Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Ma'ih Oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — čaia stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslaviio znaša Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Slav. 42 Maribor, sreda, dne 26. ma|a 1937 Lelo XII BinkoStni citat ■ ■ Binkošti so minile. Klicali so: pridi sveti duh, kakor že stoletja. — Razmerje pa kažejo, da duh ni bil še nikdar tako daleč, kakor danes. Klic bi moral biti močnejši, iskrenejši. Manjka ljubezni do bližnjega! Nihče nikogar ne ume in nihče nikomur ne veruje! Vsak sumniči vsakogar in vsak vsakogar prezira! Nesoglasje je v besedah in dejanjih, omahljivost v dejanjih in nejasnost v ciljih! Pustost polni srca, vznemirjenost zastruplja duše in bolne so glave! Kraljuje laž, in caruje podlost in sebičnost! Upravljajo zli in pokvarjeni, vodijo brbljači in bedaki, katerim slede milijoni brez duha in brez duha kličejo: Pridi sveti duh, ter usliši glasove vpijočih v puščavi! Te psihiško kritične stavke in daljše razmotrivanje je napisal za binkošti zagrebški gospodarski list. List opaža dalje zlo v nezmisel-nem oboroževanju, ki'nte odpravi gospodarske krize, pač pa jo zaostri. — Glavno je, pravi člankar, da se urede politične razmere in prične z gospodarstvom, ki bo človeštvu kaj koristilo. _ List je zadel »žrebelij na glavo«. Zakaj vsakdo mora vedeti, da je predvsem potrebna svoboda in realna politika, in sicer velja očitek ne le za nas, ampak tudi za druge države in dežele, za mednarodno politiko sploh. Anarhija v ideologiji in nezaupanje je mogoče le tam, kjer ni možnosti, da se pojmi razčiščajo. Laž in sebičnost kraljujeta tam, kjer ni mogoče obe zavrniti. Zli in pokvarjeni ljudje ter brbljači in bedaki upravljajo tam, kjer ne morejo pametni in pošteni ljudje zastaviti svoje besede. Tudi podlost m sebičnost je le tam nasilna zmagovalka. Zato kličite duha, dajte poštenju besedo, da se strašne zmede razčistijo, javno življenje poplemeniti! Dajte sedanji generaciji novega duha, vzgajajte pa tudi mladino v pravem duhu. da ne bo šel duh sam preko suženjskih okovov — nezaupanja, zastrupljenosti, laži, podlosti in sebičnosti. Ali demokracija spi! Snuje se fašistična fronta V Jugoslaviji se po poročilih ustvarja nova fronta desničarskih elementov, v kateri sodelujejo po poročilih Ljotič s svojim Zborom in jugo-slovanska nacionalna stranka z Jcrv-tičem in generalom Živkovičem. Ta politični pojav, kolikor je resničen, je sedaj še brez trdnejših realnih tal. Skrajna malomarnost pa je, da jugoslovanska demokracija samo muhe lovi, namesto, da bi se resno pobrigala za koncentracijo svojih sil, ki so v veliki večini v državi. Podeželje in socializem Za zaprtimi vrati boj proti socializmu V zadnji dobi se vrši na podeželju ljuta borba proti socializmu. Za zaprtimi vrati se to vrši. Nihče ne more ugovarjati. Za kmeta, pravijo, je največji sovražnik socializem, čeprav se socializem bori proti socialnim krivicam in za kulturni napredek naroda. Vedeti je treba, da imamo tudi na deželi družabne oziroma socialne razlike. Imamo bogate posestnike in kmetiške delavce ter jako mmogo hi-šarjev in bajtarjev, ki se le z majhnim zaslužkom pri večjih posestnikih težje preživljajo. Otroci teh delavcev in malih hišarjev pa tudi sicer prestopajo v delavske vrste v drugih poslih, ker na kmetiji zanje ni dela in kruha. Nasprotniki socializma zamolčujejo to dejstvo in skušajo socializem oblatiti z obrekovanji in potvorbo resnice. Tako kakor je kapitalist v mestu nasprotnik socializma, tako je proti socializmu zaradi svojih osebnih interesov tudi veleposestnik in njegov zaveznik kapitalizem. Navajajo, da