zajamčila tudi primerne zaslužke, prodaj a pa po potrebi tržišča zahtova vsak čas vsa orodja za opremo telovadnic . PLAN SMUČI; letna količ• količ« PIONIR G. 000 '30 JET 68 30.000 117 JET 69 52.000 203 ATTACHE 7.000 27 SKI MASTER 26.500 103 MUSTANG 2.000 8 CRISTALL 5.200 21 SNOV STAR 3.000 12 METALNE 29.500 115 SKUPAJ Od tega metalne 163.200 smuči: 636 SNOV STAR, S.SL E 720 3.000 12 16.500 65 star metal G. 500 33 SUPER GSL 3.500 14 GT 34 1.000 4 SKUPAJ METALNE 32.500 128 Visoka gred Nizka gred Ribstol 260 Krilni 'ribstol polletju popolnoma postuvile dosedan ji osnutek na glavo. V vsakem primeru pa le na .boljše, večje količine za takojšnjo odpremo. TELOVADNO ORODJE Izreden porast prodaje na domačem trgu in začetek izvoza narekujeta obratu SLO visoke delovne obveznosti. Okvirno je predvideno r-ca 1/3 proizvo dnje lestev in 2/3 telovadnega orodja in rekvizitov za športne igre, čolne in zimski šport. To razmerje v korist telovadnega orodja je mnogo boljše, kot v preteklosti, ko je obrat proizvajal tudi nad 70 % lestev in le 30 ‘fo ostalega orodja. Ker v letu 1969 še ne bo novih večji! delovnih prostorov, bodo potrebne razno razne improvizacije„ Spremeniti bo treba dosedanji način dela Program izdelave smuči ni bistveno drugačen kot preteklo leto. Eovdarek je v glavnem na enostavnih Jet in Pi onir ter boljših, metalnih in plasti čnih smučeh. Vmesnih, srednjih tipov je malo. Naše kapacitete, se bodo i manjšimi korekturami morale prilagoditi tržnim potrebam. Tržna situacija pa se nenehno spreminja. Prav je, da v prvem polletju gremo zavestno in previdno v proizvodnjo po planu prodaje, da bomo izdelali čim manj zaloff, ki ne bi šle v promet. Po fik snih naročilih pa imamo možnost zadovoljiti dodatnim zahtevam. Pričoko valo se je celo povečanje proizvodnje smuči glede na rekonstrukcijo tovarne, vendar bo to povečanje doseženo šele do leta 1970, ko bo rekonstrukcija gotova in predvidena prodaja vi šjai Komercialna služba že dela na tem. Lahko pa'se zgodi, da nam bodo večja fiksna naročila smuči že v I, po delovnih skupinah. Pristopilo se bo k dvema izmenama, vendar bo nujno 1 pripraviti proizvodnji večje količine istih artiklov, ker o serijah še I ne moremo govoriti. Perspektivno pa se bo ločilo proizvodnjo lestev v | svoj oddelek. Polog fiksiranega pla- I na proizvodnje se predvideva izdelava 100.000 kom hokej palic za skamli | navijo. V tem primeru bo zavzeta biv | ša reketarna v starem poslopju, Ce pa do tega naročila ne bi prišlo, pa bo te prostore kljub temu zasedel SLO. Nekaj večjih količin iz letnega pla- na; 1. Telovadni konj M 65 100 kos 2. Konj za preskok 25 n 3. Telovadna koza Ivi 65 120 n 4. Telovadna klop 410 ti 5.' Švedska omara 230 m 6. Navadna odskočna do ska 260 n 6 7. Telovadna koza k 65 8. Svodska lestev komplet 9. Ribstol 260 komplet 10. Vgrezna ploščica 11. Napenjalno- matica 'H 12 12. Telovadni krogi M 60 13. Štrene za te lov. kroge 14. Koš za košarko lis) /'v I 14. Kos za košar !5. Razne lestve / X.i. ^ 16. Klin za. gasi . ,.A\" — _. - ■' r>'S<- -f.V.'-:,.- .<■>'■ I 11. Plošča za košarko le3*na 250 kos j 12. Trening plošča za košarko 200 11 . ,13. Razne le stve 14. Sanke KOVINSKI OBRAT: 4.2.10 " 9.000 » O Kovinska bo po planu 1969 močno angažirana, bodisi redna proizvodnja, bodisi montažna skupina. S porastom potreb po telovadnem orodju, nosi kovin ska levji delež. Največja ovira bodo pač še naslednje leto neprimerni stari prostori in pa struktura kadra. Čezdalje več manjka kvalificiranih mo či. Proizvodnja dural palic je v letnem planu zajeta previdno, vendar obstojajo vse možnosti za visoka dodatna namočila novih Brucki palic. " _ Ekspanzija izdelave in opreme novih in novih telovadnic, bo terjala od ob rata no samo personalno, temveč tudi tehnološke spremembe. Glavni proizvodi po planu ao: 