ni 6010 J /V JUNICA PRII„okSKI dnevnik J8*11* Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 35 (9947) TRST, sobota, 11. februarja 1978 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do •«• septembra “g* * ?SSn,eni Evropi* ^ Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tis ZARADI SOVJETSKE POLITIKE NA «AFRIŠKEM ROGU» NOVE demokrščanske dvoumne izjave podžigajo polemiko Socialisti proti nadaljnjemu slepomišenju KD Signoriie zahteva globoke spremembe v vladi Galloni (KD) spet govori o možnosti vključitve strokovnjakov v vlado Morda že prihodnji teden kolegialni sestanek nastajajoče vladne večine RIM — Vse kaže, da bodo do ponedeljka govorili samo o gospodarstvu. Na sedežih političnih strank kar mrgoli strokovnjakov in vsi govorijo samo o številkah, parametrih in tako dalje. Medtem pa Andreotti pripravlja svoj, se pravi vladni program, za katerega so mnogi prepričani, da se ne bo veliko razlikoval od demokristjanskega, čeprav bo moral upoštevati tudi druge dokumente, ki so mu jih posredovali šnilj ^Janca in Clnudio Signoriie, člana tajništva PSI. Včeraj sta po-1 its'W| kšno vlado si predstavljata. Signoriie zahteva predvsem, naj ,lXr litev ministrstev odločno skrči in smotrneje oredi vprašanje podtaj- > y Manca pa opozarja na možnost notranjih demokrščanskih mane-l*SoVe *)i Andreottija žrtvovali taktičnim potrebam, povzročili neuspeh )j ^ Posredovanja in z izsiljevanjem dolgotrajne krize prisilili naj sprejmeta še manj od tega, kar ponuja Andreotti. prejšnje dni. V svoji tort)! nosi namreč poverjeni predsednik dokumente republikancev, liberalcev, pripombe «demonacionalov», dokument KD, »samostojne pripombe« Donat Catti-na in gospodarske predloge sindikatov. KPI in PSI nista izročila predsedniku vlade svojih dokumentov, ker menita, da zadostuje skupni dokument sindikalne federacije, katerega podpirata. Iz vsega tega bo moral Andreotti izcimiti sintezo za vladni program, o kateri bodo nato govorili na »tretjem krogu« posvetovanj, ki bodo tokrat neformalnega značaja, se pa utegnejo zaključiti s kolegialnim srečanjem šestih strank sredi tedna. Medtem pa se nadaljujejo politične polemike in razlage' «pravnega pomena« sklepa demokrščanskega vodstva. Tokrat je prvi razburil du- >l1'l,"l„„lll||1|)I|(||||,||I|I|||I|||,l|l)||l|Ill,||,|l|llll|l|ll1ll,)IMIIIII,m,i,i i lm,,, „lili,UHmUlIHIUmHItllllllHIIMK SINDIKALNO TAJNIŠTVO ODOBRILO POROČILO IUJCIJA MACARIA Vave federacije CGIL-CISL-UIL konferenco delavskih delegatov • h d k5!* rjpj^jništvo sindikalne fede-’ Vltint .' CISL - UIL je odobri-V* ho t ih strani do'go poročilo, ik Cfit : ui8i Macario (zvezni taj-Prebral v tkalnih ,5Kn» »e««”*- p (i f®a Programa. tZ C1 stram 1raciJa posredovala d A wLfcam že januarja, ob iz-v.a<3ne krize. Vendar je Ma- r k' Vhc Knze. venaar je tvia-,/ JM' ael v poročilo tudi nekaj A č wedvsem teme, ki so o-tfNelač , izraza na nad 10 fii. Vskih skupščinah širom po ?! i Macario in lama med včerajšnjim zasedanjem tajništva federacije CtllL - C1SL - LIL. (Foto ANSA) bove podtajnik večinske stranke Gio-vanni Galloni, ki je za GR 1 dejal, da ne razume, čemu toliko polemik okoli stališča bberalcev. PLI je, pravi Galloni, dejala, da ne mara političnega sporazuma s komunisti. I-sto pravi tudi KD in se zaradi tega nima nihče pravice razburjati. Razumljivo je, da so na levici takoj reagirali na ponoven poskus demokrščanskega vodstva, da skali že itak kalne vode. Kaj se pravzaprav skriva za to megleno zaveso, se sprašuje socialist Manca, ki opozarja predvsem na možnost notranjih demokrščanskih manevrov, da bi Andreottija žrtvovali taktičnim potrebam, povzročili neuspeh njegovega posredovanja, morda v upanju, da bo za njim u spel kdo drug, ki bi z močnejšo o-sebnostjo in izsiljevanjem dolgotraj ne krize prisilil KPI in PSI, naj sprejmeta še manj od tega, kar je ponujal Andreotti. Manca zato poudarja, da se sedaj mudi in da bo morala jasno odgovoriti na vpraša rije, katero je pravo tolmačenje stališč vodstva stranke: to, kar javno izjavljajo Galloni, Zaccagnini in drugi voditelji stranke, ali to, kar je Andreotti ponujal med pogajanji. Kajti brez tega razčiščenja ima KD stalen «alibi« za prekinitev pogajanj, ki bi se v tem primeru kaj klavrno zaključila z neuspehom. Manca opozarja, da je bilo nadaljevanje pogajam, ki so v določenem trenutku zašla v slepo ulico, možno samo zalo. ker je Andreotti ponudil nekaj več. če bi se izkazalo, da ni imel pravice, da govori v imenu KD, bf bila nadaljnja pogajanja odveč. O tem, pod kakšnimi pogoji nameravajo socialisti nadaljevati razgovore je spregovoril drugi član tajništva, Claudio Signoriie. Signoriie je podrobno spregovoril tudi o tem, kako si socialisti zamišljajo novo vlado. Predvsem bi bilo treba spremeniti njeno strukturo. Po mnenju PSI bi, na primer, morali skrčiti število ministrov od sedanjih 21 na 16 ali 17, Signoriie meni predvsem, da bi bilo treba združiti nekatera ministrstva, ki imajo sorodne kompetence. Poleg tega Signoriie meni. da bi morali spremeniti funkcije podtajnikov. Ti bi morali imeti specifične kompetence in nekakšno pristojnost »pod-ministrov«. Med primeri, ki jih je navedel predstavnik PSI so, na primer, ženska vprašanja, mladinsko zaposlovanje in podobno, kar bi moralo biti pristojnost posameznih podtajm-štev v raznih ministrstvih. O strukturi vlade je govoril tudi Galloni. Med drugim je dejal, da bi tokrat KD morala sestaviti vlado ne po »ključu struj«, kot doslej, pgč pa po »ključu pristojnosti in sposobnosti«. Obenem je Galloni dejal, da bi pod tem profilom (pristojnosti in sposobnosti) lahko vključili v vlado »mi-nistre-strokovnjake«, pa tudi predstavnike drugih strank, vendar' le »v osebnem imenu«, (c.c. • st.s.) «Seznama 500» še vedno ni MILAN — Po nepotrjenih vesteh glede imen nekaterih osebnosti, ki naj bi bile na seznamu 554 klientov ženevske «Finbank«, ki bi ga bivši upravitelj «Banco di Roma« Barone moral izročiti sodnim o blastem v okviru preiskave o dejavnosti sicilskega bančnika Miche-leja Sindone so časnikarji zahtevali od sodnikov in od odvetnikov še nekatere podrobnosti. Tako sodniki kot odvetniki pa strogo spoštujejo preiskovalno tajnost, zaradi česar še vedno ni uradnih vesti. Namestnik državnega Dravdnika Guido Viola je dodal, da gre za osebnosti, ki jih ni mogoče kazensko preganjati, tako da jih, tudi če bi zvedeli za njihova imena, ne bi bilo umestno objaviti. Tudi preiskovalni sodnik Urbisci se je skliceval na preiskovalno tajnost. Od oseb, katerih imena so začela krožiti včeraj, pa ni biio mogoče zvedeti ničesar. Zvedelo se je samo, da je bivši pooblaščeni upravitelj »Banco di Roma« Mario Barone med zadnjim zasliševanjem posre doval preiskovalcem vrsto podatkov, kar jim je omogočilo, da so prišli do nekaterih od 554 imen Anna Bonom i Bolchini, katere ime naj bi bilo na »seznamu 500« pa je odločno zanikala, da bi kdajkoli imela opraviti z bančnimi zavodi iz bivše Sindonove skupine. Poudarila je, da je bil edini stik s Sindono, proučevanje možnosti za nakup paketa delnic družbe. »Societa generale im-mobiliare«. do katerega potem ni prišlo, (if) Vanče o nevarnosti poslabšanja diplomatskih odnosov ZDA - SZ Washingtonski načrt za mirno rešitev krize - Prikrita grožnja Britancev in zah. Nemcev - Somalske čete v Ogadenu se umikajo pred etiopskimi \VASHINGTON - Diplomatsko trenje med Sovjeti ter Američani zaradi obtožb in protiobtožb glede domnevne odgovornosti velesil za stopnjevanje sovražnosti na «afriškem rogu« je postalo že tako napeto, da je vanj posegel sam državni tajnik Cyrus Vanče (z nasprotne strani sta se doslej oglašali samo uradna agencija Tass in revija »Novoje vrem-,ja»). Ni šlo sicer za uraden korak, kolikor je zunanji minister spregovoril na včerajšnji konferenci poslovnikov, brez dvoma pa so njegova izvajanja odražala uradno stališče Bele hiše do etiopsko - somal-skih spopadov za prevlado v pustinj-skem Ogadenu. Vanče je v prvi vrsti sporočil, da so ZDA prejele od Sovjetske zveze zagotovilo, po katerem etiopske čete nikakor ne bodo vdrle na ozemlje sosedne dežele ter izrazil željo, da bi bila Moskva v tem iskrena. Bojazen mogadiških oblasti pred etiopskim napadom je deloma utemeljena, ker je Mengistujevo letalstvo že nekajkrat bombardiralo Hargeiso in Berbero, spričo česar je Barre odredil menda splošno mobilizacijo, a vojska v severnem delu Somalije je v stanju pripravljenosti. Adisabeb-ške oblasti pa so že pred dnevi naglasile, da se bedo njihovi vojaki (teh je okoli 50.000 in jim gre prišteti še 80.000 «miličarjev») omejili na osvoboditev dela ogadenske pla note, ki so ga zasedli pripadniki pro-somalske Fronte za osvoboditev Zahodne Somalije oz. somalska vojaščina, da torej ne bodo kršili suverenosti sosedne države. Ameriški državni tajnik je zatem obrazložil vvashingtonski načrt za pomiritev: nasprotna tabora naj istočasno prenehata z ognjem in pričneta s pogajanji; somalske sile naj se umaknejo iz Ogadena, prav tako pa naj se umaknejo tudi Kubanci in Sovjeti: v obmejnem pasu naj se zasidrajo mirovne čete Organizacije afriške enotnosti. Vanče je vendar pristavil, da bi še pred pogajanji moralo priti do načelnega sporazuma, kajti mirna rešitev krize ne bo mogoča zgolj z vnaprejšnjo potrditvijo ........................................... DANES SE SREČA TUDI Z AVSTRIJSKIM KANCLERJEM RREISK1M Sadat išče v Romuniji zbližanja s SZ in arabskimi nasprotniki Izraelski in egiptovski dnevniki že napovedujejo trojno srečanje med Sadatom, Beginom in Carterjem, vendar uradnih potrdil ni SALZBURG — Egiptovski pred sednik Sadat nadaljuje danes po krajšem počitku v Bavarskih Alpah s političnim delom svojega potovanja. Že dopoldne se bo sestal z avstrijskim kanclerjem Kreisk.vm, na-' Sadat«, kakor je izjavil Kreisky. kar bo odpotoval v Romunijo, kjerl p0 cjeiovnem kosilu bi Sadat mo-se bo zadržal do nedelje popoldan, j ra] odpotovati v Romunijo in se se-še preden bo odpotoval v Avstrijo stati, najverjetneje v letovi.ščarskem se bo po vsej verjetnosti srečal s mestu Snagov nedaleč od Bukarešte, predsednikom bavarske krščanske 7 pornunskim predsednikom Ceause-demokracije Straussom, medtem ki secm. Zaradi izredno strogih varnost: je malo verjetno, da se bo Sadat nih ukrepov namreč ni bilo mogoče sestal tudi z vodjo izraelske laburi- j izvedeti, kje bodo točno potekali e-stične stranke Peresom. Po dvo- j gipiovsko - romunski pogovori, na dnevnem obisku v Švici se je včeraj; javljeno je bilo le, da se bodo odvi-vroil v domovino izraelski premier, ja[j v soboto popoldne in še nasled-Begin, zunanji minister Dajan pa: nje jutro. nadaljuje svojo dolgo turnejo po. Medtem ko Sadatovi obiski v za-ZDA. I liodnoevropskih državah nekako na- Sestanek med Sadatom in vodjo daljujejo njegovo ameriško misijo, izraelske parlamentarne opozicije Pa- ima njegov postanek v Romuniji, e-resom je najavil med televizijskim dini socialistični državi, ki je bila intervjujem sam kancler Kreisky,, vključena v razmeroma dolg seznam vendar pa bo do njega le težko pri-; obiskovalcev držav, poginoma dru-šlo Skoraj gotovo pa je, da se bo- gačen pomen. Od zahodnega sveta sta srečali izraelska in egiptovska 1 je egiptovski, predsednik skusa! dose-delegacija ki se udeležujeta zase- či zagotovilo, da bo vplival na Tel danja socialistične internazionale. Aviv, nalogo, ki jo Evropa lahko še Tudi temu srečanju botruje Kreisky,' najuspešneje opravlja od ZDA. O-ki se zavzema za čim več nepo- bisk v Romuniji pa naj bi bil po s rednih stikov med Izraelom in E- mnenju zahodnih političnih opazoval-giptom na raznih ravneh. Prav go-.cev jasen dokaz, da Sadat išče di-tovo bo avstrijski kancler egiptov-1 plomatskih poti do Sovjetske zveze, skemu gostu zaupal skrb. da ne bi j arabskih držav »fronte trdnosti« in egiptovsko - izraelski dialog preveč zastal in lahko ogrozil dosedanji na predek na poti k miru, ki ga je čbd-ločno in hrabro pričel predsednik ponedeljek na in tovarniških poročilu je Macario, v smernice go-, ,, pa programa, ki ga je sin- sindikalne federacije Aj,, J1.1' da že dejstvo, da je o predlogih sindikalne ItjJtev diskutiralo na milijone A U dokazuje, kako pomemben d Asly Predlog in kako globalno 1 V; ki . ^red čuti veliko odgovor-f "sprejema nase v trenutki11 ■ Va korenite spremembe j »vi, in gospodarske politike v »V?0 je. poudarja tajništvo gibanja, da so delavci AVeeini odobrili osnovne Kjtj^sedsnje sindikalne politi-Predstavljajo le manj l ki so pa dokazale Šs&srta k* vplivale na skupščinah bili vsi a-rritični, prav nasprotno in : moral v svojih smerniku tudi zahteve, ki jih ? 