> -
LETNIK XXX
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
JUNU 1989
ŠT. 3
Leto ukrepa družbenega varstva je za nami
Zbori skupščine občine Tržič so na svojih sejah 10. in 11. maja obravnavali poročilo o izvajanju sanacije v naši DO in predlog o podaljšanju začasnega ukrepa družbenega varstva.
O dosedanjem poteku sanacije ne kaže zgubljati preveč besed, saj so člani kolektiva o tem seznanjeni, več pozornosti pa velja nameniti ciljem in nalogam, ki so postavljene pred ZKPO in celotni kolektiv BPT. Dejstvo je, da se pozitivni rezultati sanacije kažejo že na mnogih področjih, vendar se tako iz poročila ZKPO kot iz ugotovitev komiteja za družbenoekonomski razvoj ter stališč IS SO Tržič vidi, da na posameznih področjih še ni takih rezultatov kot bi si jih želeli. Konkretni ukrepi in naloge za uresničevanje ciljev sanacije v letošnjem letu, ki so bili obravnavani tudi na zborih skupščine, naj bi pripomogli k temu, da bodo rezultati poslovanja bistveno boljši. Seveda pa to ni le skrb in naloga ZKPO temveč nas vseh. Brez prizadevanja slehernega posameznika tudi sanacijska ekipa ne more narediti čudeža, le s skupnimi močmi nam bo uspelo postaviti tovarno ponovno na trdne temelje, ki bodo osnova za nadaljnji razvoj tekstilne tradicije v Tržiču.
V prvem obdobju sanacije je šlo predvsem za preživetje, torej za to, da tovarna ne bi šla v stečaj. To nam je ob velikih prizadevanjih in ogromnih težavah vendarle uspelo.
Zbori skupščine so po skrajšanem postopku sprejeli odlok o podaljšanju začasnega ukrepa družbenega varstva do konca tega leta in pred nami je, če lahko tako rečemo, druga faza sanacije v kateri bodo skupni napori usmerjeni tudi k ustvarjanju pogojev za dolgoročnejše uspešno poslovanje.
O realizaciji ukrepov za izboljšanje stanja smo se pogovarjali s predsednico ZKPO tov. Lončaije-vo.
Kako ocenjujete trenutni položaj DO?
Zunanji pogoji gospodarjenja iz dneva v dan otežujejo poslovanje. Visoka inflacija v kateri se gibljemo iz meseca v mesec onemogoča tovarni doseči pozitivne rezultate, zaradi česar je potrebno dnevno kal-kuliranje komercialnih poslov in s tem tudi proizvodnje, kar seveda zahteva od vseh delavcev maksimalno angažiranje in napore.
Lani avgusta je bil bankam predložen program sanacije, vendar niti banke niti širša družbena skupnost vanj niso verjeli in niso podprli programa z odložitvijo odplačil kreditov. S stalnim poviševanjem cen in dodatnemu zadolževanju smo pokrivali izgube in s tem omogočili nadaljevanje poslovanja v I. kvartalu. V tem obdobju se je izboljšala tudi prodaja, vendar je v mesecu aprilu prodaja na domačem trgu občutno padla, predvsem v Srbiji in Makedoniji. To se je jasno odražalo tudi v poslabšanju finančne likvidnosti podjetja. Naši izdelki so sicer kvalitetni, toda 4-krat višja cena od konkurenčnih firm na jugu države onemogoča uspešno prodajo na domačem trgu, zato se usmerjamo v izvoz in reprodukcijo. V maju se je prodaja ponovno izboljšala.
Program ukrepov za letošnje leto je dokaj obsežen in zahteven. Kako je z realizacijo zastavljenih nalog?
Naloge iz sanacijskega programa se realizirajo po načrtih. Na osnovi cen s strani trga se vodstvo odloča za večji zasuk v strategiji trženja in s tem tudi proizvodnje. Za široko potrošnjo bomo zadržali le manjši del proizvodnje, na področju strojnega parka pa bo izvedena temeljita selekcija. Obratovali bodo le dobri stroji; slabi, to je tisti, ki niso primerni za proizvodnjo kvalitetnih izdelkov bodo izločeni ali prodani. Izjema bodo le stroji na katerih izdelujemo artikle za katere imamo kupca z edinim namenom — kupca zadržati. V
splošnem lahko rečem, da bodo vsi naši proizvodni programi v bodoče programi za znanega kupca, tako na domačem kot na tujem trgu. Člani ZKPO intenzivno pripravljamo program izhoda iz krize. Program bo gotov do konca junija, temeljil pa bo na bolj ali manj radikalnem prestrukuriranju proizvodnje in poslovanja. Prestrukturiranje proizvodnega asortimana bo v glavnem v smislu prehoda v višji cenovni razred. Odvečne kapacitete bomo uporabili za usluge drugim, seveda če bodo za to sposobne, sicer bodo izločene. Celotna proizvodnja bo morala biti na najvišjem kvalitetnem nivoju, saj je trg, posebno zahtevni zahodni, pripravljen sprejeti le izdelke, ki ustrezajo vsem kvalitetnim standardom. Iz proizvodnje bodo odstranjeni vsi nekurantni artikli, ukinjena komisijska prodaja ter zmanjšana lastna proizvodnja preje in tkanin.