1. Bradlja dvovišinska b.l, 2. Bradlja M 65 b.l, 3. Bradlja CUP 63 b.l. 4. Bradlja šolska b.l. 5. Bradlja nir;ka 6. Telovadni konj M 65 55 kos 30 it 75 n 55 ii 95 m 100 ti ilski pas 17. Karabinar veliki 18. Karabinar muli .19. Sanko 20, Smučarske palice 120 kos 110 . » 1.010 11 1.500 11 1.500 » 160 par 160 " 510 kos 4*210 1.000 2.000 3.000 9.000 30.000 par SEDLARSKI OBRAT O Vse obveznosti, ki jih plan predvideva, presegajo sedanje kapacitete. Delno bo to odpravljeno s podaljšanim delovnim časom, delno pa z nekaj novi mi sedlarji. Predvsem so v programu: 1. Telovadni konj Ivi .65 100 V 2. Konj za preskok 25 3. Telovadna koza 'M 65 120 4. Švedska cmaro 230 5. Blazina iz isoprena 1 100 x 150 cim 1.030 6. Blazina iz isoprena 200 x 12? cm 320 7. Mornarske lestve 370 8. Plezalne vrvi 460 9. Žoge medicinke 1.040 10. Mreža za odbojko 11C 11. Zaščitni pas A 1.000 12. Putrola za sekirico 600 13. Eutrola za- klin 500 14. Zaščitni pas B 1.000 15. Nosilec gasilskih cevi 1,000 16. Obveze gas. cevi 800 (nadaljevanje na str. 9 ) 7 DELOVNI KOLEDAR 1969 22 21 23 | 22 22 22 1 13 i 22 23 i , 24 [ 23, - 2° I. II. IIIJ IV. V, T VI. { vii .V m. IX. X. XI. XII. Tfy TKI 1 ir %jp$l ~T1 2SC ... ^ 1 O tl (TT !fc m 2 ! " \ 2 i 2 /K 2 2 -m 2 3 3 3 3 /3\ 3 1 3 3 3 3 3 4 4 . 4 4 ! 4 i C}) 4 4 As 4 4 ## 5 5 5 5 A\ 5 5 H 5 j 5 6 6 6 6 6 6 /\ 6 6 /\ 7 7 7 7 7 A\ 7 7 7 7 8 /8\ A 8 S 8 8 8 e 8 8 9 j' »9% M 9 9 9 9 /9\ 9 9 iSH 9 10 10 10 LO /o\ 10 10 10 v. 10 10 10 10 ,n\ n 11 11 m v U 11 11 11 A 11 1 11 i-Š:-: 12 12 /l2\ 12 12 /fK, 12 12 12 12 13 13 13 13 13 13 A\: 13 13 14 14 14 14 14 AK 14 14 nit 14 14 . J '*-: 15 /&\ /f?N 15 r, 15 15 , 1/5 15 , 15 15 16 16, tu 16 16 16 16 jgsJ 16 16 IS# 16 17, 17 17 17 /l\ 17 17 17 17 17 17 /s\ 18 18 18 JI'.:: 18 18 18 18 /l\ 18. 18 irtll 19 19 19 19 />\ 19 19 Up 19 19 20 20 20 20.. 20 20 20 A\ 20 20 /H 21 21 21 21 21 /d\ 21 21 21 . 22 22 22 22 22 .•$2;/. 22 22 22 22 22 23 um? 23 23 23 ‘x 23 23 2 3 SH 23. 24 24 24 24 24 24 iiS 24 24 24 24 &S 25 25 25 ~ 25.. g 25 >< 25 25 •25 25 2r? 26 26 26 26 26 26 26 ‘\^2d; 26 26 27 27 27 m: 2 y 27 mA| 27 27 27 27 27 28 28 28 tl) 28 28 28 Ml 28 28 29 29 29 129 i 29 29 29 ( 2>> 30 I 30 : 30 1,0 1 -> 1 ja«. ! 30 30 30 is# DELOVNI DNEVI MESECI nedelje državni prazniki prosti dnevi (sobote)) kolektivni dopust LEGENDA 8 Planska in programsko analitska slug ba sta pripravili predlog delovnega koledarja za poslovno leto 1969. Ta predlog je preverilo tehnično vodstvo, obravnaval pa ga jo tudi kolegij. Delavski svet pa ga je sprejel 9. 12. 1968. Analiza delovnega koledarja pokaže, da vsebuje vsak mesec pp tri prve, to je skupno: 36 prostih sobot 10 praznikov 10 dni kolektivnega dopusta 52 nedelj in 257 delovnih dni, od katerih pa ni odštet še ostanek dopustov nad 10 dni in bolovanja 365 dni skupno Nadalje pokaže, da v novembru, kjer je največ proizvodnih obveznosti do rokov, ni nobene proste sobote, pač pa so novemberske prenešene na decem ber. V kolikor bi se pokazale drugačne po_ trebe, naj se pridrži možnost kompen zacije prostih sobot v novembru in decembru. Kolektivni dopust od 19. julija do 3. avgusta velja za vse zaposlene, razen: a) za delavce obrata plastike b) za delavce telovadnega orodja -lesni obrat. Za obrat plastike se predlaga kolektivni dopust od vključno 16. do 31. avgusta, t.j. 12 delovnih dni. Razlog za to je proizvodnja čolnov do sezone, kar je vezano na roke. Kolektivni dopust za telovadno orod- j je — lesni obrat pa bo vezan na re— i konstrukcijo v okviru plana gradbenih ; podjetij, kar se pričakuje v zgodnjih | pomladanskih mesecih. , I To pa se bo določilo noimadno. | 'l Tudi -za leto 1969 volja načelo, naj se dopusti, kar jih je več kot dni kolektivnega dopusta, porabijo v I. polovici leto-# —~ ■ - I (nadaljevanje s str. 7 ) | OBRAT PLASTIK)'; O Za ta