3 Posebej poudarila. Gre r8Ua, večjo občutljivost baze vAvis''13 davčne politike in ve-Arti-P°sti, posebej pa tudi na fcv.tet, kleditne politike. CVih vPrašanjih, kakor tudi o kVoa Za spremembo celotnega KižApa,,režima v Italiji in o po-V.N r„i>Vanja “mn črno«, bo sin-, tri ^racija' v kratkem (do ^skr> i,Ca) organizirala posebne v, Kr- " °nference. V ponedeljek se vsekakor v Rimu prične skupščina tovarniških in sindikalnih delegatov, kateri bodo sindikalni voditelji predočili možnost splošne mobilizacije italijanskega delavstva v podporo svojih političnih zahtev v primeru, da bi politične sile ne pokazale potrebne občutlji vosti za te zahteve. Razgovarjali se bodo torej tudi o morebitnih sindikalnih nastopih. Obenem pa bodo na veliki delavski skupščini razpravljali o letošnji sindikalni strategiji. Vsakomur je jasno, da Lamove izjave tisku in pozivi k omejevanju mezdnih zahtev, večji produktivnosti in torej večji solidarnosti zaposlenih z brezposelnimi za premostitev krize, ne predstavljajo kaprice tega ali onega sindikalnega voditelja, pač pa nujnost, s katero se danes srečuje sindikalno gibanje v celoti. Zato bodo v o-spredju razprave med delavskimi delegati tudi taktika letošnjih sindikalnih sporov o osebnih dohodkih, nadalje vprašanja zaposlovanja in »mobilnosti« delovne sile v kriznih vejah gospodarskega sistema, nadalje stališče sindikatov do višanja tarif. do pravičnih stanarin, deficita javnih uprav in vprašanj, ki zadevajo delovne umike, (st.s.) Neredi v Rimu RIM — Včeraj popoldne je prišlo do spopadov med policisti oz. karabinjerji ter mladimi prenapeteži, ki so v mestnih četrtih Appio Latino ter Appio Tuscolano uprizorili nedovoljeno demonstracijo. Protestirali so proti najnovejšim ukrepom, s ka-terirrti je sodstvo odredilo za številne skrajno levičarske mladince prisilno bivališče. Prišlo je do streljanja, sicer brez posledic, a demonstranti so tudi sežgali avtomobil mestnih redarjev, pri' čemer’ sta bila redar iri njegova znanka laže opečena. Prijete so bi le štiri osebe, od teh »o eno aretirali. ZASTOJ AVTOMOBILSKEGA IN ŽELEZNIŠKEGA PROMETA ZARADI OBILNIH ZAMETOV ZASNEŽENEMU MILANU GROZI PARALIZA Poleg v Lombardiji neprestano sneži tudi v Piemontu in Liguriji - Številna naselja odrezana od sveta - Nevarnost novih plazov - Prometne nesreče z mrtvimi MILAN — Letošnja na vso moč muhasta zima je že zopet pokazala zobe in znova gredo največjim težavam naproti Milančani in prebivalci lombardijske dežele na sploh. Od predvčerajšnjim neprestano sneži, tako so na primer okrog poldneva včeraj namerili velemestu približno 20 do 25 cm snega, ki je spravil v dokajšnjo zagato zasebni in javni promet. Ni sicer še nastal kritični položaj, kakršnega je bilo zaznamovati 12. januarja, ko se je nad poldrugemu milijonu občanov skorajda ustavil čas (zaradi prepočasnega odstranjevanji snežnih gmot in blata z ulic in cest so ljudje najrajši ostali kar doma, predvsem pa tisoči delavcev iz okoliša niso mogli v službo, ker je železniški pa tudi avtobusni promet povsem zastal), toda javni upravitelji menijo, da se utegnejo tedanje dramatične okoliščine ponoviti, če snežnih padavin ne bo takoj konec. Izkazalo se je namreč, da je Milan zaradi nesmotrne urbanizacije, oziroma po krivdi nič kaj dale-kovidne politike preteklih oblastev iz.ročen na milost in nemilost ujmi. Ko bi namreč tudi pravočasno izplu-žili ceste ter zavarovali električno omrežje in železniške kretniške mehanizme pred zmrzaljo, bi to ne bilo v zadostno pomoč, če bi snežilo več dni zapored brez prestanka. Položaj je toliko bolj zaskrblju- * v j^ f 'Z • ' palestinskih organizacij ter da je za »posebni diplomatski kanal« iz bral Romunijo, s katero že dalj časa vzdržuje zelo dobre stike. Egiptovski predsednik še ni za ključil potovanja po osmih državah, ko nekateri izraelski in egiptovski časopisi že zatrjujejo, da se bodo na posebnem vrhu sestali ameriški in egiptovski ter izraelski premier. Še prej pa bi moral potekati, vsaj tako sklepa izraelski «Yediot Aliro-not», ponovni sestanek med Sadatom in Beginom. Izraelski premier vesti ni potrdil, pač pa je takoj ob prihodu na telavivsko letališče dejal, da bi morebitno povabilo z veseljem sprejel. Vsekakor pa se že čez deset dni vrne na Bližnji vzhod pomočnik ameriškega zunanjega ministra Atherton, ki bo s popotovanji med Kairom in Tel Avivotn skušal zediniti pogajalce o vsebini »načelne izjave«. Vendar pa. dokler se ne bodo Izraelci zavzeli za daleko-vidnejšo politiko, tako komentirajo skoraj vsi egiptovski dnevniki, pogajanj ne bo mogoče obnoviti. Sa-datova naloga med njegovim potovanjem naj bi bilo zatorej v prvi vrsti pridobivanje javnega mnenja, ki bi že moralo sprevideti, vsaj tako menijo v Egiptu, da na poti k trajni rešitvi položaja na Bližnjem vzhodu niso glavna ovira Palestinci, temveč izraelska nepopustljivost ob vprašanju divjega naseljevanja zasedenega področja, (bp) Po hudih spopadih premirje v Bejrutu (Nadaljevanje na zadnji stranil . Prizor iz Turina, kjer »e je nabralo za 25 cm snega. L 'i (Teletuto ANSA) BEJRUT — Po štiridnevnih silovitih : popstdih med četami arabskili mirovnih sil, ki bi morale Libanonu zagotavljati mir po krvav: državljan skj vojni, in pripadniki libanonske desnice, se je včeraj zvečer položaj nekoliko pomiril. Da pa mogoče le ne gre za trenutno premirje bi kazali dve uradni sporočili ;n sicer vrhovnega poveljstva arabskih mirovnih sil, katerim načelujejo Sirci, in «li-banoi.sk': fronte«, ki združuje vse desničarske stranke. Obe namreč, čeprav v drugačni obliki, napovedujeta ustanovitev mešane sirsko - libanonske komisije, ki bi jo sestavljali v glavnem višji oficirji in ki bi morala uvesti preiskavo o dogodkih prejšnjih dni ter kaznovati morebitne kršilce. Prvi obračuni oboroženih spopa dov, ki so zajeli predvsem tiste predele Bejruta, kjer prebivajo maro-niti, govore o približno sto petdesetih mrtvih in dvesto ranjenih, vendar pa libanonski in sirski podatki ne sovpadajo. Glavni vzrok za sovražnosti naj bi bila sestava libanonske vladne vojske, kjer je resnica močno zastopana. Odstranitev tega dela iz vojske, za kar naj bi se včeraj pogodili Sirci in Libanon-cij, bi horej odpravila scor. Libanonska desnica pa naj bi tako hitro spremenila stališče do sirske prisotnosti in vpliva v Libanonu, tudi zato ker so v državo vkorakale nove čete arabskih mirovnih sil. veljavnosti starih etiopskih meja. Somalija, kot znano, ne priznava kolonialistične razmejitve in zahteva zase skoraj ves Ogaden, kjer tudi v resnici živijo pastirska plemena somatskega porekla. Američani niso hoteli doslej zavzeti uradnega gledišča o vprašanju iz bojazni, da bi kakršna koli zahodna podpora afriškim nacionalističnim gibanjem sprožila katastrofalno verižno reakcijo po vsej Črni celini z nepredvidenimi posledicami za svetovno strateško ravnovesje. In res je treba priznati, da bojazen ni neutemeljena, saj je v praksi ali teoriji spornih dobrih 75 odst. vseh afriških meja. Gre torej za izredno »vnetljivo« območje, ki se utegne razleteti z najbolj neznatno iskro. Od tod odgovornost velesil, da bi namreč ne drezale v smodnišnico. Ameriško opreznost do problema »a-friškega roga« gre z druge strani pripisati tudi skriti želji, da si ZDA puste priprta vrata v Ogadenu, to pa je mogoče le, če nastopijo odkrito proti Etiopiji. Bela hiša se nekje tudi tolaži s tem, da Sovjeti niso imeli veliko sreče v Somaliji, Egiptu in Sudanu . .. Vanče se je zatem obregnil ob domnevno nav7,očnost kubanskih in sovjetskih vojakov cz. izvedencev v Etiopiji, posebno pa ob «dejstvo, da se Kubanci neposredno udeležujejo bojev proti Somalcem«, šlo naj bi za 2.(XX) enot. nekaj tisoč drugih pa naj bj pravkar odpotovalo s Kube proti »afriškemu rogu«. Sovjetskih vojaških strokovnjakov naj bi bilo pri Mengistuju 1.000. prisotnili pa da je še nad 250 južnojemenskih. «New York Times« jc pred kratkim zapisal, da so se Američani spričo sovjetske politike v tem delu sveta odločili opustiti prizadevanja 7,a kratkoročno sklenitev sporazuma o omejitvi vojaških sil na območju Indijskega oceana (ustrezna pogaja nia tečejo v Bernu). Vanče je v tej ■iifezi ■ zatrdil, da sovjetska navzočnost v Etiopiji negativno vpliva na ta pogajanja. Ne samo, negativni u-I činki se obetajo tudi na področju diplomatskih odnosov med Ameriko na enj ter Sovjetsko zvezo in Kubo na drugi strani. Odkrita grožnja Sovjetom in vsem. ki podpirajo Etiopijo, je medtem prišla iz Londona in Bonna. Tamkajšnji diplomatski krogi naglašajo. da sta tako ZR Nemčija kot V. Britanija načelno proti tujemu vmešavanju v dogodke na »afriškem rogu«, da pa bo:>ta to stališče nujno morali spremeniti, ko bi etiopske sile napadle Somalijo. Med vrsticami tiči dejansko napoved, da bodo Britanci in zahodni Nemci (ter z njimi druge države članice Atlantskega pakta) izdatno za’ožile z orožjem Somalijo. Pripomniti vetja, da V. Britanija in druge zahodne države proučujejo možnost posredovanja v varnostnem svetu OZN zaradi prisotnosti kubanskih čet v Etiopiji. Ob njo se je včeraj znova obregnil somalski veleposlanik v Pekingu: «Vso odgovornost za boj* v Ogadenu nosijo samo Kubanci in Sovjeti«, je dejal, »vojaške operacij* vodi sovjetski general Barisov. ki j* bil do lani z vojaškimi svetniki v Somaliji«. Sovjeti naj bi oskrbovali Mengistuja s tankovskimi posadkami in piloti. Kubanci pa naj bi imeli čez topništvo. Veleposlanik je dodal, da je v poslednjih tednih zapustilo Ogaden nad 9.000 ljudi somalskega porekla ter se zateklo v Džibuti (tam ja še vedno 4.200 francoskih vojakov), a izseljevanje se nadaljuje. Kitajcem prihajajo gornje trditve kot nalašč v podkrepitev njihove žolčne protisovjetske gonje, saj je splošno znano, da so se na barikadi znašli skupaj z »zahodnimi imperialisti«. Z bojnega polja pa sporočajo, da se etiopska protiofenziva uspešno nadaljuje v smeri proti Rdečemu morju. Dva somalska bataljona sta s* morala umakniti čez mejo. Predsednik Siad Barre je v intervjuju za-hodnaneinškemu »Der Spiegel« včeraj prvič javno priznal, da se v Oga-denu nahajajo redne somalske čet*. Idg) RIM — One 24. februarja se bo ustavno sodišče izteklo glede priziva radikalcev proti razsodbi kasacij-skega sodišča, ki prepoveduje ljudsko 'lasovanje (referendum) o 5. členu Realejevega zakona št. 153 iz leta 1975 o javnem redu. VZHODNI BERLIN - Tu so se včeraj začeli pogovori med predstav-nTfoma KPI Pajetto in Segrejem ter člani CK vzhodnonemške stranke socialistične enotnosti. RIM — Včeraj je dopotoval na dvodnevni obisk v Italijo podpredsednik angolske vlade Carlos Rocha. RIM — Skupina komunističnih poslancev je v intei pelaciji zakladnemu ministru zahtevala imenovanje izrednega komisarja pri Italcas-se. Obenem hoče vedeti, ali je ustanova prejela pooblastilo za kredite 25 družbam pod nadzorstvom bratov Caltagirone, kot tudi za nedavno o-peracijo o prenosu njihovega lastništva Nazadnje hoče še pojasnila v zvezi s poslovnimi stiki med Calta-gironejema in kreditnimi zavodi bivše Sindonove skupine. VČERAJ V DEŽELNEM SVETU DOKONČNO IZGLASOVAN ZAKON 0 POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Za zakon sta glasovali KD m PSDI, proti pa - iz načelnih razlogov ■ KPI, PSI, PRI in MF - Z odločilnim glasom KD sprejeta še dva amandmaja (KPI, SSk, PSI) v korist izobraževanja v slovenskem jeziku Izjava predstavnika KD Sodelujejo: Moški pevski zbor «VASILIJ M|RK», gojenka šole Glasbene matice VERENKA TERČELJ — Pesniki: TONE PAV- V deželnem svetu se je včeraj zaključila razprava o zakonskem osnutku 'i ureditev poklicnega izobraževanja. Po proučitvi še dodatnih a-mandmajev je deželni svet izglasoval zakonski osnutek z glasovi KO in F3 D , proti pa so glasovali KPI, PSI, PRI in MF iz načelnih razlogov. Glasovanja se niso udeležili PLI, MSI in svetovalec Slovenske skupnosti dr. Stoka, k: je izostal zaradi bolezni. Glavna razprava se je vnela ob amandmaju, ki sta ga predstavili KPI in PSI, s katerim naj bi prišlo poklicno izobraževanje v pristojnost pokrajin in da se ne bi ustanovila nova ustanova IRFOP (Istituto regio-nale per le formazione professiona-le), ki po mnenju KPI. PSI, PRI in MF ni potrebna. Ta popravek je bil z glasovi KD PSDI in MSI odklonjen. Nato je razprava stekla še o ostalih amandmajih. Dva sta se, poleg onih sprejetih v četrtek, izrecno nanašala na soudeležbo slovenske narodnostne skupnosti pri