Proizvodnja v predilnici in tkalnici se zmanjšuje, prejo in tkanine do-kupujemo (po nižjih cenah), govorimo o načrtovanih „lohn“ poslih — lahko to komentirate?
Proizvodnja v predilnici in tkalnici se res zmanjšuje, prejo in tkanine kupujemo po nižjih cenah za dinarje pod ugodnimi pogoji. Ta trend zmanjševanja se bo še nadaljeval, saj predvidevamo, da bomo doma naredili 50 % beljenih, barvanih, tiskanih in pestrih tekstilij strukturno visokega kakovostnega razreda z vrhunsko obdelavo; drugo polovico tekstilij v standardni kakovosti za oplemenitenje in konfekcioniranje pa bomo kupili.
Kar zadeva takoimenovane „lohn“ posle je treba povedati, da smo jih iskali za celo tovarno, vendar za predilnico in tkalnico ni možnosti zaradi zastarelih proizvodnih kapacitet, medtem ko se za opleme-nitilnico in konfekcijo intenzivno dela na tem, da proste zmogljivosti zapolnimo z „lohn“ posli in v zvezi z njimi sklenemo dolgoročne pogodbe.
Doslej imamo dogovorjen posel z italijanskimi naročniki za beljenje tkanin, za šivanje navadnih in jogi rjuh, v zaključni fazi pa so dogovori za vezenje posteljnih garnitur.
Od kooperacij z inozemsldmi partnerji pričakujemo določene rezultate, kaj konkretno pomeni za nas sodelovanje s firmama ERBO in MATHEIS in kakšne so naše usmeritve v izvoz?
Domači trg se zapira, poleg tega pa ustavljamo dobave slabim plačnikom, komisionarjem in tistim, ki prodajajo naše izdelke po principu komisije. To pomeni, da se iz dela domačega trga preusmerjamo v izvoz, čemur je posvečena izredna pozornost.
V okviru tega so tudi kooperacije s tujimi partnerji. S firmo ERBO, ki je ena vodilnih na področju posteljnine v ZRN sodelujemo od meseca februarja. Če bomo uspeli z našo tehnologijo doseči zahtevano kvaliteto artikla za medvlogo bo to za nas velikega pomena.
Trenutno je izdelek v poskusni fazi izdelave, upamo pa, da nam bo to kljub določenim težavam vendarle uspelo. Dotlej bo naše sodelovanje teklo v smislu uslužnostnega šivanja. S firmo MATHEIS držimo nivo kooperacije na področju posteljnine iz preteklosti, velik uspeh pa je bil dosežen pri firmi PITEX iz ZRN s katero se posli še povečujejo. Gre za visokokvalitetno tkanino za prte, katere proizvodanja pri nas že teče. PITEX je za nas zelo interesantna firma, ker pomeni med drugim tudi dolgoročno povezavo z nemškim trgom.
Nadaljevanje na 2. strani
Rezultati prizadevanj za izvoz se kažejo tudi v sklenjenih poslih oz. dogovarjanjih s kupci na drugih tržiščih.
S SHELDON-om iz Anglije so dogovori za izdelavo nove tkanine za posteljnino, za SCHLEICHER-ja bomo izdelovali večje količine vezenih garnitur iz naše tkanine, dogovorjeni smo tudi za lohn posel (prti), za italijanskega kupca je predviden izvoz vezene posteljnine, odpira pa se velika možnost za izvoz rjuh za bolnice v Italiji, Avstriji in Nemčiji (v kvaliteti naše SOČE).
Ta izvoz je pogojen z našimi tehničnimi možnostmi v smislu širine tkanine.
Z eno od zahodnoevropskih firm šmo se as peli dogovoriti, da so vzeli v testiranje našo rjuho. Če bo test uspel je kupec pripravljen finansirati začetek proizvodnje, vhodne materiale ter sodelovati pri posodabljanju strojne opreme.
Izvozni posli tečejo tudi preko Lesnine in Jugotekstila, pri obeh velja poudariti, da se posli povečujejo.
Fakturirana realizacija je pod načrtovano (79 % v prvem tromesečju), plačana je sicer nekoliko višja (90 %), vendar tudi v aprilu ni bilo bolje. Vemo, da so se 20. marca povišale cene našim izdelkom, v aprilu je bilo pričakovati večjo realizacijo
tudi pri komisionarjih, vendar rezultati niso bili v okviru pričakovanj.