obrat praktično velja letni plan. ki je bil definitivno postavljen že meseca ok+obra lotos in volja do sredi avgusta 1969. To so terjali roki in je proizvodnja, strogo vezana na sezono. V planu je kor 3/4 čolnov predvideno za izvoz. Predvidne va se, da bo možno izdelati v tem času in pod sedanjimi delovnimi pogo ji blizu 1200 kom čolnov, kar je izreden uspeh. Vse to pa še ne zadovol_ juje vseh zahtev tržišča, predvsem domačega. Delovni pogoji so postali že skoraj nevzdržni in zato ta obrat najtežje pričakuje nevih prostorov v sklopu investicijske izgradnje podjetja. R E ZUKE.i n Proizvodni plan za leto 1969, ki ba žira na stvarnih možnostih prodajo, zadovoljuje proizvodne kapacitete, razen pri metalnih smučeh, katerih smo sposobni izdelati dosti toč. Trepričani pa smo, da to ni zadnja beseda in bo kot vse kaže, tudi na tem področju napravljen promili naprej. odgovorite ing. Jurij Hočevar Moja. dolžnost je, da upoznam vse sodelavce, da so mnogi med nami še ved no ne zavedajo resnosti naših delovnih nalog v ELANU in v skupnosti jugoslovanskih narodov, ki z vso resno-'stjo stremijo uresničiti družbeno gospodarsko reformo in z največjimi napori, brezpogojno tudi hočejo doseči vse postavljene cilje, Elanu kot pretežnemu izvozniku v zapadne dežele, je postavljena še izdatno t-drovske evidence, poleg tega pa tudi zakonito obvezne. Vsak bo sam odgovarjal za posledice, ki bi s tem v zvezi nastale« 11 dodelitev stanovanj I UO 23. 11. 196& I I i Komisija DS je poleg ostalih pogojev upoštevala pri dodelitvi stanovanj I tudi pogoje, ki jih določa Travilnik j podjetja in v zvezi s tem povedala, ! da jo 19 prosilcev za družinska stanovanja in 5 prosilcev za samska .stg, l novanja. i Na razpolago so 4 dvosobna stanovan-! ja, od teh jo že eno vseljivo, ki ga ! je izpraznil tov. Volčanšek, nova na J barljeha pa bodo vseljiva v decembru i 1968, oz. najkasneje v januarju 1969. i , ■ Eno trosobno stanovanje pa še zaseda j tov. Veithauser Avgust, ki ga bo tu- j di tekom meseca decembra izpraznil. i' " • . 1. Trosobno stanovanje se dodeli Kol_ I man Anici. Je 5-članska družina, otroci odrasli v starosti 16, 14 ' j in 12 let. Stanovanje se prvenstveno dodeli zaradi družinskih raz mer, bolezni otrok, predvsem pa slabega stanja stanovanja, ki je last tudi člana našega kolektiva, tov. Hrovat Janeza. S tem se tudi lljsmu omogoči, da lastno stanovanje adaptira in se vseli z družino« T ■ ! 2. Matjašič Vlado - zaposlen na mon- ■ taži telovadnic, žena ni zaposlena, 5-članska družina, otroci v starosti 14, il in 9 let. Trenutno stanuje v stanovanju last tovarne VERIGA Lesce, od katere ima sodnijsko odpoved. Stanovanje od’ tovarne VERIGA ima kuhinjo in sobo'. Stanovanje se mu dodeli s tem, da se doseže s tovarno VERIGA sporar- zum, da stanovanje, lci ga bo izpraz- ! ■ nil tov, Matjašič, dodeli stranki, J ki stanuje v stanovanju, Jci ga VERI- j GA prodaja. To stanovanje pa bo ku- I [ pila naša delavka tov. Kovač Jožica* 3» Rajič VgLjko, 3-članska družina in J ena osoba za varstvo dvojčkov. . ! Znan primer. Zena jo umrla po po- ! rodu, bila jo zaposlena pri nas. ! V' ' i i 4. Brejc Ivanka, 3-članska družina. Jo sama s sinom v starosti 14 let | in poleg tega živi z mamo, ki jo ! brez kakršnih'koli sredstev. Sama J i je tudi bolana. Je socialno in zdravstveno ogrožena. V stanovan- ! ju, ki je sedaj, jo nemogoče vzdr | Sati. Broz vode, izredno v slabem | stanju. Stalno se ji kadi in. je v J ■ teh dneh ihtela požar v kuhinji. I i i i 5. Mali Vika, 3-članska družina. Njen , mož je bil zaposlen v našem podje- i tju in se je pred leti smrtno po- j nesrečil. Živi v eni sobi z druži- i no pri starših od moža. 12 tfKKifi'* iv y\{ \/ (Vyv\ 6a/w : V/vi ? v \/\y a' i Pri dodelitvi stanov;, in j a mora vsak podpisati pogodbo in s ten? v zvezi vplačati