je delavsko- socialistično gibanje mednarodno. S tem hočejo povedati, da delavski razred ni naroden. Vendar si pa narodnost in zavest o narodni pripadnosti sploh nista v nasprotju s socialistično mednarodnostjo. Socializem ne ogroža nobenega naroda. To laž zlasti širi vseh vrst fašizem. Tej laži nasedajo celo ne-fašisti. Pripovedujejo, da je socializem tuja ideja ter da so delavci nje sužnji. Vidimo pa, da to takrat ni greh, če so nesocialisti mednarodno organizirani, in tudi ne izdajajstvo naroda. Ali niso vse klerikalne stranke mednarodno povezane? Ali ni povezana mednarodno »katoliška akcija«? In prav dobro vemo, kdo vodi politiko katoliškega klerikalizma. — Kaj naj šele rečemo o samem kapitalizmu in raznih strankah s kapitalistično meščansko ideologijo? Ali karteli in trusti niso mednarodne organizacije, katerih predstavniki so razni politični mogočneži, ki so doma vedno na čelu vplivnih nacionalnih političnih strank? Ali naše ljudske delovne sile ne izrablja tuji kapital? In končno, kdo prinaša na oltar domovine v slučaju vojne in miru odstotno največ žrtev? In vendar je znano, da so vojne vedno posledica mednarodnih sporov v kapitalističnem razredu. Ali so bili delavci oni, ki so »kronali« Matijo Gubca? Kdo so bili oni, ki so še ne- zdavnaj tako podcenjevali kmeta, da so z golažem in klobasami kupovali njih glasove? Tudi pri nas v Sloveniji so znane take zgodbe. Še danes se izrablja podeželsko kmetiško prebivalstvo s pripovedovanjem bajk in za-molčavanjem socialne pravice, ki so je tudi kmetiški bedni ljudje potrebni. Vse ima le namen, zanetiti med kme-tiškim proletarijatom mržnjo do socializma. Če pa velja socializem za delavce, tedaj velja toliko bolj za siromašne kmete in poljske delavce, ki pogosto-ma žive še bolj v bednih razmerah kakor delavci, ki so vsaj deloma zavarovani tudi za obolenja. Nikjer ni toliko laži in zlobe kakor v boju proti socializmu. Siromašni kmeti in kmetiški delavci morajo vedeti to-le: če imajo nasprotniki socializma na deželi prav, potem bi siromaštva na deželi sploh ne smelo biti. Kdo pa je vendar povzročil na deželi tako bedno stanje? Ali morda socialisti, ali pa oni, ki bi radi v svojo korist preprečili, da kmeti ne bi spoznali, kje so njih izkoriščevalci? (Prosto po »Sl. Riječi). 35-urnl delovni teden in minimalne mezde v Zedinjenih državah Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt predloži kongresu zakon o delovnem času in minimalnih mezdah. V predlogu zahteva 35umi delovni teden in najmanj 40 centov urnega zaslužka, to je v naši valuti okoli 15 Din na uro. Na 40 ur tedensko sme biti podalj- šan delovni čas le v izrednih razmerah. Zakon bo veljal za vso industrijo in trgovino', ki je udeležena v notranjem prometu držav. Zakon prepoveduje tudi zaposlitev otrok do 17. leta v produkciji in trgovini notranjega prometa. Apel poljskih socialnih demokratov za skupen nastop na demokratične stranke Sedanji poljski režim hoče odpraviti vsakršno demokracijo. Parlament, ki je izvoljen po privilegij-skem volilnem redu mestnih zastopov in virilistov, podpira v teij politiki režim. Zaradi tegta je izdala poljska socialistična stranka poziv vsem demokratičnim strankam, da sprejmejo skupen politični program za razpust sedanjega parlamenta in izvedbo novih volitev. Položaj je ugoden, ker je ogromna večina poljskega naroda demokratična o nemških vojnih letalih, ki so ogorčile ves kulturni svet, ponovno predložila protest proti vmešavanju Italije in Nemčije pri Društvu narodov v Ženevi. Društvo narodov je gotovo edina instanca, pred katero tako vprašanje spada. Radi tega je nastal strašen krik in vik v Nemčiji in