Plan realizacije temelji na osnovi potreb za kritje stroškov proizvodnje in poslovanja. S programom, ki ga imamo teh bremen ne zmoremo, čeprav cene našim proizvodom stalno povečujemo.
Vendar imajo tudi cene svoj pla-fon, s tem ne bomo mogli nadaljevati v nedogled, ker vemo, da kupna moč rapidno pada. Rešitev je v že prej omenjenih ukrepih in usmeritvah iz programa sanacije.
Kaj pričakujete od ukrepov ekonomske politike za olajšanje poslovanja na področju tekstila?
Pričakovati je, da bodo ukrepi ekonomske politike pomagali tistim podjetjem, ki so usmerjeni na zahodno tržišče v smislu zmanjšanih carin, taks, itd. Najbolj nazorno pa o ukrepih ekonomske politike meni predsednik zvezne vlade Ante Markovič, ki je dejal, da lahko po sprejetju ukrepov v juliju pričakujemo pomembne zasuke. Podjetja, ki proizvajajo blago, ki ne gre v prodajo ne na domačem ne na tujem trgu, ne bodo mogla več računati z različnimi podporami. V naslednjih šestih mesecih nas čaka prestrukturiranje gospodarstva, od leta 1990 pa pričakujemo povsem drugačno, reformsko ozračje.
Verjetno temu ni kaj dodati.
Prodaja v naših trgovinah
Kar dosti naših vsakdanjih pogovorov v zvezi s trenutnim položajem delovne Organizacije se nanaša na vprašanje prodaje naših izdelkov.
Dobro vemo (in tudi občutimo), da kupna moč pada praktično iz dneva v dan, kar se kaže tudi pri naši prodaji. Tokrat ne bi pisali o celotni prodajni problematiki, ker nameravamo to obdelati v naslednji številki glasila, temveč le o poslovanju dveh naših trgovin — v Tržiču in na Bledu ter o akcijski prodaji.
Iz razgovora s poslovodjo trgovine na Deteljici Izetom Cmičem lahko povzamemo določene ugotovitve, ki nam dajo sliko o prodaji v njej.
Kako ocenjujete prodajo v trgovini na Deteljici?
Prodaja je kar dobra glede na čedalje nižji standard in manjšo kupno moč potrošnikov. Moram reči, da zaenkrat še ni kakšnega občutnega upada prodaje, čeprav bi bilo to pričakovati.
In kdo so kupci, ter po katerih izdelkih največ vprašujejo?
Največ je takoimenovanih prehodnih kupcev iz drugih krajev Slovenije. Domačini se bolj zanimajo za ostanke, vendar v zadnjem času nekoliko manj kot recimo pred letom dni. V splošnem lahko rečem, da kake bistvene razlike med artikli, kar zadeva povpraševanje, skorajda ni. Približno isti interes je za prte, posteljnino, brisače in kuhinjske krpe, s tem da kupci raje kupujejo tisto kar je za njih cenovno bolj ugodno (npr. brisače in kuhinjski prti).
Tržiški nakupovalni center na Deteljici obišče tudi veliko tujcev, seveda večina iz sosednje Avstrije. Se tuji kupci pojavijo tudi v naši trgovini?
Naše stranke so tudi tuji kupci, vendar opažam, da je njihov obisk v upadu, čeprav je njihova valuta iz dneva v dan več vredna.
To so kupci, ki vsako stvar preračunajo in se odločijo za nakup le, če
ugotovijo, da je to za njih ugodno. Cene nekaterih naših artiklov so že tako, da so preračunane npr. v šilinge že višje kot za podoben izdelek pri naših severnih sosedih. Seveda potem z nakupom ni nič.
Cene noveliramo praktično skoraj vsak mesec, povišanja pa so večja kot je zmanjšanje tečaja dinarja in smo za tujega kupca čedalje dražji. Ne glede na tečaj smo logično dražji tudi za domače kupce.
Je trgovina dobro založena z izdelki?
Upam si trditi, da je založenost trgovine zelo dobra. Na zalogi imamo vedno zadostne količine različnih vrst artiklov, kar nam omogoča sorazmerno velik skladiščni prostor. Res je, da nam od časa do časa katerega od artiklov zmanjka, vendar ga skušamo kar najhitreje dobiti in postaviti na prodajne police.
Želje kupcev so zelo različne, kar je povsem razumljivo, vendar mi prodajamo tisto kar imamo in se ne moremo ozirati na posebne želje kupcev.
Kakšni so pogoji za delo v prodajalni?