soudeležbo v višini 10 a/r od vrednosti stanovanja. Vplačana soudeležba se delavcu vrne v roku 5 let oziroma preje, če delavec stanovanje preje izprazni. Ker pa so sedanji dobitniki stanovanj v glavnem družine z več otroci in pa . matere samohranilke, kadrovsko sploš ni sektor sporazumno z računovodstvom predlaga upravnemu odboru v potr ditev, da se 10 % soudeležba, za stanovanje plača v roku 6 mesecev od vselitve. Tov. Brejc Ivanka, ki ima slabo soc. stanje in pa bolezen v družini, pa ta prispevek izjemno ne plača. Sklenjeno je bilo, da se takoj prične s’ korekturo Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in graditve stanovanjskih hiš, s tem, da ta pravilnik, z vsemi formalnostmi, stopi v veljavo z mesecem marcem. Pri korekturi pravilnika in pri bodo či dodelitvi stanovanj pa je upoštevati; *isooialno stanje, ven dar je treba glodati na to, da se misli pri tem tudi na stanovanja za .strokovne kadre, katere naše podjetje vsekakor potrebuje in je iste mogoče dobiti in obdržati, če imamo na razpolago stanovanja. Prav tako naj se dobro prediskutira glede višine kredita, tako za zadružno in individualne graditelje. Zneski, ki se dajejo v obliki kreditov, so vsekakor prenizki. Prav tako naj sfi 'pri dodeljevanju stanovanj poveča % soudeležbe. O gostje J J ing*J,H, ABSOLVENTI VESOKE ŠOLE ZA TELESNO KULTURO, LJUBLJANA - POVABLJENI V ELANOV INŠTITUT Povabilu se jo odzvalo 15 absolventov šole v spremstvu profesorjev. Gostjo so si ogledali najnovejša telovadna orodja in proizvodnjo smuči. V daljši razpravi so spoznali razvojno smor Elanove proizvodnje in stremljenje inštituta, da bi s svojimi lastnimi silami in sredstvi čim več doprinesel k razvoju kvalitetne telesno vzgoje. Absolventi VSTK si žele cim več stilca z razvojni; inštitutom in s proizvodnjo. Obisk so ocenili kot zelo koristen in predlagali so, naj bi tak stik postal vsakoletna tradicija. Prizadevnost Elanovih kadrov je utrdi la absolventom VŠTK spoznanje, da ELAN stopn doma in zunaj v vrste najkvalitetnejših proizvajalcev šport ne opreme in naše telesno vzgoje in šport*: . S predstoječo rekonstrukcijo iz mednarodnega kredita pa bo pOstal tudi v svetovnem merilu največji proizvajalec športne opreme. 13 "KRATKA SMUČKA PRIHAJA NA POVRŠJE" MENIJO NEKATERI Odkar so Skandinavci pred približno sto leti prvič .zanesli 11 smučarski bacil" v Srednjo Evropo, strokovnjaki neprestano razpravljajo o najbolj ši smučarski tehniki. Čeprav so pristopali k temu vprašanju vedno strogo znanstveno, se je pri smučarski tehniki spremenilo to, kar so profesorji smučanja vedno smatrali za višek učenosti, sko.ro po enaki redni poti kot moda. Toliko kot nič je, vre dno tisto, kar so Se »nitrat smatrali kot višek učenosti, ga potem opusti- li in nato spet razglasili kot sprejemljivo za salone, dokler niso učenjaki na zadnjem smučarskem kongresu prišli do naslednjega zaključka: dovoljeno je vse, kar je najpametneje v pravem trenutku in za pravega človeka. Ali z drugimi besedami: začetnik in povprečni smučar smeta in morata v določenem času drugače smučati kot smučar svetovnega .formata; ali prebivalec gorskih predelov, ki je vajon smučanja, spet drugače pa kot tajnica, ki enkrat letno preživi svoj smučarski dopust v Arlbergu. Samoveno pravilo naših smučarskih prednikov še nikdar nismo podvomili in ga"do danes sprejemamo brez kritike: namreč pravilo, da je treba dolžino smuči izbrati glede na tele- j sno višino in telesno težo in da mora smučka segati do sredine dlani pri roki, iztegnjeni v višino. Šele sedaj - ena izmed smeSjiic smučarske zgodovine - so ugotovili, da to pravilo ne drži. To spoznanje dolgujemo M.K. i nekaterim humorističnim smučarskim ; učiteljem, ki so razmišljali o tem, I zakaj tako mnogo ljudi na smučkah, j ki naj bi jim pomenile nov svet, eno_ j. stavno