Italiji, ker ti dve državi ne sodelujeta več v Ženevi in bi se torej to vprašanje razpravljalo brez njiju. Čas je, da se Društvo narodov postavi zopet na noge in se tem prepreči nadaljnje intrige imperijalističnega in mir ogrožujočega fašizma v Evropi. Anglija misli, da bi se naj o španski pritožbi ne razpravljajo v Ženevi, ampak, da naj bi se vprašanje odpoklica čet načelo v odboru za ne-vmešavanje v Londonu. Baje je Nemčija na odpoklic pristala, ne pa še tudi Italija, kamor je Franco baš sedaj poslal posebno delegacijo, na čelu svojega bankirja Juana Mlarcha, da poprosi Mussolinija za novo pomoč, ker bo sicer Franco neizogibno poražen. —III— ki so zbežali pred preganjanji onstran meje v Jugoslavijo. — Na drugi strani pa skušajo »Slovenčevci« pristavljati svoj piskerček in ustvarjati po vzgledu avstrijske krščanske totalitarnosti svoje vrste fašizem. Oboje odklanjamo, obema veljaj boj vseh demokratično mislečih! Kmetje dolžniki denarnih zavodov se do 31. maja t. 1. še lahko sporazumejo glede odplačila dolga z denarnim zavodom, kateremu dolgujejo. Po tem roku pa preide dolg na Priviligi-rano agrarno banko. Do 1. junija lahko zaprosijo pri pristojnem sodišču za znižanje dolga vsi tisti kmetje, či-jih dolg presega Din 25.000. Kasnejšim prošnjikom se dolg ne bo več odpisal oz. znižal. ' Vlagatelji bivše avstrijske poštne hranilnice naj do 5. junija sporoče Poštni hranilnici v Beogradu: 1. Svoj natančen naslov; 2. številko potrdila, ki so ga svoj čas dobili, ko so tir-jatev prijavili in izročili knjižico; 3. številko svoje hranilne knjižice ali čekovnega računa; 4. za primer de-diščine potrdilo sodišča, da smejo podedovati terjatve. — Kdor pa do 10. novembra 1929 ni prijavil svoje terjatve naši poštni hranilnici, naj se o-brne naravnost na Poštno hranilnico na Dunaju. — »Slovenec« pravi: »Avstrijska poštna hranilnica bo izplačala naše vloge.« To pa ni res, ta je vloge že davno izplačala naši državi, samo v Beogradu jih niso izplačali vlagateljem. Gospodje, ne valite krivde na Dunaj! V Jugoslaviji največ jetičnikov. V Jugoslaviji je umrlo v zadnjih desetih letih nad 450.000 oseb. Za jetiko umre na leto na primer v Nemčiji na stotisoč prebivalcev 79, v Italiji 109, v Avstriji 143, na Čehoslovaškem 150, na Ogrskem 188, v Jugoslaviji pa 240 oseb. In vendar Jugoslavija sama na sebi ni tako nezdrava dežela. Bakreni rudnik v južni Srbiji. Z nemško kapitalistično družbo se vrše že dalje časa pogajanja za odkup bakrenega rudnika v južni Srbiji. Te dni se dogovor zaključi. Angleško-nemška družba bo pričela kopati bauksitovo in svinčeno rudo v Banjaluki. Ta družba obstoja že petnajst let v Sarajevu in deluje v Bosni. Sedaj razširi svoj delokrog. »Nemoralnih duhovnikov v Nemčiji sploh ni>« pravi katoliško časopisje spričo dejstva, da pripravlja Hitlerjev režim preko 1000 procesov proti duhovnikom, redovnikom in redovnicam radi nemoralnih dejanj. Vse obtožbe so izmišljene, trdi »posebna stran«. V istem hipu pa izvemo, da je Vatikan imenoval posebno komisijo, ki naj očisti duhovniški stalež in samostanske redove nemoralnih elementov. — Mi se vsem tem pojavom ne čudimo, ampak pravimo, da so le posledica nepojmljive zablode, ki trdi, da more človek živeti proti naravnim zakonom, zatreti spolnost in storiti obljubo večnega devištva. Žrtev ne gre obsojati, ampak obžalovati. Obsodba bi kvečjemu zadela tiste, ki terjajo od človeka s krvjo in mesom, nekaj kar najbrž sami ne jemljejo preveč natančno in žive kakor vsi normalni zemljani v rednih odnosih z zemljankami, dočim se pri drugih, ki ne morejo zadovoljiti svojim telesnim potrebam, zatrt spolni nagon izpremeni^v perverznost. Ameriški