Pogoji so dobri, čeprav bo treba narediti še marsikaj, da bo trgovina taka kot mora biti. Določene zadeve tečejo, vendar zaradi znane finančne situacije ni mogoče realizirati vsega kar je zamišljeno, da bi lokal postal sodobna prodajalna. Upam, da bo v doglednem času tudi to rešeno v zadovoljstvo nas zaposlenih, predvsem pa naših kupcev.
Trgovina na Deteljici je dobro založena in kupci imajo kaj izbirati.
Kupci se hitreje odločijo za nakup, če vidijo kako izgleda izdelek izven lične embalaže. Pri prtih jim je to omogočeno v obeh naših prodajalnah.
-		13
		1
	d bombažna predilnica in tkalnica i tržič	
V naši prodajalni v MODNI HIŠI — PRISTAVA na Bledu je po-slovodkinja Elizabeta Pirnat. Že bežen pogled na lepo urejene police nam je pokazal, da se tu lahko kupi vse kar pri nas proizvajamo, od prtov do posteljnine ter metražnega blaga.
Najprej smo ji zastavili običajno vprašanje kako gre prodaja in kdo so kupci.
„Prodaja ne gre najbolje, posebno slabo je bilo v zimskih mesecih. Posebno slabo se prodaja metražno blago, razen damasta in platna za posteljnino. Sedaj pred sezono so kupci predvsem domači, vendar gre tu za bolj zahtevne kupce iz drugih krajev, kajti domačini se s posteljnino in prti oskrbijo npr. v Murkinih trgovinah po nižjih cenah.“
Po katerih artiklih je največje povpraševanje?
„Lahko bi rekla, da so to prti. Med njimi je nekoliko več zanimanja -za manjše prte. Kupci vprašujejo po prtih iz mešanice bombaža in lanu, z všitimi aplikacijami, čipkami ipd. Zelo dobro je bila sprejeta
„Fantazija“, pa tudi določeni artikli posteljnine z vezenjem ter tiskom ali iz damasta so za kupce interesantni. Žal izbira ni najboljša in kupcem marsikdaj ne morem ustreči. Iz izkušenj lahko povem, da je precejšnje povpraševanje po artiklih z efektnimi in modernimi vzorci močnih barv, raznimi motivi, močnim tiskom in z vezenino. Isto velja tudi za večje dimenzije prtov, tako okroglih kot klasičnih, kot tudi za barvaste rjuhe iz platna. Tujcem so všeč vezeni artikli, nemški kupci pa želijo tudi posteljnino posebnih dimenzij.“
Kaj manjka našim artiklom s stališča kupcev?
„V splošnem lahko rečem, da so kupci zadovoljni in mnogi pridejo ponovno nakupovat, vendar bi lahko pri nekaterih artiklih uporabili več domišljije. Tako bi bili na primer prti z nanosi lahko tiskani in ne le enobarvni, tudi pri barvi bi se dalo kaj storiti. Tu mislim predvsem na rjavo in „drap“ barvo, ki bi se lepo vključila v bivalno okolje. Podobno je tudi s posteljnino, le več domišljije bi bilo potrebno.
Elizabeta Pirnat: „Kupci imajo različne želje, vendar jim žal ni mogoče vedno ustreči.“
Akcijska prodaja
Upadanje prodaje na domačem trgu in kopičenje zalog v skladišču gotovih izdelkov je bil razlog za odločitev za uvedbo takoimenova-nih akcijskih prodaj. S to obliko ponudbe in prodaje celotnega asor-timana naših artiklov smo pričeli 15. maja. Sprva ena, kasneje pa še druga skupina sta prodajali naše izdelke po delovnih organizacijah širom Slovenije. Do 7. junija je bilo izvedenih 27 akcijskih prodaj, ustvarjeno je bilo preko 40 starih milijard prometa.
Večina izdelkov je bila prodana za gotovino, le manjši del v obrokih tako, da so sredstva tekoče prihajala v BPT. S tem načinom prodaje
bomo nadaljevali tudi v bodoče, predvideva se celo povečanje s tretjo prodajno skupino. Več o tem bomo pisali v naslednji številki, ko nam bo celotno akcijo predstavil vodja te vrste prodaje Izet Črnič.
Daleč najbolj uspešna je bila akcijska prodaja v Slovenijalesu v Ljubljani. Prodano je bilo praktično vse kar so naši prodajalci pripeljali s seboj, celo dodatna naročila za posamezne artikle so sprejemali. Kupcem so naslednji dan naročene artikle že dostavili.
Interes za naše izdelke je bil izreden, tako da so imeli prodajalci res polne roke dela.