ne uspe in ostanejo kljub svo_ I jim prizadevanjem in velikemu navdušenju večpe nerode. Rezultat tega ra zmišljanja in opazovanja s tem v zvezi se enostavno glasi: "dilce" so za večino ljudi dosti predolge. Sele sedaj so se spomnili onih smučarskih alpinistov, ki so že pred de setletji spoznali, da je krajša smučka dosti boljša kot daljša povsod tam, kjer je pokrajina strma in kjer je treba na ozkem prostoru vijugati, torej povsod tam, kjer ne gre v prvi vrsti za tempo, ampak za varnost pri vijuganju. To velja enako za hribolazca na smučeh kot za povprečnega smučarja na naših modemih smučiščih. Kdo pa so tisti, katerim ne gre v prvi vrsti za divji tempo, ampak za varno vožnjo? Odgovors 80 fo vseh smučarjev! Zato je novo pravilo naslednje: dolžine smuči naj ne določata tele spa višina in teža smuč ar j a, ampak tempo, ki ga obvlada smučar. To pa pri večji ni ne presega dobre srednje mere, Vsakdo ve, da je z daljšo smučko teže vijugati, da je potrebno več moči in večji tempo kot pa pri kratki smu čki. To velja zlasti za kratke zavoje, za "vende". Senzacionalni uspehi, ki jih je dosegel Martin Puchiler z novo učno metodo na kraxkih smučeh, so to nedvomno dokazali. Ta nova metoda je dala sledeče izkušnje in primerjalna opažanja* 1. Kratka smučka dolžine l60 cm do 180 cm nudi manjši odpor pri obra Čanju in je z njo zato .laže vijugati. Zlasti pri kratkih zavojih zahteva manj moči. Sigurno obvladanje smučke zahteva tudi manj splošne kondicije in predstavlja idealno smučko zlasti za začetnike ter starejše in šibkejše smučarje z inalo kondicije. 2. Kratka smučka daje zaradi zmanjša, ne možnosti nesreče že začetniku več poguma in zaupanja vase in ni kakor ne povzroča takega strahu pred ,spustom, kot je bo običajno pred vožnjo po strmih pobočjih, ko je celotno mijičsvje krčevito napeto. To so potrdili tudi,šport ni zdravniki. * 3. Ker odpade ta fizična zapreka, se stopnjuje tudi veselje do učenja ir seveda kasneje do pravega smučanja. 4. Maj Ima teža kratke smučke mnogo manj utrudi smučarja. Trav zato pa lahko v enem dnevu opravi dosti večjo nalogo pri vadbi in smučišče bolje obvlada kot pa z dolgo smučko. NA ing,J.H, Z -ELANOM j toda to pot ne z ELANOVIM SUPER VELE- SLALOMOM na nogah, temveč z ELANOVIM , SUPER benzinom v vplinjaču. i Prav zares ELANOV benzin j>°staja v Avstriji vedno oolj iskano gorivo za hitro vožnjo z avtom, kakor postajai-jo naše smuči pojem solidnosti, leva-j litete in vzdržnosti in napredka, i t Torej ELANOV benzin tankajo na novih 1 modernih benzinskih črpalkah v dosed_a I nji Avstriji. Avstrija je že prepre-žena od lani z mrežo novih črpalk, | kjer pa bodo te šele gradili, stoje j ponosne napisne plošče*, tukaj bomo zgradili ELANOVO črpalno postajo, i . To je prenovljena avstrijska družba, I ki je staro ime 0R0P spremenilo v I ELAN. Upravo imajo na Dunaju in razvijajo močno propagandno akcijo* J | Črke Elanovega napisa na črpalkah so •i našim zelo podobne, za podlago pa ima napis ELAN rdečo sončno ploščo« I Znak je učinkovit in enostaven, •I ’ ' , Na nase vprašanje od kod ime ELAN, so nnni pojasnili, da so se dogovori- li s francosko firmo ELAN, ki tudi prodaja tekoča goriva in maziva, Z njihove strani nas je obiskal prcds« tarnik, doma iz koroške iz vasi Sekira ob Vrbskem jezeru. Žena jo Slovenske korenine in govori svojstveno slovensko koroščino. Prikazali so nam Itako močno posegajo po .reklami: ELAN svinčniki, ELAN ig. račke, ELAN obročki za ključe, nalepke in podobno. Obljubili smo jim, da bomo v Avsti'i-j.i tankali ELAN benzin, če bodo oni vozili ELAN smuči. Koren Magdalena Pivk Bosa ' ■ \J'T* }- Regovc Justina V NOVEMBRU SO PRAZNOVALI SVOJ JUBILEJ - skupno delovno dobo v našem podje- ■tju, sledeči članis 1. Terko Anica 22 let 2. Benedik Jože 21 let 3. Justin Stanko 17 let 4. Zima Janez 17 let 5. Volčanšek Anton , 15 let 6. Papler Valentin 15 let 7. Knavs Alojz. 