milijonar Rockefeller je umrl. Listi mu pojejo slavo. Delavci so mu nakopičili bajno bogastvo. JIH sl že poravnal naročnino t Ako ie ne, stori takoj svojo dolžnosti Za odpoklic tujih ri Mereyntjejevih, ki so izpočetka imeli resne pomisleke proti pajdašenju svojega otroka s tem novim tovarišem... Vsa vas je gledala; in čakala, kaj bo. Ant Nollebart je povedala svoje in tako se bo pač zgodilo, čemur se ni mogoče izogniti. _ Nekaj časa se je o stvari mnogo govorilo in vladala je velika nervoznost. Toda usodi se oči-vidno nikakor ni mudilo, da bi izpolnila napeto pričakovanje vaščanov. Ko se je potem čezi par tednov raznesla po vasi novica, da bo Miika, hči Čevljarja van Krielersa dobila otroka, se ni nihče več zmenil za Virča' in njegovega mladega prijateljčka. Zadeva t Miko pa je bila tudi v resnici zanimiva. Kot posebno važno se je omenjalo, da Mika gotovo ne bo mogla reči, kdo bi utegnil biti oče njenega otroka. Takega razburljivega škandala vas že dolgo ni doživela in zato ni bilo čudno, ako sta Mereyntje in Goort zapadla v pozabljenje. (Dalje prlhodnlll.) Trbovlje »Trboveljski dom« v Bakru. Že leta in leta so pošiljala trboveljska društva in korporacije deco, pa tudi odrasle v -počitniške kolonije na morje, na Gorenjsko in druge kraje, da se telesno in duševno okrepijo, zlasti najpotrebnejši in najrevnejši. Kolonije so letovale po šolskih prostorih in v šato-rih, kar je bila združeno z raznimi neprili-kami An se zlasti glavnemu principu letovanja ni moglo v ipolni meri zadostiti, t. j. principu higijene. V poslednjem času se je pa odstranil tudi ta nedostatek, ker so Trbovlje dobile po zaslugi g. Mirkota Sušnika in ge. Lapornik Ane svoj »Trboveljski dom« v Bakru, ki obsega 2 'hiši, tako, da bodo lahko letovali odrasli zase, deca pa zase. Cene v »Trboveljskem domu« so skrajno nizke in bodo jedva krile dejanske izdatke za prehrano in režijo. Za mladino do 12 leta se plača za tritedensko letovanje Din 300 in je v tem znesku zapopadena tudi četrtin-ska vožnja iz Trbovelj in nazaj. Za mladino od 12. do 14. leta se plača .Din 350. Odrasli plačujejo na dan v maju, junijiu in septembru po Dim 25 do Din 30, v juliju in avgustu po Din 30 do Din 35. Iz navedenega je razvidno, da si bodo tudi manj premožni sloji lahko privoščili blagodat počitnic in okrepčila na morju. Hrana bo, kot posnemamo iz 'prospekta, prvovrstna in obilna. Prijave sprejemata Sušnik Mirko, učitelj v Tilbovljah in Lapornik Ana, šol. upraviteljica v Trbovljah za društva, ki bodo letovala v omenjenem domu. Ker je dom obsežen, pridejo/ v poštev tudi prijavljenci iz drugih krajev, v kolikor bo prostora na razpolago. V maju in juniju pa bo ta dom na razpolago za šolske ekskurzije. Zagorje ob Savi Mezdno gibanje apneničarjev zaključeno. V četrtek, d“ne 20. t. m. se je vršila v Ljubljani pri TPD mezdna razprava med zastopniki podjetja in zastopniki delavstva zaposlenega v obratu apnenice v Zagorju. — Družba je pristala na povprečno povišanje delavskih mezd za Din 2 na storjeni šilit. Izboljšale so se tudi doklade za kurjače, minerje in izkladalce apna. Tudi v gotovih drugih določbah se je nova kolektivna pogodba izboljšala. S tem je mezdno gibanje apneničarjev za letos zaključeno. Želeli bi, da bi ti delavci ta, četudi majhen uspeh, znali ceniti in tudi občutili potrebo po raz-redni strokovni organizaciji, ker brez nje ni nic. Jesenice Podražitev mesa. S 1. majem so tukaj-šnji mesarji že -drugič v tekočem letu podražili meso za Din 2, tako da so vse vrste svežega mesa od novega leta podražene že za 4 Din pri kg. In obljublja se še nadaljnje povišanje cen. Povišanje cen mesu utemeljujejo s povišanjem