izvajanju poklicnega izobraževanja. S prvim, ki so ga predložili svetovalci Lovriha (KPI), Štoka (SSk), Volpe (PSI) in Bergomas (KPI), bodo po potrebi organizirani izpopolnjevalni tečaji za deželno o-sebje tudi v slovenskem jeziku. Z drugim sprejetim amandmajem pa bomo imeli Slovenci tudi enega svojega predstavnika v upravnem svetu nove ustanove IRFOP. Popravek so predložili svetovalci Štoka (SSk), Lovriha (KPI), Volpe (PSI) in Bergomas (KPI), zanj pa je glasovala, kot za - se prejšnje, tudi KD, kar je omogočilo njegovo sprejetje. Načelnik svetovalske skupine KD Biasutti je pred pričetkom včerajšnje razpravo o amandmajih, ki so se nanašali na poklicno izobraževanje v slovenskem jeziku, med drugim kritično pripomnil, da v našem poročilu ni bila dovolj poudarjena zasluga KD, da so bili predloženi amandmaji sprejeti. Pokrajinski referent KD za manjšinska vprašanja Jurij Slama, nam je v zvezi z zakonom o poklicnem izobraževanju dal naslednjo izjavo: «V teh dneh je v deželnem svetu tekla razprava o osnutku zakona za strokovno izobraževanje v Furlaniji - Julijski krajini. Delo, ki so ga svetovalci opravili, je velike važnosti za vse prebivalce naše dežele, saj sega globoko v mladinski svet in zajema precejšen del interesnega območja tudi odraslih. Zakonski predlog, ki je bil včeraj sprejet, bo pripomogel k rešitvi mnogokaterih problemov, ki se nanašajo na mladino, na delavske kadre, na brezposelnost. A še prav posebno je zakon zanimiv za Slovence. Dežela se v zakonskem osnutku izraža v prvi osebi o problematiki, ki zadeva tudi slovensko manjšino. Znano je namreč, da ima za strokovno izobraževanje dežela primarno pristojnost. To se pravi, da o tem predmetu lahko u-krepa s precejšnjo avtonomijo, samo ob upoštevanju splošnih smernic, ki jih začrta državna oblast. Zakon, ki je včeraj izšel iz deželnega sveta je pod teiji vidikom velike važnosti. Slovensko narodno skupnost obravnava kot enakovreden subjekt na celotnem deželnem ozemlju. Krščanska demokracija zatorej i-zraža svoje zadovoljstvo nad tem velikim korakom na potj kulturne obogatitve prebivalstva naše dežele, socialnega napredka in sodelovanja. Da je do tega prišlo gre prav gotovo zasluga naši stranki in vsem demokratičnim strankam v deželnem svetu, zlasti tistim, ki so še posebej angažirane na tem nivoju.* CEK, HERMAN VOGEL, TONE KUNTNER in JANEZ MENART ter mladinska dramska skupina SPD «TABOR» Slovesna beseda: MIROSLAV KOŠUTA Scena: FRANKO VECCHIET Režija: MARIJ URSIC JUTRI, 12. FEBRUARJA 1978, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU ■lll■lll>sll■■l•l««l■ll«l>llll■l>■■l(vvvT•slll■■lls••t«sllll•MlM■sl■s•>alllll•Mll••■ll■lalBaftlSlsalls■lllM■«ltl|••lIl|l••|■|fl■|||■■l•■•||||«f||f|•|l|,••atvva||BVI|l|l|||a|l•||||,MV|l|t|l|all|aalll|||VI,aa|llala,Mllltll1ll|l|l|||||t||taaff||||V|||a|ta|||i||Vtl|||||VV||||va|v|ag|||v|||||||B|la||at|||aaa||a||Vaffftaavfvaava|fa|(t|a|a|t|lt /Z PODATKOV OBČINSKEGA STATISTIČNEGA URADA Tudi v januarju znatno poskočile cene blaga v prehrambenem sektorju Največje podražitve beležimo na ribjem trgu - Medtem ko je bila zelenjava v januarju cenejša v primerjavi s prvimi meseci preteklega leta, se je zelo podražilo sadje Gibanje cen blaga široke potrošnje in zlasti blaga v prehrambenem sektorju poteka skoraj izključno v eni sami smeri, in sicer navzgor. To občutimo ob vsakem nakupu in to nam zgovorno potrjujejo podatki, ki nam jih vsak mesec sproti posredujejo razni statistični uradi. Če pogledamo številke, ki jih je za mesec januar objavil občinski statistični urad v Trstu, se nam prikaže običajna slika: skoraj vse vrste prehrambenega blaga so se v primerjavi z zadnjim mesecem lanskega leta podražile, da ne govorimo o primerjavi gibanja cen letošnjega januarja z januarjem lanskega leta. Začnimo pri kruhu, kot osnovni hrani. Poprečna cena za en kilogram kruha je v januarju letos znašala 718, medtem ko je v istem razdobju lani znašala 648, v lanskem decembru pa 700 lir. To pomeni, da se je v enem samem mesecu kruh podražil za 1,3 odstotka, v enem letu pa za 10,8 odst. Za 4,6 odst. so se v enem •amiMlililtlilitiiiiiiiiiiliiiiiiiiMiiiiiimtiiiiimniiitiiiiiiiatiiiititiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiuiiMiMiMiiiiHiMHHtliti Ob izglasovanju zakona o strokovnem izobraževanju Deželni svet jc včeraj zaključil razpravo o deželnem zakonskem o-snutku o strokovnem izobraževanju in zakon, popravljen ali dopolnjen z amandmaji KPI, SSk in PSI, ki so se nanašali na strokovno izobraževanje v slovenščini, tudi izglasoval z glasovi Krščanske demokracije in PSDI, medtem ko so KPI, PSI, PRI in MF glasovali proti zakonu, ker niso bili sprejeti njihovi a mandmaji načelnega značaja in ki' so v glavnem zadevali ustanovitev novega telesa IRFOP za pristojnost nad strokovnimi tečaji. Ne da bi se spuščali v utemelje vanje upravičenosti razlogov, zaradi katerih novi deželni zakon o strokovnem izobraževanju ob izglasovanju ni dosegel popolnega soglasja vseh demokratičnih ustavnih sil v deželnem svetu (o tem borna še spre govorili), moramo k včerajšnjemu poročilu, v katerem smo že poudarili važnost novega zakona za slovensko narodnostno skupnost, dodati še nekaj ugotovitev. Ko snuj se seznanili z vsebino vseh predloženih zakonskih predlogov o strokovnem izobraževanju smo v interesu slovens narodnostne skupnosti morali ugotoviti, da noben od predloženih osnutkov ni predvidel strokovnega izobraževanja tudi v slovenskem jeziku. To smo ocenili kot hudo pomanjkljivost in kot še eno diskriminacijo do državljanov slovenske narodnosti, zlasti mladih in tistih, ki potrebujejo prekvalifikacijo svojega paklica, da se lahko vonovno zaposlijo. Pri tem smo seveda izhajali iz znane zahteve vse slovenske narodnostne skupnosti, da imamo pravico do popolne šolsko-vzgojne strukture, saj predstavlja dejstvo, da ni strokovnih tečajev v slovenščini, dodatno objektivno nevarnost za asimilacijo naše delavske mladine. 1-. istega razloga je tudi SKGZ izrazila nujnost, da se deželni svet zavzame za sprejetje takšnega zakona, ki l . akceptiral pravico Slovencev do strokovnega izobraževanja a v materinem jeziku in to izobraževanje tudi v praksi omogočil. Z amandmaji, ki so jih predložile stranke KPI. PSI in SSk se je hotelo to pomanjkljivost odpraviti. Z večinskim ali soglasnim sprejemom teh amandmajev se je to tudi zgodilo. Temu nedvomn„ pozitivnemu dejstvu smo dali v našem dnevniku včeraj in dajemo danes primeren poudarek, saj predstavlja sprejem tako dopolnjenega zakona pomembno spremembo odnosov deželnega sveta kot celote do potreb slovenske narodnostne skupnosti in obenem dokaz, da se s politično voljo — tako smo zapisali — brez posebnih težav lahko sprejemajo deželni zakoni v korist Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V sedanji strukturi deželnega sveta je razumljivo, da je zakon z vsemi popravki v korist Slovencev lahko dobil potrebno večino It, če se je zanj izrekla tudi stranica relativne večine, to je Krščanska demokracija. To se je dogodilo in v tem dejstvu vidimo, tudi spričo negativnega stališča, ki ga je 'c zadevnih amandmajev zavzel še pred razpravo o posameznih členih odbornik za javno vzgojo Mizzau, pomembno spremembo v odnosu KD do upoštevanja potreb slovenske narodnostne skupnosti in obenem kot dokaz, da bi se z enako politično voljo lahko v okviru dežele uredila še mnoga druga vprašanja, ki neposredno zadevajo interese slovenske narodnostne skupnosti kot take, brez izgovarjanja na nepristojnost, v čemer smo upravičeno videli le neprepričljivo izmikanje pred konkretnimi ukrepi v korist Slovencev. V tej zvezi zato tudi z upoštevanjem jemljemo na znanje, da je deželni tajnik KD Coloni, kot bo zapisano med drugim v današnji številki osrednjega glasila KD til Po-polo» — izrecno tpoudaril vel:k pomen dejstva, da so bile v zakon o poklicnem izobraževanju vnešene novosti v korist slovenske narodnostne skurmosti, katere zahtevam bo zadoščeno z organiziranjem posebnih tečajev in s prisotnostjo njenih izvedencev v raznih komisijah». mesecu podražile testenine (v primerjavi z lanskim januarjem za 18,3 odst.), za 1,3 odst. pa riž. Za kilogram riža, ki je na začetku lanskega leta stal poprečno 755 lir, je treba sedaj odšteti okrog 970 lir. Podražitve, ki jih zlasti občutijo revnejši sloji, niso prizanesle tržišču z mesom. Poprečne cene teletine pri prodaji na drobno so v enem mesecu porastle za dva do tri odstotke, v primerjavi lan skim januarjem pa kar za 20 odst. Kilogram prvovrstne teletine je na začetku leta 1977 stal 5600 lir, sedaj je treba za isto količino odšteti okrog 6750 lir. Podražile so se tudi druge vrste mesa, edina izjema je kuretina, katere cena je v zadnjem mesecu padla za 4 odst., medtem ko je v primerjavi z lanskim januarjem ravno tako kot druge vrste jestvin narastla za 15 odst. Ponovno so poskočile tudi cene semenskega olja, jajc (+4,5% v enem mesecu), fižola, vina in dru- gih jestvin. Poglavje zase je ribji trg. V letošnjem januarju so cene neverjetno poskočile. Vse vrste rib so se znatno podražile, posebno pa sardele (+20 odst. v primerjavi z decembrom 1977), plošče ( + 24,6 odst. v primerjavi z lanskim decembrom) in morske žabe ( + 14,2 odst.). Na tržišču s sadjem in zelenjavo je položaj nekoliko drugačen. Medtem ko je zelenjava cenejša v primerjavi z lanskim januarjem (krompir stane kar 45 odst, manj, korenje 15 odst. manj, cvetača 22 odst. manj, cikorija 24 odst. manj, zelena 27 odst. manj itd.), se je znatno podražilo sadje (pomaranče so namreč za 45 ali 50 odst. dražje, jabolka pa od 75 do 98 odst. dražja). Zveza italijanskih žena o družinskih posvetovalnicah Deželno vodstvo zveze italijanskih žena je na svoji seji obravnaval in obsodil nezaslišano počasnost, s katero napreduje iter za izdelavo deželnega zakona o družinskih posvetovalnicah. Zveza italijanski žena nadalje poziva vse demokratične sile, ki so zastopane v deželnem svetu, naj upoštevajo predloge zveze ri obli kovanju zakona, predvsem tiste, ki zadevajo načrtovanje, javno upravljanje, finansiranje, osebje in prekinitev nosečnosti. OBISK KOROŠKIH SLOVENCEV Delegacija ZS0 v gosteh SKGZ V okviru rednih delovnih stikov pride danes dopoldne na obisk k Slovenski kulturno gospodarski zvezi veččlanska delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom njenega predsednika dr. Francija Zvvittra. V razgovorih s člani izvršnega odbora SKGZ s predsednikom Borisom Racetom na čelu, na sedežu v Ul. sv. Frančiška, bo stekel px>govor o trenutnem položaju ih problematiki o-beh zamejskih narodnostnih skupnostih ter o ralogah in delovanju obeh osrednjih zamejskih organizacij. Popoldni se bodo razgovori nadaljevali na sedežu SKGZ v Gorici. PREDSTAVNIKA SIND0K NA OBISKU Gledališča AVDITORIJ Danes, 11. t.m., ob 16. uri in 20.30 la Compagnia della Loggetta predstavlja «11 bianco, 1'augusto, il direttore* Massima Castrija. 20% popusta za abonente. Popusti za mladino: drugi kupon. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. ROSSETTI Od 14. februarja v abonmaju, kupon št. 3 (na izbiro), «La Fantesca* Della Porta v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna. Rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti. V uredništvih našega dnevnika h agencije «Alpe-Adria» so se včeraj mudili na delovnem obisku predstavnika koroškega informacijskega in dokumentarnega centra S1NDOK Feliks in Peter Wieser in naš stalni izredni sodelavec iz Koroške Marjan Sedmak. V razgovoru s predstavnikoma obeh naših zamejskih informativnih medijev je stekel pogovor o problematiki obveščanja pri nas in na Koroškem, o nadaljnjem razvoju oziroma o okrepitvi sodelovanja za boljšo informiranost naše javnosti o življenju, boju in problematiki koroških Slovencev v Avstriji ter koroške slovenske javnosti o položaju slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. NA SINOČNJI SOJI OBČINSKEGA SVETA ZAKLJUČENA RAZPRAVA O TRŽAŠKEM PRORAČUNU Rafko Dolhar (SSk) ocenil odnose uprave s slovenskimi občani - Glasovanje v torek Razprava o proračunu tržaške občine za leto 1978 se je sinoči zaključila z zadnjimi posegi svetovalcev, glasovanje so pa odložili, kot smo napovedali, na prihodnji torek, ko bodo posamezne svetovalske skupine podale tudi glasovalne izjave. Na sinočnji seji je prvi spregovoril v imenu PSDI prof. Lanza, čigar poseg je pa dejansko izražal bolj njegovo svoj-stvo občinskega odbornika za šport, kot pa politično stališče njegove stranke. Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar je dejal, da sedanje razmere jemljejo proračunski debati tako značaj primerjave med številkami in delovnimi programi, spričo omejitev vladnega dekreta o krajevnih financah, kot tudi primerjanja moči med politično večino in opozicijo, saj je občinski odbor manjšinski, kot tudi nabrežinska in pokrajinska uprava, kar sili manjše stranke prevzemati iiiiMmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminHiiiiKUiiiiiiniiniinMiiiiiiiiMiiMitiiiiiiiiMiiiimiiiiiMimiiMMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiii SINOČI V UL. MADONNINA Hudo ranjena ženska zaradi eksplozije plina Zaradi hudih opeklin po obrazu in udih so si zdravniki pridržali prognozo ■ Razdejanje v stanovanju Silovita eksplozija je sinoči močno pretresla stanovalce poslopja s številko 13 v Ul. Madonnina ter sosednjih hiš. Njen votel odmev pa je bilo slišati tudi daleč naokrog. Eksplozija je nastala v tretjem nadstropju, v stanovanju 83-letne upokojenke Sante Kvai por. Strutti, po rodu iz Majana v Furlaniji, ki se je pn tem hudo poškodovala, da so jo sprejeli v bolnišnici s strogo pridržano prognozo. Vzrok nesreče je bil najbrž tudi tokrat neprevidno ravnanje s plinom. čeprav so gasilci v hud<^ razdeja- nem stanovanju s težavo sestavljali mozaik zapletene nesreče in je zato težko reči, kaj se je pravzaprav zgodilo. Kaže, da je eksplozija nastala, potem ko je ženska prižgala žveplen-ko v malem kuhinjskem prostoru, ki je bil nasičen z uhajajočim metanom iz male pečice. Eksplozija je bila tako močna, da je v hipu podrla vse vmesne zidove malega stanovanja. Iz treh prostorov — kuhinjice. dnevne sobice in spalnice — je zazijal en sam velik prostor. Odtrgalo je tudi vrata in okna, ki gledajo na Ul. Pondares, v bližini sindikalnega sedeža, tako da je bilo tudi na cesti videti, kot da bi bil potres. Tudi vsi stanovalci poslopja so najprej pomislili na potres. Nato so za- gledali plamene iz Struttininega stanovanja ter zaslišali obupne klice na pomoč. V poslopju je za trenutek zavladala panika. Tudi v stanovanjih neposredno pod in nad stanovanjem, v katerem je nastala eksplozija, to je v stanovanjih družin Bobolini in Ladič, so zazijale velike razpoke, medtem ko so okna notranjega hodnika v tretjem nadstropju zgrmela na notranje dvorišče. Najbližji stanovalci so pohiteli nesrečni Struttijevi na pomoč. Potegnili so jo izpod velikih kosov ometa ter uničenega pohištva. Na kraj so prihiteli tudi gasilci, ki so kmalu pogasili pož.ar, agenti javne varnosti ter bolničarji Rdečega križa, ki so hudo opečeno in potolčeno žensko odpeljali nemudoma v glavno bolnišnico. Tu so ji ugotovili opekline druge in tretje stopnje po obrazu, rokah in predvsem nogah ter jo sprejeli na dermatološkem oddelku s pridržano prognozo. Gasilci so še dolgo v noč odstranjevali nevarne ostanke oken in vmesnih zidov ter skušali iz stanovanja rešiti, kar se je pač še dalo rešiti. V bolnišnico se je kmalu zatem zatekla še ena posredna žrtev eksplo- DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI zije. 40-letni Celestino Folla iz Ul. Ciamician, ki ga je priklicala eksplozija na cesto, je nerodno padel ter se ranil po čelu. Okreval bo v tednu dni. VAŽNO ZA TRGOVCE Končno rešeno vprašanje obnove zdravstvenih knjižic Združenje trgovcev tržaške pokrajine obvešča, da je bilo vprašanje obnrv: zdravstvenih knjižic za trgovce in njihove družinske člane po vsestranskem prizadevanju organizacije končno rešeno. Za zdravniške preglede se upravičenci lahko odločijo: a) 7i dvig napotnic pri občini (Ul. Torino 8) — napotnice so na voljo vsak ponedeljek: b) za dvig napot nic ori združenju trgovcev — tu bo vsak ponedeljek na voljo 60 napotnic, po 10 za vsak dan v tednu. Toleg združenja trgovcev (Ul. S. Nicolo 7) bosta napotnice delili tudi združenje trgovcev na drobno (ravno tam) in Združenje upraviteljev javnih lokalov (Ul. Roma 28). V vseh primerih bodo zdravniški pregledi v prostorih v Ul. Torino 8. Sčasoma bo možna še tretje varianta, namreč zdravniški pregled pri posameznih zdravstvenih 'zpostavah, vendar ustrezni sporazum še ni bil dosežen. odgovornost, da se obdržijo. Poudaril je zasluge levosredinskih uprav za začetek reševanja slovenskih vprašanj, z izstopom slovenskih odbornikov so se pa začele stvari zatikati, Po njegovem mnenju ne toliko zaradi pomanjkanja politične volje, bolj zaradi pomanjkanja občutljivosti sedanjih upraviteljev do teh problemov. Pri tem je omenil dvojezične krajevne napise, vprašanje osebja konzult in pomožnega osebja na šolah. Zaustavil se je pri urbanistični ureditvi na Krasu, pri čemer je obžaloval, da niso dovolj upoštevali potreb domačinov in izrazil prepričanje, da bodo vnesli potrebne popravke ob obravnavanju ugovorov. Priznal je, da so se odnosi med slovenskimi občani in upravo izboljšali, sedaj je pa treba preiti h konkretnim dejstvom. Poseg načelnika svetovalske skupine KD Richettija je pohvalil daljnovidnost občinskih upraviteljev in tržaških politikov v zvezi s stališči, ki so jih zavzeli glede osimskih sporazumov, saj se že kažejo prve u-godne posledice, z velikimi državnimi naložbami za našemu mestu nujno potrebne infrastrukture. Ob začetku seje je župan poročal o rimskih posvetih glede tržaške in videmske univerze, kratka razprava je bila tudi o letošnjem proračunu podjetja ACEGA, v katero sta posegla le Monfalcon (KPI), ki je napovedal vzdržanje svoje skupine in pa Kervin (PSI), ki je sklepu izrazil nasprotovanje. Do 4. marca kontingenti po avtonomnem računu Odsek za zunanjo trgovino pri vladnem komrsariatu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino obvešča, da je b;L veljavnost italijansko - jugoslovanskega sporazuma o blagovni merjavi med obmejnimi območji podaljšana za nadaljnje leto, in sicer od 15. januarja 1978 dalje. Za poslovanje v okviru ustreznih obmejnih rač nov veljajo dosedanja pravila. Kontingente v okviru spiska «C» bo komisariat letos porazdelil v šestme sečne kvote. Trgovci, ki nameravajo zaprositi za dodelitev kontingentov v okviru kvot, določenih za prvo šest-mesečje, morajo vložiti ustrezne prošnje do 4. marca. Podrobnejša pojasnila daje odsek za zunanjo trgo vino. Trst — Ul. Carducci 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Delegacija Trebencev pri odborniku Cumbatu Tržaški občinski odbornik za javna dela Cumbat je včeraj sprejel delegacijo predstavnikov trebenskih organizacij, ki mu je predočila vrsto že večkrat postavljenih, a šo vedno nerešenih vprašanj. Posebej so Tre-benci opozorili na problem Ljudskega doma, za katerega plačujejo občini najemnino, a ga morajo tudi r ni vzdrževati. Njihova zahteva je, da bi občina Ljudski dom popravila, ali pa da H ga prodala vaškim organizacijam, Podrobneje bomo o tem vprašanju še poročali. Kreditna jamstva za avtoprevoznike Stalno slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom ALDO NICOLAJ STARA GARDA (tragikomedija v dveh dejanjih) Prevod BORUT TREKMAN Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Režija MARIO URŠIČ Danes, 11. februarja, ob 20. uri. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1977-78 Šesti abonmajski koneprt V torek, 14. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Z stu KLAVIRSKI DUO DEKLEVA Na sporedu: Mozart, Schubert, Debussy, Kogoj, Hindemith, Ca-sella. Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. GLASBENA MATICA Trst V petek, 24. februarja, bo v društvenih prostorih Ul. R. Manna 29, II. nadstr., ob 20. uri v prvem sklicanju oziroma ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE s sledečim dnevnim redom: 'oli Otvoritev 2. Prečitanje poročil 3. diskusija Volile... . .. 5. Razno Deželni odbornik za promet Cocian ni se je včeraj v Trstu sestal s pred stavniki obrtnikov, ki se ukvarjajo s prevažanjem blaga s tovornjaki v naši deželi in v tujini. Avtoprevozniki so izrazili željo, da bi deželna uprava pristala na dodelrtev posebnih jamstev, da bi avtoprevozniki lahko najemali pri bankah večje kredite za obnovo voznega parka. Odbornik Cociamni je dejal, da bi deželna uprava potrebovala za to podrobnejšo a-nalizo problema. V prihodnjih dneh bo zato vrsta sestankov s prizadetimi obrtniki, najavljen pa je tudi javni posvet o tem vprašanju v Gorici. Razna obvestila Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 11. februarja RADO Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.25 — Dolžina dneva 10.11 — Luna vzide ob 9.05 in zatone ob 22.10. Jutri, NEDELJA, 12. februarja DAMIJAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 4,8 stopinje, najnižja —0,8, ob 13. uri 4,8, zračni tlak 1005,9 mb pada, vlaga 65-odst., nebo pooblačeno, veter 16 km severovzhodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne, 10. februarja se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 18 oseb. RODILI SO SE: Donatella Nobile, Valeria Enne, Davide Paulin, Piero Bernohich in Sara Malaroda. UMRLI SO: 62-letni Biagio Monte-leone, 64-letna Frančiška Šorli, 44-letni Cocimo Coffa, 72-letna Valeria Sverco vd. Ballarin, 81-letnr Luigia Pissach vd. Tarlao, 63-letni Rodolfo Scropeta, 67-letni Francesco Caucer, 58-letni Libero Scrigni, 90-letna Orso-la Sonce vd. Zuccoli, 93-letni Matteo Grando, 71-letna Marija Škabar vd. Guštin, 69-letna Assunta Innocente vd. Agnoletto, 65 letna Teresa I c ban por. Gallinucci, 72-letni Augusto Vengust, 88-letni Francesco Trampuš, 79-letna Maria Cerlienco vd. Curri, 65-letna Giustina Mozenic vd. Ier-mann, 77-letni Romeo Pagan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erla S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerskr. cesta 172, (od 8.30 do 13. lu od 16. do 20.30) Largo Sonnino' 4, Trg Libertš 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z irovance INAM in EN PAS od 22. do 7. dre: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. OBČNI ZBOR NŠK BO 14. t.m. -Predsednik društva Narodne in študijske knjižnice v Trstu sklicuje v smislu društvenih pravil XI. redni občni zbor v torek, 14. t.m., ob 18. uri v čitalnici «P. Trubar* v Ul. sv. Frančiška 20, I. nadstr. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju NŠK v letu 1977 in program za leto 1978; o-bračun za 1977 in proračun za 1978; poročilo nadzornega odbora; diskusija; volitve novega odbora: razno. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na 6. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 23. februarja t.l , ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju društva, obračun za leto 1977 in proračun za 1978, sprememba pravil, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor v smislu čl. 17 društvenih pravil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Člani, ki so zadržani, lahko pooblastijo drugega člana, da zanje glasuje. Prosveta Novoustanovljeni filatelistični odsek PD Lipa iz Bazovice vabi ljubitelje filatelije na srečanje, ki bo danes, 11. t.m., ob 16. uri v Bazoviškem domu. Kino , Kas1 19 tur jlPfi ragionevole*. Režija Pierre f C. Brialy, Alexandra Stewarl' vni film. g Mignon 16.30 «La scarpetta e sa». Barvni film. , , Nazionale 36.15 «Via col veCi,; grajo: Clark Gable, Vivien Olivia De Hevilland. Leslie , Grattaciclo 16.00, 19.00, 22-00 * faccia di mezzanotte». f Susan Sarandon in j Strogo prepovedan mladi™ ™ letom. _ . ExceIsior 16.00 «Doppio deUtt^ <*! sula Andress in Marcello ™ ianni. Barvni film. Fenice 15.30 d ragazzi del cor0*^,|t les Durning. Prepovedano pod 14. letom. Barvni fi'1™ Eden 16.00 «Intemo di un c0 jj Barvni film. Prepovedan pod 18. letom. ^ Ilitz 15.30 «1 leoni della * Charles Bronson. Barvni n Filodrammatico 16.00 - 22.0® j mula*. Prepovedan mladi™ ™ letom. Barvni film. Cristallo 16.30 «11 prossimo Sean Connery, Cornelia Star(* vni film. Aurora 16.30 «01ocaust 20?