14 let 8. Mikič Frančiška 13 let 9. Mežek Marija 13 let 10. Bergant Terezija st. 12 let 11. Janežič Marija 12 let 12. Klinar Janez 12 let 13. Knavs Marija ml. 12 let 14. Leskovšek Pavla 12 let 15. Ščančar Terezija 12 let 16. Arh Silva 11 let 17. Časar Marija 11 let 18, Gašperin Florijan 10 let 19. Košir Janez ml. 10 let 20. Janežič Anton 9 . let 21, Janc Marija 9 let 25. Antolič Alojz 26. Gogala Mara 27. Rijavec Ema 28. Hribar Francka 29. Re sm&n Oto 30. Bešter Jože 31. Janša Rozalija 32. Mihelač Anton 33. Arih Anica 34. Blažič Miljana 9 let 9 let 9 let 8 let 8 let 8 let 7 let 7 let 6 let 6 let 6 let 5 let 5 let Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo mnego uspehov pri njihovem na daljnem delut O PREKLIC s katerim preklicujem in obžalujem besede, izrečene dne 6, 11. 1968 v avtobusu na račun samoupravnih organov in strokovne službe podjetja ter prosim prizadete oproščenja. . Korbar Emilija Bojan Zajc I | DA SE NE BO PONOVILO! I | PRIMER NEZNANJA IN NEPOUČENOSTI! I I I čistilka v smučarskem obratu, j je nameravala kupiti odpadno posodo, j v kateri je bilo topilo« Odpadno po-, yodo uo se v večjem številu nahajale | na mestu za odlaganje odpadkov. Pne I 13o 11= 1968 nekako ob 19.30 uyi je delavka izbrala najprimernejšo poso-' do ter pri tem hotela ugotoviti, če je notranjost posode v redu„ Posodo je nagnila proti oknu obrata, kjer je | prihajala svetlobo., da bi skozi vrat | posode videla notranjost posode. Za-j ladi slabe vidljivosti ni mogla ugo-I toviti stanja v pcsodi, zato si je izbrala drugo rešitev, ki pa je bila i usodna. Sposodila si je vžigalice ter j hotela z odprtim ognjem posvetiti no-I tranjost posode. Ker je bilo v posodi topilo (aceton), so bili v pogodi še i hlapi topila in to v povoljnem raznrer ju za eksplozijo o Sledila je eksplo-| zija. Plini, ki 30 eksplodirali, so se vneli ter butnili skozi vrat posode naravnost v obraz delavka ter jo i p.iakodov 5i pV> obraau (opeklina II« I stopnje). i j Na ;jročo ta nezgoda ni zahtevala traj_ I nih posledic (vid!)» Izgibljenih je j bilo 14 delovnih dni, delavka pa je bila tudi prikrajšana za 20 $ pri l osebnem dohodku. I I j Ta neugodni primer, posledica nepoznavanja osnovnih varnostnih predpi-I sev, linj be opozorilo 7a vse, da ni— Organ samoupravi jan j a! VNETLJIVE TEKOČINE Ali poznate članico kolektiva? SMUČ ARIJA 153 TELOVADNO ORODJE - SLO 163 1° KOVINSKI OBRAT 171 1° SEDLARSKI CBRAT 127 % OBRAT PLASTIKE 155 SKUPNO LESNI OBRAT 154 1° SKUPNO PODJETJE 154 °/° koli ne smemo ugotavljati vsebino v zaprtih posodah z odprtim ognjem, To velja predvsem za posode v I katerih se hranijo Idile o vnetljive tekočine ali kadar no vemo vsebine, | ki je ali ki je bila v zaprti poso- ! O _________________________ ! gibljivi de/ OD i POSEŽEN V NOVEMBRU 1968 17 informiranje v statute V llekaj nadaljevanjih vam bomo posredovali predlog za urejevanje informiranja v statutih deloraih organizacij l»člen Vsi člani delovnega kolektiva imajo pravico biti obveščeni o lastnem delu, o delu drugih, o poslovanju in ujj ravljanju podjetja, zlasti pa o materialnem in finančnem stanju podjetja in o izpolnjevanju delovnih načrtov ter o- delu samoupravnih organov, Čla^-ni kolektiva so pri tem dolžni varovati poslovne -(in druge) tajnosti. Hkrati pa so dolžni obveščati sodelav ce in vse pristojne organe o vseh vprašanjih gospodarjenja in poslovanja, da s svojimi predlogi iahko pomagajo pri zagotavljanju poslovnega uspeha podjetja, Za organiziranje, izvajanje in razvijanje službo obveščanja skrbijo samoupravni organi delovne organizacije. S sistemom informiranja je treba zagotoviti aktivno vlogo posameznikov pri organizaciji dela, . 