Znanje — naša perspektiva
Za uspešno delo, razvoj in napredek je znanje eden od bistvenih faktorjev po vsem svetu. To kar velja vsepovsod, velja tudi za nas, mogoče v tem trenutku še toliko bolj. Žal znanju v preteklem obdobju ni bilo posvečeno dovolj pozornosti, mogoče bi bolj ustrezala celo trditev, da smo znanje zanemarjali. Strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo je bilo v naši DO izredno malo, nekateri, ki so sicer bili pri nas, so spoznali, da se znanje ne ceni dovolj, zato so si poiskali zaposlitev drugje, mi pa smo bili kadrovsko čedalje bolj siromašni.
Z uvedbo ukrepa družbenega varstva so se temeljito spremenila tudi gledanja na področje znanja in ustrezne izobrazbene strukture. Sanacijska ekipa je že takoj ob prihodu ugotovila dejansko stanje na tem področju in pričela nemudoma ukrepati. Delovno razmerje je v času od lanskega junija sklenilo precejšnje število strokovnjakov in sicer 15 z višjo oz. visoko ter 22 s srednjo šolsko izobrazbo. Vzporedno s pridobivanjem novih kadrov so pričele intenzivno teči tudi ostale oblike dopolnilnega izobraževanja. V razne seminarje, tečaje, posvete, specializacije, prekvalifikacije in preusposabljanje je bilo vključenih kar precejšnje število naših sodelavcev. V Tržiču je bil odprt oddelek STOGŠ (srednja tekstilna šola — V. stopnja), v zaključni fazi pa je tudi podmojstrska šola, ki jo obiskuje 16 slušateljev iz BPT.
Sanacijska ekipa se še kako dobro zaveda, da se investicija v zna-
nje bogato obrestuje, zato je bilo številnim članom kolektiva omogočeno šolanje ob delu na različnih stopnjah in usmeritvah s tem, da slušatelji dobijo povrnjene celotne stroške šolanja ter odgovarjajoči študijski dopust za posamezne izpite. Vendar ob vsem tem ne moremo mimo dejstva, da je kljub zelo ugodnim pogojem za šolanje še vedno premalo zanimanja.
Verjetno je eden od vzrokov za to tudi v tem, da je v nas zakoreninjena miselnost, da izobrazba in znanje v naši DO niti nista tako pomembna. To je seveda popolnoma napačno mišljenje; znanje je še kako pomembno tako za posameznika kot za delovno organizacijo, kajti brez ustreznega znanja, ki pa se mora stalno dopolnjevati, ne bo ustreznih rezultatov pri delu, ne bo napredka, poslovanje ne bo uspešno, kar pa med drugim pomeni tudi nižji osebni dohodek. V sedanji situaciji pa nam je vsem znanje še toliko bolj potrebno, ker je pot iz težke gospodarske situacije v kateri se nahajamo pogojena z ustreznimi znanji in sposobnostmi na vseh ravneh. Uspešna pot iz težav je mogoča le, če bomo delali bolje, kvalitetne-je; zato pa je potrebno znanje — veliko znanja. Le-to je mogoče dobiti z ustreznim šolanjem in dopolnilnim izobraževanjem, zato ni odveč apel vsem, ki še razmišljajo ali omahujejo, naj se odločijo za šolanje ob delu, saj so pogoji, ki jih DO nudi za to vrsto izobraževanja več kot ugodni.
bombažna predilnica io tkalnica
FOTO VEST
Med nami so sodelavci, ki vzporedno z vsakodnevnimi delovnimi, družinskimi in drugimi obveznostmi najdejo še toliko časa in volje, da se odločijo za naporno šolanje ob delu. Med njimi (skupno se jih izobražuje ob delu 21) je tudi devet članov kolektiva, ki so se odločili za šolanje ob delu na STOGŠ ali po domače na srednji tekstilni šoli (V. stopnja). Prvi letnik so vsi Bspešno zaključili, na priložnostni svečanosti jim je ravnatelj šole prof. Destovnik podelil indekse, član ZKPO Jaka Korenčan pa je v kratkem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad doseženimi rezultati slušateljev v prvem letniku, jim čestital ter zaželel uspešno šolanje tudi v bodoče.
Prvi letnik so zaključili: Florjan Boštjančič, Franci Kuhar, Romana Što-kelj, Jelko Urbančnik, Boris Horvat, Mehmed Hamžič, Eleonora Meglič, Renata Hrgovič in Silvo Babič.
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo!
Vprašajte — odgovorili Kako bomo letovali?	vam bomo
Le nakaj dni nas loči od dneva, ko se bodo odprla vrata našega počitniškega doma v Materadi pri Poreču. Dopustniška sezona se bo, kot je znano, začela 24. junija. Prijave so že zbrane, narejen je tudi razpored, preostane le še plačilo akontacije (do 16. junija) in težko pričakovani dopusti se bodo pričeli.