®' Douglas in Agostina Bel™ Capitol 16.00 - 22.00 «11 ^ Paolo Villaggio. Silvia _ Anna Mazzamauro. Barvni ™ g lin Moderno 16.00 «Le avventure ca e Bernie*. Barvna ris>..w Inipern 16.00 «11 *in K« čer ki I »el vel gatto*. Matjf Melato. Ugo Tognazzi. Bari Ideale 16.00 «Johnny Oro». *" mon. Western film v barva. Vittorio Venelo 16.30 «New BarV” Jack York». Liza Minnelli. DC“' gj Radio 16.00 «Lisztomania»-film. Igra Ringo Star. Astra 16.00 «Airport 77». mon. Barvni film. «. Volta 17.00 «11 ginecologo ®e tuas>, Isabella Biagini in Ren , tagnani. Barvni film. Erer mladini pod 18. letom. S P D T prireja jutri, 12. februarja MLADINSKI IZLET NA KRAS za osnovnošolsko mlad®1 nkove®1 Zbirališče na Oberdanl gu ob 10.15. Odhod avtom15" Prosek ob 10.35. Izlet b° % kal s Proseka na Sv. Prirn°Lp v Križ in Nabrežino P° M ramičnj poti. Povratek v s|( vlakom je predviden na p) ^ železniški postaji ob 17-59- iz nahrbtnika! Izlet vodijo ji »ladinski ^ lji, profesorji in i »ie t. I 10 to. Izleti . (di »f Smučarski klub Devin Pr', f) *» tri," 12. februarja, ob Prl^ tonskega teka v črnem f «e Idrijo enodnevni avtobusni razpolago je še nekaj mesE f nje pri ZSšDI v Trstu, Ut- \JI Če čiška 20 (tel. 767-304), ali Pn nikih kluba. ^ SPDT prireja jutri, t2 • rja, 6. zimski izlet na Slav? ■ i rališče je ob 8. uri na $ta' $ bušni postaji. Odhod avtobusu, ko do Markovščine je o*5 . Slavniku bo srečanje s čla™ ga planinskega društva iz K°Pfi 19. i SPDT prireja v nedeljo. , , rja, avtobusni smučarski izle / vascletto. Vpisovanje je 118 a 767-304), do vključno srede. Sekcija PSI iz Doline i^ek> ko sožalje tov. Albinu In riotu ob Izgubi matere AnW I 11.2.1977 — 11.2.1979 Ob 1. obletnici smrti n*9 gega moža in očeta Dionizija Pritn^ se ga neutolažljivo sponi nini»ic na in vsi sorodniki. Nenadoma nas je zapustil naš dragi BRUNO SOBANI Pogreb bo danes, 11. februarja, ob 13. uri iz mrtva9 glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Križ. Žalostno veBt sporočajo: žena ^ rotea, hči Bruna in vsi sorod® Trst, 11. februarja 1978 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Sporočamo žalostno vest, da nas je 10. t.m. nem zapustila naša draga žena in mama NADA MACAROL Pogreb bo danes, 11. februarja, ob 15.30 iz hiše žaI' na pokopališče v Sežani. fl Žalujoči mož, sinova Bojan i® v ris, sestri Marija in Ivanka. orod®* Emil z družino ter drugi sor Sežana, Repen, Ferrara, 11, februarja 1978 ci Kanalske doline so v turj '“ dosegli na pontabeljski pre-d Pfavip!.5 uspoh v ^.iu za svoje '• 3 reč pre‘-or da-- Cumin je nam-fe [jPoPolnoma oprostil domačinko Mario Errath, ki je bila iovo|j"a: da .ie brez ustreznega (S Ves j?!® dala posekati nekaj dreki, .s tem prekršila zakon iz A ki prepoveduje sekanje last S>.v Sadovih, ki so državna y a' kakorkoli zaščiteni, iijj ,J^analski dolini uživajo doma-j k0 Č dolga leta pravico, da vsa-I ceno ^..Posečejo v gozdovih Colo-kj Kol|čino dreves. Gre za služnost, I ih!? 1° uvedli verjetno že pred 'deri St°Kii *n ki je bremenila . tojr^ktaike; danes, ko so veliki *»— Vl na pobočjih Ojstrnika dr- POMEMBNA RAZSODBA PONTABELJSKECA PRETORJA Potrjena neodtujljivost pravic prebivalstva Kanalske doline Pretor je oprostil domačinko Marijo Errath, ki jo je funkcionar gozdarske uprave obtožil, da je brez dovoljenja posekala nekaj dreves GORIŠKI DNEVNIK odredil predajo aktov gozdarske mu inšpektoratu. Ob koncu pa moramo še posedati, da so domačini že sprožili civilni sodni postopek, da se regulira vprašanje teh služnosti. Razpravi je prisostvovalo pre ccjšnje število domačinov, ki so z zadovoljstvom sprejeli razsodbo. To je ena prvih sodnih odločitev v zvezi s temi služnostmi v Kanalski dolini; gre vsekakor za zelo neobičajno sodno tematiko in odv. Sanzin jo je natančno proučil ter temeljito obrazložil; četrtkov proces predstavlja tako korak naprej tudi v proučevanju zakonitih pravic, ki jih predstavniki oblasti samovoljno odrekajo slovenskemu prebivalstvu v Italiji, še zlasti v videmski pokrajini. SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Župani bodo zavzeli stališče glede imenovanj v šolske svete Priznanje staršem za bojkot šolskih volitev - Obsodba fašističnega napada na slovenskega dijaka Razstave Zaradi velikega odziva občinstva bo antološka razstava Livia Rosignana v Palači Costanzi odprta do 26. t.m. Tako bodo imeli obiskovalci še več priložnosti soočati se z umetnostjo znamenitega slikarja, ki nakazuje in ovekoveči na platnu najbolj intimne trenutke človekove duševnosti. držaL bremenijo te služnosti ^°^nos^ da birokratsko P daflh Postopek, je državna goz r’ Viott, poverila dr. Francu f fel ’ Pa je svoje delo oprav-6Ved^ dokaj svojevrsten način, io zapleten birokratski po ( n ki so jih morali vsako le- & Pbenem , | dvo-'nikav pa domačinom ni številnih doku- iiv^Pisovati. Obveznosti za doma-. povJ* Mie iz leta v leto večje in 1 01 razumljivo je, da je začelo to ^Islvo najprej godrnjati, na ? . S€ je godrnjanje spremenilo ■ CneCia‘-1e odločnejše proteste. Pa so se nekateri domačini P*1 Pa so se in brez dovoljenja poseka- Jf°ličino dreves, “ Pravico. do katere so i- i?.r’ Viotto očitno se ni s tem stri-.ie nial iS Tvi te «kršitelje» prijavil ^ Tajskemu pretor ju z zahtevo, Ka?ensko postopa o roti njim. Ni t? kil na vrsti postopek Gja„ Errathovi in proti domačinu Tributschu, ki je dejansko i drevesa po naročilu Er- hj vp- Njegova vloga je bila to- 'riL Vsem postranska, oba zagovarjal odv. Peter San-NonfU?®3 funkcionarja dr, Viotta / tokJ? ie poudaril, da ,ie početje je opravljal svojo ki mu jih P'i *£*«>■ £(^ baiap preko dolžnosti, / tii()j°a gozdarska uprava. Dejal jc / Latini mora kiti funkcionar na . Prav . 0 Prebivalstvu, ker ie bil Ujgl Zato nameščen, obenem na je £ti( a?'l. da domačini ne zahtevajo razen priznanja za-PTEh/ pravice, ki jim je «na patov/ Priznana, a jo dejansko J'(in, dr. Viotto na vpe mogoče na-«aj,i °vira. Odv. Sanzin je zato thoveVal P°P°lno oprostitev Ki ra Z VČERAJŠNJE SINDIKALNE KONFERENCE Gospodarski položaj v Trstu se še vedno postopoma slabša Nujno potrebna širša dejavnost sindikalnih organizacij - Predstavnik vsedržavne zveze CGIL-CISL-UIL o sindikalnem načrtu za izhod iz krize V dvorani Avditorija je bila včeraj pokrajinska sindikalna konferenca, ki so jo organizirale CGIL, CISL in UIL. Razpravo je vodil predstavnik UIL Trebbi, ki je u-vodoma naglasil, da so o dokumentu o novi gospodarski politiki v ^ t/r.et°r je v celoti usvojil te te-feja"! .ie oprostil Errathovo. ker te Tli kaznivo nhonem Da ie Jutri ob 11. uri bo na radiu Koper v rubriki Dogodki in odmevi (Fatti ed echi) v italijanščini v okviru predstavljanja slovenskih manjšinskih ustanov v Italiji razgovor s predsednikom SSG v Trstu Josipom Tavčarjem. Našemu gledališču je Radio Koner namenil dve oddaji; jutrišnjo in oddajo prihodnjo nedeljo, 19. februarja. Jutri bo predsednik SSG Josip Tavčar predstavil zgodovino gledališča od ustanovitve do danes, govoril pa bo tudi o vlogi gledališča pri širjenju kulture med Slovenci v 7 aliii in o vlogi SSG kot mostu med sosednjimi kraji Italije in Jugoslavije. V ponedeljek, 13. t.m., pa bo v Športni rubriki italijanskih oddaj Radia Koper «Stadi e palestre« predšfednik SPD Gorica Vlado Klemše govoril o dejavnosti tega društva v zadnjih treh desetletjih, od osvoboditve do danes. Italiji, ki ga je vsedržavna sindikalna zveza pred kratkim predložila vladi, tržaški delavci razpravljali že na okrog 50 skupščinah v tovarnah in na drugih delovnih mestih. Namen konference je prav v tem, da pregleda izsledke dosedanjih razprav na «bazi» in da hkrati obravnava gospodarski in socialni položaj v naši deželi iia osnovi ustreznega dokumenta, ki ga je pokrajinska zveza CCIL-CI ŠL-UIL sprejela 14. januarja letos. Poročilo o teli problemih je podal predstavnik CISL Degrassi, ki se je v svojem izvajanju zadržal predvsem ob krizi, ki je v zadnjem času zajela številne proizvodne^ enote na Tržaškem, tako na področju dr žavnih soudeležb kakor tudi med zasebnimi podjetji. Poleg ladjedel-stva in železarstva je namreč kriza zajela obrale SiRT, Dreher, Calza Bloch, oljarno Gaslini, tovarno Filatura Triestina, kemično tovarno Dom Baxter, bivšo Tovarno mostov in žerjavov (danes CMI) in druge. Prav zaradi postopnega poslabšanja gospodarske konjunkture, se vzporedno stopnjuje potreba po intenzivnejšem delovanju tr žaških sindikalnih organizacij. Hkrati s tem se bo moralo sindikalno dc lovanje okrepiti tudi v drugih do krajinah FUHanije-Julijske krajine. V ta okvir se uvršča tudi sestanek deželnih svetov CGIL, CISL in UIL za katerega je bil določen datum 23. februarja. Po pregledu krajevnih vprašanj, je predstavnik vsedržavne sindikalne zveze E. Masucci podrobneje razčlenil vsebino dokumenta, ki so ga sindikati predložili vladi in tem okviru obravnaval najboli «novatorske» točke iz njegove vse hi ne, kot so zlasti triletna omejitev mezdnih zahtev, sprejetje načela o mobilnosti delovne sile, prednost javni potrošnji in razvoj gospodarskih naložb. Od delavskega razreda bo predvsem odvisno — je za ključil Masucci — kakšne uspehe na gospodarskem področju bo lahko dosegla nova vlada. • Deželno umetnostno združenje prireja slikarski tečaj. Vpisovanje na sedežu združenja v Drevoredu Ippodro-mo 2/2 vsak ponedeljek od 13. do 20. ure. Prva lekcija bo v četrtek, 23. februarja, ob 17. uri. Na včerajšnji seji občinskega sveta v Doberdobu so sprejeli predlog, ki se je izoblikoval med slovenskimi županj na Tržaškem in na Goriškem, da se sestanejo s političnimi skupinami ter zavzamejo stališče glede imenovanja predstavnikov v okrajni šolski svet. Predlog je v tem smislu formuliral župan Andrej Jarc na podlagi [»govora s županom iz Doline Edvinom Švabom. Občinska svetovalka Marija Ferletič je predlagala, naj bi na tem sestanku javno izrekli priznanje slovenskim staršem za uspešen bojkot volitev v okrajni'in pokrajinske svete. V nadaljevanju seje je župan o-stro obsodil fašistični napad na slovenskega dijaka v Trstu Aleksa Maz-zucco. Ta napad dokazuje, da se je fašistična ost sedaj usmerila proti naši narodnostni skupnosti, proti dobrososedskim odnosom ob meji ter proti sosednji Jugoslaviji. Opozoril je, da morajo biti vse demokratične in protifašistične sile bolj budne, da jih fašistični napadi ne bj presenetili, hkrati pa je zahteval, da odgovorni za javni red napadalce iz sledijo in kaznujejo. Gorska skupnost, v kateri je tudi Doberdob, je prejela od dežele 60 milijonov lir za popravilo poljskih poti. Občinska uprava bo sklicala kmete in od njih zahtevala predloge, 'katere poti naj popravijo. Nadalje je dežela prispevala 1,6 milijona lir za otroški vrtec. To vsoto bodo dodali denarju, ki ga starši otrok vrtcu plačujejo za hrano in prevoze. Od 39 milijonov lanskega občinskega primanjkljaja bo država «pokrila» 25,8 milijona. Preostalih 13,2 milijona bo morala občinska u-prava vključiti v letošnji proračun in ga zaključiti brez primanjkljaja. ljenje za začasno namestitev, za dobo dveh let, uradnice in geometra. kor tudi za odrasle osebe. Pohvalil je tudi zelo aktivno vlogo, ki jo imajo na tem področju planinska društva pri načrtovanju svoje dejavnosti. Čeprav, je bilo predavanje namenjeno vsem, pa je v četrtek zvečer profesor Ulaga govoril v glavnem ženskam. Pogrešali pa smo mlajših obrazov, kar se zdi skoraj čudno, če upoštevamo, da je bilo predavanje pripravljeno v sodelovanju s športnim društvom »DOM«. DEŽURNA LEKARNA V GtjRICl Danes ves dan in Donoči je Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 2576. Prof. llaga o pomenu zdrave rekreacije Na povabilo Ženskega iniciativnega odbora iz Gorice in športnega društva DOM. je v četrtek zvečer v klubu Simona Gregorčiča v Gorici, predaval športni strokovnjak in novinar profesor Ulaga. V svojem izvajanju je predvsem poudaril pomen zadostnega in pravilnega razgibavanja tako za mladino, ka- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v sodelovanju z MLADINSKIM CENTROM priredi drevi ob 20.30 v dvorani Avditorija v Gorici, Ul Roma, PREŠERNOVO PROSLAVO SPORED Priložnostni govor prof. Milka Renerja o « Vlogi slovenskega slikarstva v goriškem in primorskem prostoru«; Recitacije mladih pesnikov Aeeta Mermolje in Brede Medvešček; Recitacija Župančičeve Dume v izvedbi mladih; Podelitev priznanj zaslužnim prosvetnim delavcem; Nastop dekliškega in moškega zbora «1. Gruden« pod vodstvom prof. Sergija Radoviča. VABLJENI I RAZSTAVA VREDNA OBISKA Deset umetnikov iz Nove Gorice razstavlja svoja dela v Standrežu Nn otvoritvi v četrtek zvečer so govorniki poudarili važnost kulturnih izmenjav V ponedeljek sestanek konzorcija za subnormalnc Na sestanku v ponedeljek, 13. t. m., ki ga je sklicalo vodstvo pokrajinskega konzorcija za psihično prizadete osebe, bodo skušali poiskati rešitev iz težkega položaja, v katerem se nahaja ta ustanova, ki bo prisiljena, kolikor do take rešitve ne bo prišlo, prekiniti z oskrbo varstva potrebnih oseb. V tem smislu je vodstvo [»vabilo na sestanek predsednika deželnega odbora, odbornike za zdravstvo, finance in krajevne uprave, predstavnike političnih strank in sindikatov ter predstavnike včlanjenih ustanov.' Sestanek bo ob 16. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. nagrad vse ^ročnike ™irnorskega Sevnika ki poravnalo celoletno naročnino do 28. februarja 1978 j Primorski dnevnik d / OBIŠČITE NAS še danes ie v naših prostorih vsakoletni knjižni sejem vse knjige s popusti od 10 do 40% razprodajne cene plošč in folklornih predmetov 'LHaMia kniigaina r 'ir UL. SV FRANČIŠKA 20 V Kopru razstava «Primorska 1945-47» V počastitev slovenskega kultur- nega praznika, obletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, so v veži pokrajinskega muzeja v Kopru dopoldne odprli razstavo »Primorska 1945-47». Razstavo, ki prikazuje z bogatim fo-todokumentacijskim materialom dveletno obd- bje po osvoboditvi, ko smo se bojevali za združitev Primorske z matično domovino Slovenijo in Jugoslavijo, je pripravil goriški muzej in je doslej že bila v Novi Gorici, Idriji in Ajdovščini. O pomenu dogodka sta govorila ravnatelj koprskega pokrajinskega muzeja Salvator Žitko in direktor go riškega muzeja Branko Marušič. Razstava «Primorska 1945-47» bo odprta do 22. t.m. L. O. Končno popravljajo cesto na Bukovju Kdor čaka, ta dočaka, pravi ljudski pregovor. Te dni so začeli z deli za ureditev cestnega odseka med Bukovjem in Križiščem v Šte-verjanu, ki je bil zaprt za ves promet več kakor leto dni. Zaradi dežja, morda pa tudi zaradi potresa, se je namreč cestišče na več mestih uplazilo in nastale so nevarne razpoke, zato je župan izdal odredbo za zaporo poti. Cesto bo po nalogu gozdnega nadzorni-štva iz Gorice ponovno usposobilo za promet podjetje iz Vidma. Iz Števerjana smo prejeli še drugo razveseljivo vest. Končno je občina prejela prispevek za kritje o-bračunskih primanjkljajev iz prejš njih let in so torej finančne težave vsaj trenutno nekoliko popustile. Dežela je dala tudi pismeno privo- li Ajdovščini prenovljena Pilonova galerija Včeraj popoldne so v Ajdovščini svečano odprli povečano Pilonovo galerijo, v kateri sta urejeni stalni zbirki slikarja Vena Pilona in pisatelja dr. Danila Lokarja. V pritličju pa je sedaj prirejena razstava 44 likovnikov, Pilonovih prijateljev, ki so darovali svoja dela v sklad stalne zbirke te galerije. Na otvoritvi so bili prisotni vidni predstavniki kulturnega in političnega življenja Slovenije in Primorske še posebej. Glavni govor je »-mel predsednik skupščine SRS dr. Marjan Brecelj. Podrobnejše poročilo o svečanosti bomo objavili jutri. Ob prisotnosti velikega števila ljubiteljev umetnosti in predstavnikov naših organizacij so v četrtek zvečer odprli v domu »Andrej Budal« v Standrežu zanimivo skupinsko razstavo severnoprimorskih likovnikov, ki sta jo priredila ZKO Nova Gorica in SPZ v Gorici v sodelovanju z domačim prosvetnim društvom »Oton Župančič«. Koristnost takih prireditev, ki niso sicer množičnega značaja, so poudarili v svojih pozdravnih govorih tajnik SPZ Marko VValtritsch, predsednik ZKO Aldo Temovec in predsednica štandreškega društva »Oton Župančič« Nataša Peterinova. Poudarjene so bile tudi vsestranske razvejane prijateljske vezi sodelovanja med Slovenci na obeh straneh dr žavne meje, istočasno pa tudi dejstvo, da bo letošnja Prešernova proslava, ki bo drevi v Gorici, posvečena prav slovenski likovni u-stvarjalnosti na Goriškem. Ženski zbor- »Oton Župančič« je S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GOBICI V OSPREDJU VPRAŠANJE PREDILNICE V PODGORI Župan je poročal o četrtkovem sestanku na deželni upravi BANCA Dl CREDItO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA k. p. a. TH9T - ULICA T. C1L.2I lO - jTZ 01-AA6 TEČAJI VAHJ’1 V >11 LANU DNE 1«. 2. 1978 Ameriški dolar 866.- Funt šterling 1680.— švicarski frank 439.40 Francoski frank 176.50 Belgijski frank 26,40 Nemška marka 410,50 Avstrijski šiling 57,- Kanadski dolar 760,— Holandski florint 379,— Danska krona 147,— Švedska krona 182,— Norveška krona 163,- Drahma 21,50 Dinar 42,- MENJALNICA vseh tujih valut Vprašanje obstoja podgorske pi'e-dilnice je bilo v ospredju sijiočnje seje občinskega sveta v Gorici. Seji so piisostvovali številni sindikalist: in delavci te tovarne in so mirno sledili razpravi o drugih vprašanjih, dokler ni prišlo na dnevni red kar j h je neposredno zanimalo, župan De Simone je spomnil svetovalce na potek dogodkov od lanskega avgusta, ko so v občinskem svetu že razpravljali o bližajoči se krizi. Povedal je tudi in tu je bilo najbolj zanimivo, kako je bilo na četrtkovem sestanku v Trstu, kjer so se sestali člani sindikalne federacije, tovarniškega sveta, roriške občine, deželne uprave, deželne finančne družbe Friulia in rotacijskega sklada. Podjetje se nahaja v hudi krizi. Nima ua razpolago denaija, da bi pravočasno izplačalo mezde delav stvu. Nima denarja, da bi plačalo več kot 10 milijard dolga zavodu za socialno zavarovanje, čeprav je IN PS oi’ivolil v prošnjo odplačevanja dolga. Nima denarja, da bi plačeva lo surovine, ki bi jih potem v tovarni predelali. Zato so bili tudi primorani zapreti od ponedeljka dalje tovarno. Podjetje pa naj bi bilo drugače v dobrem položaju, stroji so modem.' in konkurenca v tržišču je t' di možna. Cotonificio triestino. ki se je pred časom osamosvojilo iz skloi a koncerna Bustese, pa je deželno finančno družbo Friulia zaprosilo, Ja bi ta pristopila med delničarje codjetja in naj bi takoj dala dve milijardi in pol lir v sklad podjetja. E nako vsoto naj bi, prispevali zasebni delničarji. Vendarle, pa je dejal župan, je podjetje poslalo Friulii proš- zatem pod vodstvom pevovodje Stanka Benka zapel nekaj pesmi, sledil je ogled razstave, ki prika zuje najnovejše stvaritve Lucijana Bratuša, Danila Jejčiča, Pavla Medveščka, Negovana Nemca, Rafaela Nameca, Nedeljka Pečanca, Rudija Pergarja, Marka Pogačnika, Rafaela Terpina in Miloša Vola riča. Na otvoritvi so bili prisotni tudi vicekonzul Lojze Kante, zastopnik občinske skupščine Nova Gorica Ga brijel Leban, pi'edsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič, sovodenjski župan Jožef Češčut, predsednik EPI Mario Del Ben, zastopniki tiska, umetnostni kritiki. Goi-iški župan De Simone je poslal pozdravno pismo z opravičilom, da ni mogel priti na otvoritev, ker je bil zadržan z vprašanjem podgorske predilnice v Ti-stu. Razstava bo odpi'ta teden dni, ob delavnikih od 17. do 20. ure, jutri, v nedeljo, pa od 11. do 12. ure. 28 letni Mau-ro de Gregori iz Tera-ma. Lep uspeh Skupine 75 na fotografskem natečaju Zdenko Vogrič, član Skupine 75. je dosegel lep uspeh na fotografskem natečaju za barvne diapozitive v deželnem merilu, ki ga je razpisal krožek ENARS ACLl v sodelovanju s fotoklubom »Zoom 75». V precej ostri konkurenci je dosegel drugo mesto. Drevi ob 20.30 bo v sejni dvorani županstva v Fari nagrajevanje najboljši h avtorjev, prikazali pa bodo tudi najboljše uvrščene diapozitivu. 0 Po daljšem zatišju so se spet oglasili člani društva GMG ter nam spoi'očili. da se jutri odpravljajo na pohod v kraj Plaino Pri Vidmu, kjer bodo sodelovali na dveh pomladanskih (!) pohodih v dolžini 8 oziroma 12 km Zbirališče je kakor običajno pred stadionom na Rojcah, odhod ot> 7.30. njo pred štirimi meseci potem pa sploh ni bilo več v stiku med finančno družbo in podjetjem. Na tržaškem sestanku, navajamo vedro izjave župana, je po živahni razpravi deželni odbornik za industrijo Stopper obljubil, da bo prihodnji 'teden povabit za isto mizo lastnike podjetja in zastopnike finančne družbe riulia. da bi skušali najti sporazum. Sicer pa obstajajo težave, je dejal župan, kajti kaže, da nočejo sedaj lastniki tovai-ne prispevati že obljubljeni dve milijardi in pol lir denarja. Zaradi pozne ure bomo o posegih zastopnikov sti-ank poročali jutri. Snega samo za spoznanje Vse je kazalo, da bo zima sredi februarja pokazala zobe in nam pri nesla snega. Včeraj zjutraj je tudi na Goriškem začelo gosto snežiti, v veliko veselje otrok. Snežilo je do približno 13. ui-e. ko je nastopila od juga in je začelo deževati. S takim preobratom so bili najbolj za dovoljni avtomobilisti, saj na snežno odejo niso kdove kako pripravljeni, Pač pa je treba priznati, da so na snežne padavine resno računali na goriškem županstvu, ki je že včeraj popoldne dalo nalepiti plakate o čiščenju snega, potem ko ga je že pobralo... Izgubljeno - najdeno Na uradu za najdene predmete na goriškem županstvu hranijo sledeče predmete, ki so na razpolago zakonitim lastnikom: verižico iz drage kovine, vei'ižico iz poldrage kovine, dve zapestnici, 7 denarnic, znesek denarja, žensko kolo, dve zložljivi kolesi, moško kolo, kolo posebne vrste imenovano »ameii-kansko«, gumo za tovornjak, otroški plašč, dva kovčka, volneno ogrinjalo. Kdor meni, da je lastrik katere ga od zgoraj navedenih predmetov, naj se zglasi na uradu v Ul. Mazzini. Zbil ]e mopedista 33-letni Danilo Ferlettj iz Štaran-cana, Ulica Sauro 32, se bo v tržaški bolnišnici, kamor so ga prepeljali v četrtek ponoči, moral zdraviti 40 dni zaradi zloma desne noge in drugih poškodb, ki jih je zado-bil v prometni nesreči na pokrajinski cesti Tržič - Gradež. , Peljal Sv. je z mopedom po Ulici Capitello del Cristo v Štaraocanu, na križišču omenjene ceste s pokrajinsko cesto Ti-žič - Gradež pa ga je z avtom povozil 4l-letni Giuseppe Barbana. V zaporu, ker j* odstranil pečate 52 letrii Luciano Peliegrina iz Gradeža, Ulica Morosini 2, s stalnim bivališčem v Tržiču. Ulica Verdi 2, se je na vsem lepem znašel v zaporu, ker je odstranil pečate z vho komunikacije z občinstvom razvijajo filmski potencial bolj kot kako namerno *umet-niško» delo. To smo pričakovali, ker je pač režiser W. S. Van Dyke eden izmed tolikih, ki. so jih dalj časa imeli za tzgolj spretne profesionalce», filmi, ki nam danes ostanejo, pa so dokument najvišje filmske občutljivosti. Ogledali smo si že njegov «San Franciscom, ki. nam veliko pove o razvoju filmskih žanrov v Holly-tvoodu; njegov značaj dcatasirofal-nega* filma anticipira sedanji razvoj ameriške kinematografije, a na povsem drugačnih predpostavkah. Kritiki so se večkrat norčevali iz tega režiserja (celo v uvodu k televizijskemu ciklusu!), ker da je vsak posnetek snemal samo enkrat. To bi res lahko bil izraz površnosti; površnost pa so v resnici izkazali kritiki, ki si tega niso skušali tolmačiti. Van Dyke je imel pustolovsko pojmovanje filma, ali bolje filmskega snemanja; po njem. sta se zgledovala Schoed-sack in Cooper v orisu režiserja v njunem, starem «King Kongu». Za Van Dyka je bilo snemanje priložnost, da sam skupaj s filmsko kamero odkriva realnost, seveda ne v obliki «čistega» dokumentarca, temveč v «klasičnim, pripovedni strukturi. Razumljivo pa je zato, da Van Dyke ni rad ponavljal posnetka, kajti to bi pomenilo izločiti pri montaži drobec posnete realnosti. Serija «The Thin Mam, za katero je Van Dijke posnel prve štiri filme (od 1934. do 1941. leta. kmalu zatem je umrl, pri zadnjih dveh epizodah sta ga tako nadomestila Richard Thorpe in Eduiard Buz-zell), spada v moment, ko je Van Dyke, dosledno z razvojem proizvodnje družbe Metro Goldwyn Maver (družba, za katero je delal skozi vso svojo kariero, razen začetkov v nemem filmu), opustil pustolovske filme v eksterierih. Prepustil se je žanrom,, ki so primerni za snemanje v študiju, kot komedija in detektivka, ki se v tej seriji spajata. V žanr pa je Van Dyke vnesel spontanost igre in režije; ki je neobičajna za tedanji ameriški film. To seveda ne pomeni. da so njegovi filmi zanimivi kot izjeme. Kajti ves ameriški film teh let je zanimiv; Van Dykovi pa so toliko bolj, kolikor spajajo sprejemanje pravil z variantami. To, seveda, ni edini razlog, zaradi katerega se televizijski ciklus priporoča: dobro vemo namreč, da v ameriški kinematoghafiji režiser ne pomeni vse. Sam produkcijski «standard» družbe MGM, njegov profesionalni nivo, mojstrska igra protagonistov in ostalih igralcev bi jamčili zabavo. Da je pa ta posebno zanimiva, nas posebej opozarja ime romanopisca, po katerem se lika protagonistov zgledujeta, to je Dashiell Hammett, eden izmed prvakov detektivske literature in filma *noir»; pri prvih filmih serije sta scenarista odlična Frances Goodrich in Albert Hackett, žena in mož, ki sta gotovo vnesla kaj osebnega v zgradbi likov Nicka in Nore Charles. Sergij Grmek TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: 7.45 Pravljice za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš’; 13.35 Izbor iz operet in glasbenih komedij; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba: 18.05 «Pesnik», radijska igraj’ 18.45 Vera in naš čas. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-Fi magazin; 9.15 Poje Lidija Percan; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni spored; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Ljudske navade; 14.15 Ansambel folk glasbe Borghesi; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 Pesmi in plesi iz vsega sveta; 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz...; 16.05 Popevke; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 ITALIJANSKA TV Prvi kanal Sel# 12.30 O medicini 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNK 17.00 Ob petih z Rosanno fino 17.05 športni prenosi 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Novo leto v Furlaniji s ^ pom Baudom 19.20 Furia: Na pomoč Tigru, TV f))nL, 19.45 Almanah in Vremenska s" 20.00 DNEVNIK 20.40 Gledališče P. De Filipi^.« PER ME COME SE F0=51 Filmske premere M DNEVNIK in Vremen« slika 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Glasba; 10.35 Drobec satire; 10.55 Beethoven in Italija; 11.25 Ena dežela na enkrat: Molise; 12.05 Show down; 13.30 Glasbeni program; 14.05 Križanke po radijskih valovih; 14.32 Pogovori o današnji Evropi; 15.05 Velika upanja; 15.40 Deset let lahke glasbe; 16.20 Popevke; 17.15 Strnjena opereta; 17.45 Zlata doba; 18.35 Radijska igra; 19.35 Jazzovska glasba: 20.10 Zdravnikovi nasveti: 20.30 Ko ljudje pojejo; 21.05 Popevke; 21.50 Popevke iz Latinske Amerike; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 5 00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, o-trocil; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladi- na poje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Mi pojemo; 11.20 Po republikah in pokrajinah; 11.40 Zabaval nas bo pianist Al de Lo-ry; 12.10 Godala v ritmu; 12!30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi;1 13:20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Gremo v kino; 14.45 Glasbeni in-termezzo; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Pesem nas druži; 18.30 Glasbena abeceda; 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 20.00 Sobotna glasbena panorama; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 in 00.05 Popularnih dvajset...; 0.30 Zvoki iz naših krajev; 1.03 Kalejdoskop zabavnih melodij; 2.03 Preludij in valčki; 3.03 Glasbena skraja; 4.00 - 4.30 S popevkami v novi dan. Drugi kanal 9.55 - 11.30 Slalom za moške, 13.00 Dnevnik 2 — Lepa 14.00 Odprta šola 14.30 Evropski, dnevi 17.00 HOMO SAPIENS, film 18.(X) Sobota dve ,, 18.35 DNEVNIK 2 — ŠPOB^ VESTI 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer s ... Kva^ tom Cetra Braccio di ferro, risanka Družina Robinson, TV funl Vremenska slika -,ri. 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI SP DI° 20.40 Zmenek v črnem, 2. naddir vanje 21.35 Franz Kafka: PROCES ,, 2. in zadnje nadaljevanje priredbe ' ,, Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA ^ Ljubljana 8.05 Profesor Baltazar, risa«*1* 8.15 Kosovirja na 'eteči žici- 0 • S. Makarovič: CAPETA^' DEŽEVNA TETA IN LAZA*'' nanizanka 8.35 Vrtec na obisku 9.15 Pisani svet: KNJIGA 9.55 in 11.55 Slalom za moške 11.25 Pota samoupravljanja: ,i MARXOVA VIZIJA - ^ STVARNOST 13.15 Novele Henryja Jamesa, nizanka ,e 14.05 Jugoslovanska trimska ^ vizija 16.55 Sanremo 78, posnetek 17.55 Obzornik ^ 18.00 KRABAT, f:lm 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK mladinski 20.00 G. Durieux: PAUL GA 21.00 Zabava vas Julio 10! 22.05 DNEVNIK 22.20 624,-r- pregled programa Koper 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Svet v letih 1900 do 19M:. ZAČETEK KONCA RIALIZMA 22.05 ROSEANNA. celovečerni Zagreb ,10.00 Ivanhoe — celovečerni 21.50 Najpomembnejša je zen, glasbena oddaja 22.40 DNEVNIK ŠVICA 19.45 Risanka >«. 20.45 ASSO PIGLIATUTTO, večerni film T#* ;0 «lp’lllltlllllllNIHIIIIIIII|||||||||||||t||||||||||||||||||inHITflllllllllllll(illllllll|UIHIIIIIII||ll|l|llll|lllllllll|||IIHIIl||||IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIllHIIIIIIHiniHIIIIIIHIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIinnnilHHIIIIIHIinilllllllllMl*^,*<*> KO S[ BOGASTVO MERI V MILIJARDAH DOLARJEV Svojih pet milijard dolarjev Zdravje mlade bolničark*1 zapustil dvema ustanovama spravila v nevarnost žag* Združene države Severne Amerike so nekakšen sinonim bogastva. In če je res, da je v Ameriki, kot je pred 15 leti rekel sam John Kennedy, najmanj 15 milijonov državljanov, ki živijo v siromaštvu, je tudi res, da je v A-meriki veliko zelo bogatih ljudi, veliko dolarskih milijonarjev, kar je nekaj več kot milijonarjev v lirah. Toda prav malo je v ZDA milijardnih bogatašev, kajti milijarda dolarjev je ogromna vsota. Po podatkih ameriškega tiska in po ugotovitvah tistih ameriških krogov, ki se na finance spoznajo, so do pred nedavnim živeli v ZDA le trije dolarski milijardar-ji, po smrti Johna McArthurja pa sta ostala pri življenju le še dva, in sicer Daniel Ludwig in Ross Perot. John McArthur je umrl pred nedavnim. Bil je star 80 let. Njegovo premoženje so ocenjevali na 5 milijard dolarjev, to se pravi, da je »veljal* kakih 4.500 milijard lir. Svojega premoženja pa pokojni bogataš ni zapustil morebitnim dedičem, pač pa dvema humanitarnima organizacijama. iiiilmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiirmiitiimuiMiiiiHiiiiimiiiiiiiiMimiMiiiiitiitiiiiiiriiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiitiiiiiiMmmiiiiuiitiiiiimiiimiii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Predstojniki bodo zelo cenili vaše pobude in s tem se boste pri njih uveljavili. Ljubosumnost ni upravičena. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vi boste delo začeli, drugi bodo želi uspehe. Ne spravljajte ljudi v slabo voljo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne računajte s pomočjo, ki vam je bila nalahko obljubljena. Odpovejte se čustvenim načrtom. RAK (od 23. 6. do 22, 7.) Ne razmetavajte denarja, ker si danes tega ne morete privoščiti. O-bisk ali pismo iz tujine. Horoskop LEV (od 23. 7. do ??. 8.) Računajte s pomočjo, ker sami ne boste vsega zmogli. Površnost prijateljev vam ne bo pogodu DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Malomarnost sodelavca boste drago plačali. Drugič več pozornosti. Nove simpatije. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Preglejte svojo dejavnost in ugotovili boste, da nekje šepa. Prijeten in razgiban večer. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Proste ure posvetite strokov- ni pripravi. Vaš smisel za mero bo prišel do veljave. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekdo vam jo bo zagodel, zato se na to pi ipravite. Nepredvideno zbližanje z neko osebo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dobre perspektive, četudi se trenutno zdi, da bo šlo vse narobe. Prisluhnite najbližjim. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekoliko previdnosti glede poslovnih sodelavcev. Ne ozirajte se na tiste, ki so svojeglavi. RIBI (od 20. 2. do 20 3 ) Okolje, v katerem delujete, ni priporočljivo. To se odraža v uspehih. Prijetne vesti o ljubljeni osebi. Kot. vsi podobni ljudje, v pretežni večini čudaki, je ob vsem svojem velikanskem bogastvu živel zelo skromno. Ni imel niti svojega o-sebnega avtomobila, da ne govorimo o šoferju, ni imel niti tajnice. Stanoval je v hotelu, kjer je imel rezervirane tri sobe, ki so bile hkrati njegova pisarna, njegova spalnica, njegova soba za sprejemanje poslovnih tovarišev in prijateljev. John McArthur je svoje velikansko bogastvo vodil iz majhnega hotelskega bara, kjer so mu dodelili kotiček s telefo-fonom. Zanimivo je, da je pre-čepel veliko ur ob hotelskem baru, a da ni nikoli pil, ker je sovražil alkoholne pijače, le redko kdaj je bil pripravljen sprejeti kakega gosta, Pa tudi Daniel Ludwig, ki ga imajo za poslednjega Amerikanca — milijarderskega bogataša, je krepko v letih in se bliža svojemu 80. letu. Svoje velikansko bogastvo, ki gre prav tako v milijarde dolarjev, je začel kopičiti kot ladjar. Nato je prešel na papirno industrijo in se še najbolj uveljavil pred nekaj leti, ko je v Braziliji nasadil velikanske nasade stebel, ki se odlikujejo po izredno nagli rasti. Tretji mllijč.rderskl bogataš, za katerega pa še ne vedo, če zares seže nad prvo rfiilijardo dolarjev, je Ross Perot. Bil je velik pristaš Richarda Nixona in je iz svojega žepa potegnil veliko dolarjev zfi Nixonovo volilno kampanjo. Perot je mlad, ni še dokončal 46 let starosti. Njemu so prinesli velikanske dobičke kompjulrski stroji, za katere ima nekakšen monopol v vseh južnih predelih ZDA, še posebej pa v Texasu. Ponavljamo, da je to ocena a-meriških krogov, ki se na finance spoznajo. Prav tako potrjujejo to «oceno* ameriške davčne uprave. MEDICINA ZARES NI VSEMU KOS STOCKHOLM - Pravijo, da človeku stroj pomaga. Razvoj, ki ga kažejo zadnja stoletja, to potrjuje. Včasih pa zna stroj človeku tudi hudo škodovati. Ta primer je primer Brigitte Broman iz mesteca Sunna na Švedskem, ki bi jo bil stroj kmalu umoril. Blizu, pravzaprav nasproti njenemu domu v mestecu Sunnu je žaga, velika žaga, opremljena z najrazličnejšimi in najmodernejšimi stroji. Kdor je kdaj slišal strojno žago med delom, ve, da »tako poje*, da gre človeku na živce. V primeru Brigitte Broman pa ni šlo za takšno žago. Tudi najhujšega tovrstnega ropota se je Brigitte že privadila in je ni hudo motil. In vendar se je počutila iz dneva v dan slabše, bolela jo je glava, bila je utrujena in kar drhtela je od strahu, kadar je začela delovati neka nova, izredno tiha žaga. Brigitte Broman je po poklicu bolničarka, njen mož pa je zdravnik. Ko je mož nekaj časa u-gotavljal njeno utrujenost in drhtenje, jo je temeljito pregledal, ni pa mogel ugotoviti nikakršnega razloga za njene «živce». Zato je menil, da je treba iskati vzroke nekje drugje in je nato prišel do spoznanja, da je pravzaprav »vsemu sama kriva*. Pa ni bilo tako. Ko ženska ni zdržala drhtenja in strahu, je pobegnila od doma, da bi se «v miru odpočila*. In res se je za trenutek odpočila, dokler se ni spet vrnila domov in začela spet drhteti, kadar je stroj ponovno deloval, stroj, ki so ga drugi prenašali brez vsakršnih težav, brez vsakršnih motenj. Zaradi njenih motenj pa je prišla na Brigit-tin dom posebna zdravniška komisija, ki ni ugotovila nič posebnega, vendar je iz previdnosti naročila, naj okna njenega stanovanja, ki so obrnjena proti žagi, izolirajo s trojnim steklom, tako da se v njeno stanovanje ni slišal več nikakršen ropot iz žage, jih žag. niti oni rop®1 Bolničarki Brigitti pa mu ni bilo bolje. Zato se mož lotil proučevanja vseh posledic ropota, oziroma tud) y ga že omenjenega »cviljenj3*^ ge. ,V poštev je vzel tudi ulhA ji* ke, to se' pravi tiste zvoke, poprečno človekovo uho ne y ^ S to svojo domnevo je |i< mož stopil med svoje kole#3 p mestnem zdravstvenem uradu’j^ pa so ga odslovili, da žaga ^ nobenega stroja s takšni«1 £ Jf tom in da ultra zvoki njegoV1 / ni ne morejo škodovati, ko tra zvokov človeško uho ne ma, ne beleži. Ob tem ner8Le^ vanju mu ni preostalo dri)®, < kot da se obrne na unNerf^' Uppsali, kjer pa so bili str°stš' njaki bolj dostopni za njegov®rjj(l' lišče. Potrdili so njegovo rgp da njegova žena trpi zaradi komaj ali celo neslišnega nekega stroja, ki dela v žagi. Simptomi, ki jih je K f Brigitta, so simptoni kvarnjri f sledic, ki jih imajo na človes« ganizem ultrazvočni valovi. * 1 w Tedaj se je v zadevo vmeša^r krajevni urad za zaščito vega okolja in s posebnim' Lj? izmeril ropot «neslišnega» sjJ1 Na verandi' stanovanja Pj!gjO(l Broman so namerili 80 decl.^e kar je prav toliko, kot so is*? s*' ji namerili ropota ob stroJV 1< mem. Seveda je to merje«F f «teoretično» za {»prečnega *- ka, ki določenih zvočnih val°v'^tr ne sliši. Kaže, da je BrigittOl* darjena* z nekoliko pretaDJ ^1) sluhom, ki ji v tem primeri1 se škoduje kot koristi. S tem Pjjjt^ veda ni rešena, kajti edina^ ^ i* zanjo in njeno zdravje je, da svojega stanovanja izseli, saj Al že ugotovili, da izolacija ^ stekla ne zaleže primorski dnevnik IZBOR IZ DELA 11. februarja 1978 T raktorski,čevlji4 V Rumi bo zrasla nova tovarna za traktorske gume — Več investitorjev — Jeklena »jedra« bodo delali v Kranju KRANJ, S. rebr. — Skupni prihodek petih delovnih organi-zacij, 27 tozdov, ki so združeni v sozdu Sava, Kranj, je bil 2,6 milijarde dinarjev. Domala v enaki vrednosti bo "Veljala uresničitev dveh najbolj zahtevnih naložbenih načrtov Save. Gre za tovarno traktorskih gum v Rumi in tovarno Jeklenega korda za proizvodnjo kranjskih »michelin« gum ozi-rnma jeklenih armatur za avtomobilske plašče. Tovarno v Kumi bodo začeli graditi sredi leta. medtem ko so načrti *a tovarno jeklenega korda v Kranju v sklepni izdelavi. V industriji gume iz Ru-ki se je leta 1974 priključila h kranjski Savi, !