2-člen Glede na -pravico biti obveščen, lahko člani kolektiva in organi kolektiva v j ustmeni ali pismeni obliki zahtevajo informacijo, pojasnila in podatke o stvareh, Id jih zanimajo, bodisi od I samoupravnih organov, strokovnih služb | in neposredno predpostavljenih oseb na delovnih mestih. Samoupravni organi so dolžni informirati člane kolek- | tiva zlasti o poslovanju podjetja in | posameznih (ekonomskih enot) dolovnih enot. Strokovne službe pa so doji žne neposredno odgovarjati samo na tista vprašanja članov kolektiva, ki zadevajo njihovo delo in položaj v podjetju* Delavski svet je al&sti dolžan obve-* ščati člane kolektiva: - o razvojnih programih, podjetja* - o planih rekonstrukcij, - o vseh investicijskih naložbah, ki bistveno spremenijo obstoječe delovne procese, - o novih osnovah in merilih za deli tev dohodka in osebnih dohodkov, v r Q planih koriščenja sredstev skup- il porabo, r o letnih proizvodnih, prodajnih, jiabavnih, uvoznih in izvoznih platnih ter o planih kadrov, - o vseh sklepih in zadolžitvah," ki jih zadevajo in ki zahtevajo nji-hovo polno sodelovanje in izvajanje skl«pov. (se nadaljujeI) 18 NOVEMBRA Igrano Valjavec STANJE DELOVNE SILE ZADNJEGA OKTOBRA V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 597 delavMV, od toga} 326 moških 271 žensk V inštitutu pa je bilo zaposlenih 21 delavcev, od togas 17 moških 4 ženske GIBANJE DELOVNE SILE -© Na novo se ni zaposlil noben delavec,. Odšel ni nihče. POROKE Poročili so set e VESTER Olga ** zaposlena na do lovnem mestu lepljenja v obra tu smuči PAVLIN Milena — zaposlena v strojni delavnici obrata smu či f' ‘L t <£: ■ .■/Vil SEVER Prane — zaposlen na delovnem mestu voznika viličarja COTELJ Anton - zaposlen na mizarskih delih v telovadnem orodju ARH Albina — zaposlena na lepljenju v obratu smuči VIDIC Matevž - zaposlen na ročnem či ščenju v obratu smuči HRIBERNIK Kristina - administrator v prodajnem oddal ku DIJAK Alojz — zaposlen na rezkanju v obratu smuči BUKOVNIK Ivan - zaposlen na delovnem mestu lepljenja v ojb ratu smuči Vsem novoporočencem na njihovi novi življenski poti iskreno čestitamo! ROJSTVA Rodili so se: ■O KOVAČ Milki deček KVASNIK Jožetu deček BRANILOVIČ Zv. deklica ■JUSTIN Francu deklica KINO RADOVLJICA /iarija Cemažar l SAMO DVAKRAT ŽIVIMO - angleški barvni kriminalni film 14. 12. 1968 ob 17,30 uri 15. 12. 1968 ob 15,30 in 20 uri STOJ - STRELJAM - ameriški barvni kriminalni film 14. 12. 1968 ob 20 uri 15» 12» 1968 ob 16 in 20 uri NA SODU SMODNIKA - japonski barvni kriminalni film 17. 12. 1968 ob 20 uri 18. 12. 1968 ob 18 uri 20. 12. 1968 ob 20 uri 22. 12. 1968 ob 18 uri ’ ŠEJKOV SIN - francoski barvni pustolovski film 18. 12.: 1968 ob 20 uri 21. 12 * 1968 ob 18 uri 22. 12. 1968 ob 20 uri H0MBRE - ameriški barvni vestern film .19» 12. 1968 ob 20 uri 21. 12. 1968 ob 20 uri ' 22.. 12. 1968 ob 15,45 uri KOMISAR X - jugoslovansko nemški barvni kriminalni film 22. 12. 1968 ob 14 uri GROFICA IZ HONGKONGA - ameriški barvni CS film 24. 12. 1968 ob 20 uri 25. 12. 1968 ob 18 uri • f I JAZ IN LJUBEZEN - francoski barvni ljubavni film 24. 12. 1968 ob 18 uri 25. 12. 1968 ob 20 uri RANČ SMRTI - ameriški barvni vestem film 25. 12. 1968 ob 16 uri 26. 12* i968 ob 18 uri 29. 12. 1968 ob 18 uri PROFESIONALCI - ameriški barvni vestern film 27. 12. 1968 ob 20 uri 28. 12. 1968 ob 17 uri ’29. 12. 1968 ob 15,45 in 20 uri SKRIVNOST ZAKLETEGA GRADU - angleški kriminalni film 26. 12. 1968 ob 20 uri 29. 12. 1968 ob 14 uri AVANTURISTI - francoski baroni CS film 31. 12. 1968 ob 20 uri 1. 1. 1969 ob 16 uri 2. 1. 1969 ob 18 uri RING0 IN NJEGOVA ZLATA PIŠTOLA - italijanski barvni vestem film 1. 1. 1969 ob 18 uri 2. 1. 1969 ob 16 uri 3. 1. 1969 ob 20 uri VELIKI PONAREJEVALE C - francoski barvni CS film 1. 1. 1969 ob 20 uri 5. 1. 1969 ob 14 uri 4. 1. 1969 ob 18 uri MAT HELM LJUBI IN UBIJA - ameriški barvni kriminalni film 2. 