cen živini, vendar se nam zdi, da ta utemeljitev ne drži. Tudi visoke klavnične pristojbine na Jesenicah služijo za izgovor. Prepričani smo, da nihče Jesenicah, -predvsem pa delavec in uradnik, niti najmanj ne zavidata kmeta, če se ^en.e povišajo in dobi on za svoj trud saj toliko, da bo lahko živel. Toda, če po-is imo na znižanje mezd tovarniškega delavstva na Jesenicah, ki je doseglo nepričakovano visoke odstotke, in če istočasno vidimo, kakor se dražijo tudi ostale življenjske potrebščine, nas pa navda skrb, kam to potde. Ce vprašamo jeseniške trgovce, je tu že tudi odgovor: ljudje kupujejo .mnogo manj in slabše, t. cenejše bla£o. Kar do-kazuije, da življenjski standard jeseniškega delavstva polagoma pada in da bo temu kmalu sledilo najbrž tudi poslabšanje zdravstvenega stanja. Tu ho treba nekaj ukreniti, da se spravijo dohodki delavstva v sklad s cenami najnujnejših potrebščin in da se Prepreči propadanje kulturno višje stoječega jeseniškega delavstva. Slovenska Bistrica jrii,J>°^ružnica I. Delavskega kolesarskega T* 'Priredi v nedeljo, d*ne 30. maja svoj na ob sk1* izlel v Sl°v. Konjice k Filipiču, družinice. N^!’U,Jov1 ™ve ustanovljene po- Bistrico. Odvozi u'iT1 naZa' V/i°V' ii? točno ob 13. un izpred diru- I • ?„ «i Čeč eku. Člani, pridite točno m vsi; .gostje dobrodošli. Druižnost! Ribnica na Pohorju ^aMtlMa‘rpka,lnK,,'Jkai“‘>s«kov so se zopet poslabsale z uvedbo 9 in 10 urnika, seveda brez zakomtega so odstotnega poviška. Namesto da se delOVni čas odalj. suie, bi se najelo par kam008ekov ve6 fa če *eh ni, potem bi se uvedlo 10 urnik, s trdo Prislužemm 50 odstotnim poviškom za nadere. S slabo mezdo, pa še brez poviška, si delavec ne bo mogel kupiti 'Priboljška ' ki bi ga bil potreben pri tako dolgem delu. Pač Pa si bo lahko kupil jetiko, ki bo kakor vise kaže, začela še bolj razsajati med tukajšnjim ljudstvom, kakor že itak. Sam čisti Pohorski zrak je premalo za zdtravje. Bolezenske šihte dobijo v enem podjetju kamnoseki izplačane, vendar ne v celoti, ampak okrnjeno, v drugem pa siplob ne. -Spomlad je Pij1/1 v?e vstaia k novemu življenju, zato e tudi pohorski kamnoseki prebudite k no-emu, boljšemu življenju, katerega bomo osegh vsi skupno in složni v strokovni organizaciji in s tem, da bomo naročili in čitali »Delavsko -Politiko«, iz katere bomo črpali ®aš® ?na.?ie' hlero nam hočejo dtugi za-is,6*, !’• ?av^ )mo se sv°jih pravic in iz- gube, ki io utrpimo, ker svojih pravic ne po-namo. Stopimo odločno na plan! Družnost! 7g našiU Ucaiev Ljubljana Predavanje o kongresu ieSke socialne demokracije V soboto, dne 22. t. m. je predaval v veliki dvorani delaivse zbornice v Ljubljani s. Petejan Josip iz Maribora o strankinem kongresu češke socialne demokracije ki se je vršil o birakoštih v Pragi. Predavatelj je v svojem temperamentnem govoru ž-ivo naslikal velika manifesta-cijto češke socialne demokracije, nje -veličino in nje aktivnost v vsem javnem življenju, ki morda kje vzbuja sum, jeli taktika te naše bratske stranke pravilna ali ne. Seveda uspehi in vpliv stranke ter vzorna solidarnost, sloga in zaupanje med seboj priča prvič, da je delovanje stranke pravilno, kar pa tudi obenem kaže, kako mnogo je pripomoglo k tej uspešni politiki stranke kulturno delo, ki ga stranka predvsem neguje v svojih vrstah. Člani stranke So izobraženi, zavedni in zreli za politično gibanje. Vsako akcijo, vse delovanje stranke zasledujejo in razumejo. To je pokazala zlasti zaupnica vodstvu, ki jo je votiralo .vseh 700 delegatov soglasno. Na vsem kongresu ni bilo praznih besed in kritik, ampak le smotre-ne, jasne in dobrohotne konsolidujoče razprave. Kongres sam in vse prireditve s