Glede na padec življenjskega standarda je bilo za to sezono sicer pričakovati manjše število prijav, vendar je to zmanjšanje tako veliko, da se za posamezne termine postavlja vprašanje, ali je sploh upravičeno imeti dom odprt za tako majhno število gostov.
Tako je za čas od 24. junija do 1. julija le 36 prijav, kar glede na kapacitete (163 ležišč) predstavlja le 22 % zasedenost. Se slabše je prvi teden julija, ko bodo kapacitete zasedene le 18 %. Slaba, vendar le nekoliko boljša bo zasedenost v avgustu, ki se giblje od 32 do 38 procentov v prvih treh tednih, medtem ko je za čas od 20. do 27. avgusta prijavljeno le 23 ljudi. Edini termin v katerem je bilo število prijav večje od razpoložljivih ležišč je med 16. in
23.	julijem in sicer 219 oseb, vendar je bilo z prerazporeditvami za teden dni nazaj oz. teden dni naprej tudi to urejeno.
O cenah, dnevnih penzionov verjetno ni treba pisati kaj več, dejstvo je, da je članom kolektiva omogočeno plačilo letovanja praktično v treh obrokih.
Letovanje v tej sezoni bo potekalo po že ustaljenem načinu, izmene se bodo menjavale ob sobotah in ne-
deljah, možnost letovanja pa je 7 ali 14 dni. Novost v tej sezoni bo v tem, da bo nax>snovi potrdila specialista posameznikom zagotovljena varovalna dietna prehrana.
Za ugodno počutje gostov bo skrbelo osebje, ki ga bo vodil upravnik tov. Franc Bončina iz Idrije. Če bo šlo vse po predvidevanjih (zdravniški pregledi za živilsko stroko, uspešno končan higienski minimum) bo sestav osebja naslednji: knjigovodja Greta Kosmač, kuharica Cvetka Marenčič, točajki Mateja Onič in Julka Gruden, servirke Bla-ženka Brčina, Janja Tutič, Nataša Vitez in Šparovec Pavla, pomožna dela bo opravljal Ivan Kneževič, čistilka pa bo Mirjana Čorkovič.
Avtobus na relaciji Tržič— Poreč—Tržič bo pričel voziti
27.	junija, cena prevoza v eno smer pa bo skupaj z rezervacijo veljala ca. 95.000 din.
Za letovanje v prikolicah, ki so postavljene v Lantemi, Finidi in Čatežu velja večje zanimanje, predvsem za čas od sredine julija do sredine avgusta.
Prijavljenih je bilo toliko, da vseh žal ni bilo mogoče razporediti.
To velja predvsem za prikolice v Finidi in Lantemi, medtem ko je situacija v Čateških Toplicah nekoliko boljša.
Skratka, sezona dopustov je pred nami, upamo lahko le, da bo vreme gostom naklonjeno in da morje ne bo cvetelo tako kot lani, ko v določenih obdobjih kopanje v morju skorajda ni bilo mogoče.
Kopališče našega počitniškega doma v Materadi je primemo za plavalce in neplavalce,'poskrbljeno pa je tudi za naše najmlajše.
V vsakdanjih razgovorih si zastavljamo celo vrsto vprašanj na katera si ne moremo ali ne znamo odgovoriti.
Res pa je, da so med nami tudi „strokovnjaki“, ki so sposobni odgovoriti na vsako vprašanje, pojasniti sleherno dilemo, seveda v „svoji verziji“. Takih ekspertov na žalost ne manjka nikjer, tudi pri nas ne, vendar so njihove informacije „iz dobro obveščenih krogov“ v večini primerov dezinformacije, ki pa imajo negativni predznak v vseh ozirih. Kako posamezna dezinformacija vpliva na sodelavce in njihovo delo ni treba posebej razlagati.
Da bi se takim in podobnim nevšečnostim izognili odpiramo novo rubriko, ki je zamišljena tako, da se vprašanja dostavijo v uredništvo (lahko tudi v nabiralnik pri vhodu v okrepčevalnico), odgovorni sodelavci pa bodo pripravili odgovore, ki bodo objavljeni v glasilu ali v
dnevnih informacijah. S tem bo marsikatera nejasnost razčiščena, manj bo dilem, negotovosti in slabe volje ter več delovnega elana.
Nihče, ki ga kakšna zadeva zanima, najsibo v zvezi s proizvodnjo, osebnimi dohodki itd. naj ne okleva, odgovorili bomo na vsa vprašanja, četudi bodo napisana z bolj okorno roko, vendar želimo, da bi bila podpisana.
Uredništvo
Zahvale
Društvo upokojencev Tržič se v imenu svojih članov, ki so bili zaposleni v Bombažni predilnici in tkalnici .Tržič iskreno zahvaljuje upravi BPT za izkazano pozornost in povabilo na kultumo-zabavno prireditev v počastitev dneva OF.