1. 1969 ob 20 uri 4. 1. 1969 ob 20 uri 5. 1. 1969 ob 18 uri ZAČARANI MORILEC - ameriški film 6. I. 1969 ob 18 uri Pravilna prva pomoč rešuje življenje in je nujen pogoj za uspešno zdravljenje. Znanje prve pomoči mora biti trdno, teoretično in praktično ter svojina slehernega druž. člana. Pomni! — tudi v hudi nuji je še dovolj časa za trezen premislek — ukrepaj naglo, odločno, toda ne pozabljaj na lastno varnost — če ne znaš pomagati, glej, da vsaj ne boš škodoval Ponesrečenec ne diha! — najbolj pogosto pri električnem udarcu, utopitvi, zastrupitvi, mehanični zadušitvi — niti SEKUNDE ne izgubljaj, TAKOJ prični SAM z oživljanjem — najboljši metodi sta »USTA na USTA« in »USTA na NOS« 1. Usta očistimo tujkov, z eno roko držimo ponesrečenca za čelo in mu potisnemo glavo močno nazaj, z drugo pa ga držimo za spodnjo čeljust in jo potiskamo naprej, zajamemo sapo in vpihnemo na usta ali nos (s palcem pokrivamo usta). Pri tem se mora pone-srečenčev prsni koš dvigniti. 2. Ne da bi izpustili ponesrečenčevo glavo, se odmaknemo in pustimo, da zrak odide iz ponesrečenčevih pljuč — pri tem se ponesrečenčev prsni koš spusti. — prvih desetkrat vpihnemo hitro zapored, nadaljujemo v ritmu 12-krat na minuto — z umetnim dihanjem prenehamo šele, ko ponesrečenec oživi ali zdravnik ugotovi smrt. Ponesrečenec krvavi! — na rano položimo prvi povoj, čist prelikan robe: in čvrsto povijemo — če še krvavi, damo na prvo oblogo zvit povoj ali trdo zložen robec in preko tega čvrsto povijemo — hude krvavitve zaustavimo tako, da pritiskamo s prsti preko prve obloge na rano — če je končina odtrgana, jo NEKAJ cm proč prevežemo s trdo prevezo Ponesrečenec je nezavesten! — preti mu zadušitev s slino, izbljuvki, krvjo, protezo, navzad zdrsnjenim jezikom — zato ga obrnemo na bok, z glavo v stran, očistimo s prstom usta in zgornja dihala — z umetnim dihanjem oživljamo samo tistega nezavestnega, ki ne diha Ponesrečencu preti šok! — zaradi izgube krvi in bolečin, posebno pri poškodbah oprsja, trebuha, spodnjih udov, opeklin — tak ponesrečenec je bled, koža pokrita s hladnim znojem, utrip žile slabo tipljiv, dihanje hitro in površno, pogosto bljuva, je pri zavesti, toda otopel za okolico — zavedajmo se, da je pomoč uspešna samo v bolnici — TAKOJŠEN TRANSPORT! — pred transportom zaustavimo ev. krvavitev in imobilizirajmo event. poškodbe udov — leži naj vodoravno z dvignjenim vznožjem in pokrit z odejo — vsem težko prizadetim dajemo samo pri dolgotrajnem transportu čiste vode, šibkega čaja po malem, a večkrat Zastrupitev s strupenimi plini — nesimo ga na čist zrak, takoj pričnemo z umet. dihanjem in preskrbimo za prevoz — nikoli ne hodimo sami v zastrupljeni prostor, zunaj naj vedno čaka pomočnik ZDRAVNIŠKI NASVETI Opeklina je odprta rana Ne dotikaj se je z umazanimi rokan’i. Pokrij jo samo s sterilno gazo ali prelikanim robcen — k zdravniku! Poškodba hrbtenice je smrtno nevarna Če ponesrečenec toži o bolečinah v hrbtu ali vratu, ga ne smemo upogniti na omenjenih mestih. Prenašajo naj ga vsaj štirje. Prevažamo ga vedno na trdi podlagi — vznak! Tujek v očesu ima lahko usodne posledice Ne mencaj očesa z umazanimi rokami, oko pokrij z gazo ali čistim robcem. Posebno tujek zapičen v roženico ali veznico sodi nemudoma k zdravniku! Jedkovine povzročajo hude opekline Čimpreje in obilno jih speri z vodo, ki je običajno pri roki. Še posebno velja to za oko! Nepravilen transport - pogosto vzrok smrti Na licu mesta stori vse neodložljivo (n. pr. zaustavi krvavitev). Hudo poškodovani sodi SAMO v REŠILNI avto. VARNOSTNI UKREPI Nezavarovani stroji in naprave — stalna nevarnost! Upoštevaj varnostna opozorila in predpise — da ne bo prepozno! Uporabljaj zaščitna sredstva — za svojo osebno varnost! Spoštuj požarnovarnostne predpise — požar ima težke posledice!