Upokojenci, ki so preživeli vsa svoja najlepša leta v kolektivu z zanimanjem spremljajo razvoj in usodo podjetja in se tako kot aktivni delavci veselijo uspehov, ki jih podjetje dosega in bili so zaskrbljeni ko je, lahko rečemo, tudi njihovo podjetje zašlo v težave.
Hvaležni so tov. direktorici Mariji Lončar za oris sedanje situacije in na optimistično gledanje na nadaljnji razvoj.
Vsem članom kolektiva in vodstvu želimo veliko uspehov v nadaljnjem delu.
Upokojenci BPT člani DU Tržič.
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam iz konfekcije za dragoceno darilo, katero mi bo ostalo v trajnem spominu.
Obenem vam želim še mnogo delovnih uspehov in osebne sreče.
Milka Mežnar
* * * * *
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem predilnice najlepše zahvaljujem za dragoceno darilo in jim želim še veliko delovnih uspehov.
Ana Žabkar
„Iraški tekstilec“ — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Irena Pagon, Franc Cerar, Janez Slapar, Bojan Hafner, Nada Košnjek, Janez Furlan — Naslov uredništva: BPT Tržič Cesta JLA 14,64290 Tržič, telefon 50-751 int. 214. Glasilo izhaja enkrat mesečno, člani kolektiva ga dobijo brezplačno. Tisk: Re-prostudio Mrežar Ljubljana v 1200 izvodih. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Ur. 1. št. 33-72 prosto plačila prometnega davka.
Kadrovske vesti
KADROVSKE VESTI
V	času od 28. marca do 6. junija 1989 so v delovno organizacijo prišli naslednji delavci:
PROIZVODNI SEKTOR šivalnica Hrib
Branka ROJEC
SEKTOR TRŽENJA
Jožica SOKLIČ Milan BODIROGA
EKONOMSKO ORGANIZACIJSKI SEKTOR
Irena RIBNIKAR Lilijana UNUK
FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR
Marija FRANTAR
RAZVOJNI SEKTOR
Milena MEDVED
PRIPRAVNIKI
Marija PRAPROTNIK Dušan PREMRL Nataša BODLAJ
V	istem času so delovno organizacijo zapustili tile delavci:
PROIZVODNI SEKTOR obrat predilnica
Joži VALJAVEC Milan VRANJEŠ — v JLA
obrat tkalnica
Senija KURTOVIČ
obrat oplemenitilnica
Živko VUJINOVIČ Andreja BESEDNJAK
obrat konfekcija
Marija SELKO Lilijana KAJKUT Stanka JANC Stanislava SMOLEJ Majda POTRBIN
V KO
Alojz MEGLIČ
Josip PRANJIČ — v JLA
FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR
Dragica PRAPROTNIK Jelka KONČINA
SEKTOR TRŽENJA
Vlasta PERKO Janez ISTENIČ Stojan HERAK
EKONOMSKO ORGANIZACU-KI SEKTOR
Vanja KALIŠNIK
SPLOŠNI SEKTOR
Hazim OMEROVIČ Nasiha FELIČ Vojin BOROJEVIČ
KADROVSKA SLUŽBA
Nezgode pri delu
Aleš Povše, zaposlen v mehanični delavnici je stružil jekleno os pri čemer mu je padel ostružek v oko.
Franc Valjavec, zaposlen v tkalnici je popravljal tkalski stroj. Pri tem mu je iz sosednjega stroja izletel čolniček in ga zadel v glavo.
Hava Mehurovič, zaposlena v oplemenitilnici je na dvojilnem stroju segla z roko v delovno območje stroja. V tem trenutku je sodelavka stroj pognala, zlagalni nož pa ji je poškodoval roko.
Jože Raubar, zaposlen v mehanični delavnici si je pri brušenju s kotno brusilko poškodoval oko.
Bedrija Lončarevič, zaposlen v oplemenitilnici je pri sušenju tkanine na bobnastem sušilniku delal neprevidno, zato mu je potegnilo roko med dok in navijalno napravo.
Haseda Alijagič, zaposlena v tkalnici se je pri čiščenju tkalskega stroja udarila v prst desne roke.
Vinko Žnidaršič, zaposlen v mehanični delavnici se je pri nabijanju zobnika udaril po roki.
Drago Krobot, zaposlen v avtomehanični delavnici je padel po stopnicah in si poškodoval roko.
Franc Zver, zaposlen v gradbeni skupini se je pri izsekavanju betona udaril po roki.
Deva Adrovič, zaposlena v konfekciji je bila pri šivanju na hitroši-valnem stroju nepazljiva zato ji je igla prebodla prst na levi roki.
Helena Mavec, zaposlena v splošnem sektorju je padla na poti na delo in se poškodovala.
Uka Čindra, zaposlena v konfekciji je pri izstopu iz avtobusa padla in si poškodovala nogo.
Kata Bacanović, zaposlena v splošnem sektorju je pri čiščenju v versamat tkalnici stala na klopi, ki se je prevrnila tako, da je padla in si poškodovala nogo.
Karel Aljančič, zaposlen v HC II. si je poškodoval nogo, ko mu je zdrsnilo na ograji iz katere je snemal cev.
Karel Leban, zaposlen v VEO si je poškodoval roko, ko je sekal vzmet in se mu je kovinski del zasadil v dlan.
Nedeljka Kuzmič, zaposlena v predilnici je ob vezanju pretrga na krilnem stroju nehote pognala stroj tako da ji je krilo poškodovalo prste desne roke.
Ferida Zolič, zaposlena v predilnici si je pri snemanju navitkov poškodovala nogo, ker jo je zadel voziček poln kopsov.
Gordana Krupljanin, zaposlena v konfekciji je pri vdevanju sukanca v iglo prehitro vklopila stroj tako, da ji je igla prebodla kazalec, zlomljena igla pa ostala v prstu.
Krešo Novak, zaposlen v oplemenitilnici je nameščal pogonski jermen na strižno čistilnem stroju, sodelavec pa je takrat vklopil stroj, ki mu je poškodoval roko.
Kati Hočevar, zaposlena v navi-jalnici si je poškodovala glavo, ker je nanjo padel voz s križnimi navitki za snovanje.
Pero Jurič, zaposlen v oplemenitilnici je na poti na malico stopil na žebelj.
Nevenka Balukčič, zaposlena v tkalnici je vdevala osnovo skozi greben, pri tem pa se je stroj sam vklopil, pokrov bila jo je udaril po roki in jo poškodoval.
Stojan Herak, zaposlen pri transportni skupini si je poškodoval komolec, ko se je umikal padajočim drsnim vratom.
Dušan Babič, zaposlen v HC IV. se je pri odpravljanju manjše napake dotaknil kontaktov, ki so bili pod napetostjo in se poškodoval.
ZA RAZVEDRILO
RECEPT ZA HUJŠANJE
V uradu za iznajdbe pripoveduje neki moški uslužbencu urada, da je izumil konserve za hujšanje.
„Opišite svoj izum malo bolj natančno?“
„Saj ni kaj povedati! Mojo kon-servo odprete in tedaj vidite, da je — prazna.“
Zelo natrkan in trhljen nočni obiskovalec bi rad na takle spektakularen način prišel v hotel: oblečen v kavbojsko obleko z bičem v eni, s steklenico viskija v drugi roki, s škornji in z ostrogami na nogah, na ramah pa mu je sedela čudovita plavolaska, oblečena v le v prelepo vrtnico v laseh: „Želim takoj sobo!“ je pijano izcedil skozi zobe veseljak.
„Gospod,“ je protestiral vratar hotela, „pozabljate, da smo vsega spoštovanja vreden hotel. Sobo boste dobili šele takrat, ko boste steklenico deponirali v garderobi.“
Daleč od obale plava v morju možak, nenadoma pa začne kričati „Help! Help!“
Dva ribiča, ki na obali krpata mreže, prisluhneta, potem pa eden vpraša drugega:
—	Kaj pomeni „help“?
—	To je angleška beseda in pomeni po naše „na pomoč“, odvrne drugi.
—	Ta je pa posrečen, mar bi se učil plavàti, ne pa angleščine!
„Pepe,“ vpraša kmet sina, „dve punci bi bili zate. Ena bi primožila mercedes, druga pa 25 glav živine. Katero hočeš?“
„Tisto s 25 glav živine.“
„Pameten si, moj Pepček. Vidim, da misliš na kmetijo!“
„Jasno,“ se odreže kmetič. „Za 25 glav živine dobim dva mercedesa.“
Turist na kameli jezdi skozi puščavo. 50 stopinj v senci. Prehiti ga kolesar.
„Kam pa tako noriš!“ ga vpraša turist.
„Potrebujem osvežitev. Ko hitro vozim, mi veter piha in znoj me prijetno hladi. Adijo!“
Jezdec si misli, da njemu tudi ne bi škodilo malce osvežitve in spravi kamelo v galop. Čez pol ure pade kamela na tla, jezdec gre k njej in ugotovi: „Jasno. Zmrznila!“
NA MORSKIH VALOVIH
„Ali slišiš, kako moje strune donijo?“ je vprašala harfa.
„Žal ne,“ je odgovorila igla. „V ušesih imamo vodo.“
PAMETNA DEKLICA
„Naša mala ima samo pet let, pa se že zna podpisati tudi z desne na levo?,,
In kako je ime pametni deklici?“ „Ana!“