>.>-do za 540 milijonov dinar.ev Predvidoma do leta 1980 zgradili tovarno traktorskih Sum, ki bo letno dajala 255 tisoč traktorskih »čevljev« ~~ 135.000 za prednja in 120.000 za zadnja kolesa. Nova tovarna bo zaposlovala 300 delavcev, ki bodo v njej Ustvarili 330 milijonov celot-nega prihodka na leto. Predvidena tovarna je del sred-ujeročnega »zelenega« načrta SAP Vojvodine. Poleg tega imajo v rumski industriji gumijevih Izdelkov večletne izkušnje za uresničitev načrta ter zagotovljeno surovinsko osnovo. Regenerat za gumijeve izdelke sami izdelujejo, tekstilni kord delajo v Ložnici, sintetični kavčuk pa bodo dobili iz Zre-njanina, kjer bodo gradili novo tovarno. Denar za uresničitev naložbe so zagotovili v sozdu Sava, v rumski gumarski industriji, v Interesni skupnosti za razvoj kmetij- stva in občinskem gospodarstvu Rume, z denarjem PIK »Sirmium« iz Sremske Mitroviče in z bančnimi posojili. Zahtevnejši in štirikrat dražji je načrt za tovarno jeklenega korda v Kranju, ki bo veljala 2 milijardi 120 milijonov dinarjev in jo zajema tudi srednjeročni na črt Slovenije do leta 1980. Potrebe po jeklenem kor du, ki se predvsem uporablja za armiranje avtomobilskih plaščev, v industriji avtomobilskih gum vse bolj na raščajo, ko opuščajo porabo manj kakovostnega tekstilnega korda. Leta 1967 Je Sava razvila poslovno tehnično sodelovanje z avstrijsko tvrdko Semperit. Leta 1972 so s Semperitom sklenili pogodbo o skupnem vlaganju de nar,ja za proizvodnjo radialne pnevmatike, ki uporablja jekleni kord. Lani so v Savi izdelali milijon 50 tisoč radialnih plaščev, letos pa načrtujejo milijon 450 tisoč tovrstnih izdelkov, Jugoslovanska gumarska industrija tudi predvideva, da bodo leta 1982 domači proizvajalci potrebovali 2.473 ton jeklenih žic, 1.819 ton žic za pletena jedra in 10.800 ton jeklenega korda. Tega leta bodo zgolj v Savi in Borovu porabili 1.236 ton jeklenih žic za obrizgavanje jedra, 1.592 ton jeklenih žic za pletena jedra in 7.426 ton jeklene ga korda. Vsi ti izdelki se uporabljajo v proizvodnji avtomobilskih plaščev In jih uvažamo. Tudi v Savi, kjer načrtujejo ' letošnji izvoz v vrednosti 20 milijonov dolarjev m uvoz za 40 milijonov dolar jev, predstavlja uvoz Jekle-nega korda, glavnega povzro. čitelja njihove negativne zunanje trgovinske bilance. Ko bo stekla proizvodnja v novi tovarni, bodo v njej od skupno 7.500 ton jeklenih armatur na leto, izdelali 4.500 ton jeklenega korda, 500 ton žic za cevi in 2.500 ton žičnih jeder. Surovino za proizvodnjo jeklenih armatur bo zagotovila Železarna Jesenice, ki bi naj bila poleg Save in druge gumarske industrije v državi, avtomobilske industrije, članic sozda Poli-kem, tudi sovlagatelj v predvideno tovarno. PETER POTOČNIK Moč v povezanosti Predsednika vlad Indije in Nepala ter indonezijski zunanji minister o današnji vlogi gibanja neuvrščenih BEOGRAD, 9. febr. (Tanjug) — Med nedavnim obiskom podpredsednika predsedstva SFRJ Stevana Doronjskega v Burmi, Indoneziji, Nepalu in Indiji so predsednik indijske vlade Morardži Desai, nepalski premier Kirtinidhi Bista in vršilec dolžnosti indonezijskega zunanjega ministra Kusumatmadža dali poročevalcem jugoslovanske RTV in Tanjuga izjave, v katerih so pojasnili nekatere aktualne trenutke v razvoju svojih držav in gledišča o sedanjem mednarodnem položaju, posebej pa še o dejavnosti in vlogi neuvrščenega gibanja. Premier Morardži Desai je opozoril na velikanski prepad, ki loči razviti del sveta od nerazvitega, pri čemer je poudaril nujno potrebo po solidarnosti in medsebojnem sodelovanju med neuvrščenimi in drugimi državami v razvoju. »Okrepiti moramo našo moč, ne smemo biti nemočni in odvisni,« je rekel Desai in v tej zvezi naglasil plodno sodelovanje med Indijo in Jugoslavijo. Kar zadeva probleme sodobne Indije, je Desai na prvo mesto postavil nezaposlenost, zlasti na vasi, kot najvažnejši problem. Indijski premier je tudi podčrtal potrebo po nadaljnjem medsebojnem sodelovanju in angažiranosti neuvrščenih v boju za mir in neodvisnost vseh narodov. Opozoril je na pomen bližnje konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Beogradu; gre za to, da se okrepi gospodarska in družbena moč teh držav in prijateljstvo med njimi. Nepalski premier Bista je govoril o tesnem dolgoletnem sodelovanju Nepala in Jugoslavije ter o irjuni privrženosti neuvrščeni politki, kar se je obojestransko potrjevalo s pogostnimi izmenjavami obiskov na najvišji ravni med obema drža- vama. »Jugoslavija in Nepal imata kar najboljše odnose tudi zaradi tega, ker zavzemata enaka stališča do večine problemov, ki tarejo današnji svet.« Ti problemi so sila pereči, je rekel Bista, zaradi tega imajo neuvrščeni posebno vlogo pri njihovem urejanju. »V spoprijemanju s problemi moramo biti tesno združeni,« je rekel Bista in posebej poudaril potrebo, da bi velikanska sredstva, ki gredo za oboroževanje, uporabili za urejanje žgočih problemov dežel v razvoju. V zvezi z aktualnimi problemi samega Nepala je Bista dejal, da je tej deželi potreben mir, zato je kralj Birendra predlagal, naj bi Nepal razglasili za cono miru. »Prepričani smo, da brez miru ne more biti razvoja, brez razvoja pa ni mogoče iztrebiti ekonomskih tegob.« Na koncu je Bista poudaril pomen bližnje ministrske konference neuvrščenih držav in dodal, da bo Nepal igral aktivno in konstruktivno vlogo v pripravah na konierenco in na konferenci sami, skupaj z vsemi drugimi državami. Vršilec dolžnosti zunanjega ministra Indonezije Kusumadmadža je dejal, da imajo indonezijsko-jugoslovanski odnosi tradicijo že od nastanka neuvrščenega gibanja. Ko je govoril o problemih sodobnega sveta, je naglasil vlogo neuvrščenih držav in trajno veljavo politike in načel neuvrščenosti. Zavrnil je trditve, po katerih se je funkcija neuvrščenih zmanjšala. Boj za mir in pravični svet močno potrjuje, kako potrebno je neuvrščeno gibanje, zlasti pri reševanju problemov, ki so skupni vsem državam, velikim in majhnim. »Tu vidimo velik pomen bližnje beograjske konference, kajti na njej moramo nadalje okrepiti naše sile — sile miru in sodelovanja,« je rekel Kusumatmadža. Kurent na razpotju Ptujsko kurentovanje si želi in zasluži večji kulturni pomen — Zanimiva etnografija in ne norčavi karneval PTUJ, 7. febr. — Tudi pred letošnjim kurentovanjem v Ptuju so tukajšnji folklorni, turistični in drugi kulturni delavci in organizatorji naslovili slovenski javnosti apel, ki ga ponavljajo skoraj že dve desetletji: ohranimo in razvijmo kurentovanje kot našo edino etnografsko čisto in izvirno pustno folklorno prireditev v Sloveniji! Ta klic s Ptuja sicer ni krik utapljajočega se, saj ku-rentovanja ne misli nihče ukiniti. Toda če ostane prireditev v sedanji organizacijski in gmotni zasnovi, pomeni, da stopica na mestu in je kot po sili živ, ki ga samo še zakon vztrajnosti ohranja pri življenju. Predsednik ptujskega folklornega društva in obenem prireditvenega odbora za kurentovanje Jože Strafela nam je v imenu obeh ptujskih organizatorjev kurentovanja že ves čas od ustanovitve v letu 1960, v imenu ptujskega folklornega in turističnega društva izjavil, da je kurentovanje tačas, dve leti pred svojo 20-letnico zares prišlo na svoje najbolj tvegano razpotje. Zdaj se je treba odločiti, ali bomo v Sloveniji kurentovanje prepustili samemu sebi, se pravi Ptujčanom, da ga še naprej leto za letom ohranjajo na sedanji ravni in v prejkone skromnem obsegu, ali pa se slovenske kulturne ustanove, pri tem mislijo predvsem na kulturne skupnosti v regiji in občinah ter na kulturno skupnost Slovenije, samoupravno sporazumejo, da ku- Prešernovi nagrajenci LADKO KOROŠEC — za operni pevski opus Njegova predvojna proza je kritična analiza duševnih, moralnih in socialnih napetosti in nasprotij, spopadov in bede na slovenski vasi, je podoba haloških viničarjev, splavarskega in gozdnega delavstva. V noveli »Tam gori za hramom« je Ingolič med prvimi popisal agresivnost in surovost kulturbundovca na Slovenskem. Po osvoboditvi se je Ingoliče-va snov razširila: na probleme socialistične graditve, na življenje mladine, na kmetske upore, na sodobne rasne nape- napetost pa spodriva spoznanje, da je svet vendarle nedeljiv in nerazdeljen. Ze v zbirki »Ogenjvoda« se dčli pesniku vse bolj stapljajo v celoto, nasprotja pa izglajujejo v soglasje in enotnost. Zadnja zbirka Kovičevih pesmi »Labrador« pa je že izrazita volja po sintezi, po izmiritvi volje in moči, duhovnega in telesnega, najdenje ravnotežja med vsem hladnim v človeku, ki ga simbolizira Labrador, in plemenitim, ki ga simbolizira »južni otok«, h kateremu tosti pa tudi na slovensko izseljenstvo. I tež) Kavieeva misel. Podoba sveta in življenja v zbirki je celovita, pesnik jo Ingoličevo pripovedovanje živi s človekom, s tem, v mrežo ljubezni, sovraštva, strahu in junaštva zapletenim bit- Izraža tudi z izostrenimi čuti — skozi vid, sluh, tip, voh in okus. Njegova pesem je v »Labradorju« izrazno še po- , jv « -- ------- r- jem, z občutkom opisuje njegove moral : sebno kultivirana in neizumetničena: me- Basist Ladko Korošec je osrednja osebnost naše operne kulture. Njegova umetniška pot ga je vodila na gostovanja po vseh kontinentih, vedno pa je ostal zvest slovenskemu občinstvu tn svo ji matični hiši v Ljubljani Tu je bil vedno navzoč s širokim diapazonom vlog — od epizod preko karakternih buffo partij v italijanskih operah, slovenskega repertoarja in včlikih vlog. Obi skovalci operne hiše poznajo njegove vloge: Doktor Bartolo, Don Pasquale, Varlaam, Skiti. Kecal, baron Ochs. kralj Tref, Sančo Pansa in mnoge druge Vsi njegovi najrazličnejši operni liki so bil' doživi jem in vselej odpeti z vsemi ele menti igralske in glasbene interpretacije v umetniški atmosferi, ki osvoji občinstvo, da doživlja s pevcem in glasbeno Ustvaritvijo. Izvajalske vrednote umetnika, ki so zgrajene na močni sintezi muzikalnosti krepkega in hkrati gibkega karakterne, ga basa in z izjemnim darom za psi hološko niansirano, doživljeno in temperamentno igro, so mu po vsem svetu prinesle laskava priznanja tn občudovanja. Postal je simbol jugoslovanskega umetnika In eden izmed vrhunskih umetnikov operne reprodukcije v jugoslovanskem in mednarodnem merilu. ne tesnobe in vitalnost, nikoli ga ne izloči v izmišljevano osamljenost, n.iego vih razrvanosti in teženj ne odtrga od okolja. Vse to velja tudi za njegovo mladinsko literaturo. Naj bo napisana za šolarje ali za otroke, realistično ali pravljično, vselej sta njegove junake ustvarjala njegov čas in človeška ali pisateljska prizadetost. Ingoličevo pisanje raste iz stvarnega življenjskega gradiva, iz prepričanja, da ni mogoče »pisati o nečem, česar ne poznaš zelo dobro, pa naj bodo to za pleteni problemi človekove notranjosti ali zunanje manifestacije njegovega življenja«. In vendar se ta pozitivnost kdaj ali celo često zaloti, kako ga prizadetost zanese v lirizem, kako revolta za trenutek spodrine objektivno pripovedovanje. In če v noveli pokaže smisel za individualno usodo, mu je roman pred vsem tista oblika, s katero more prikazati kolektiv; in tako nam je Ingoličevo pripovedno pero napisalo nekaj naj značilnejših slovenskih kolektivnih romanov Te njegove novele tn romani so pripovedovani v jeziku, ki je stva-ren, enoten, miljejski, pa tudi ljudsko metaforičen. Ingoličeva pisateljska ustvarjalna sila je tako čustveno kot miselno hotela bi ti s svojim ljudstvom, je bila z njim -in s svojim ljudstvom in z njegovimi hotenji tudi živi in bo živela. tafora povečuje nazornost težko upojm-ljivega, jezik pa je izbran, demokrati, čen pa tudi zanesljiv estetski dokaz, da pesem ni le besedna, še manj protibe sedmi igra, ampak je življenjsko pomembno in kultivirano besedno dejanje ANTON INGOLIČ — za sodobna zgodovinska književna pričevanja in za književnost za otroke in mladino Pisatelj Anton Ingolič Je znano Ime v plejadi slovenskih socialnih realistov. KAJETAN KOVIČ — za pesniško zbirko »Labrador« EDO RAVNIKAR — za urbanistično arhitektonske stvaritve Trga revolucije NIKOLAJ OMERSA za ustvarjalno slikarsko delo Akademski slikar Nikolaj Omersa je pričel umetniško pot v skupini Neodvisnih. Pokazal je izjemno barvno občutljivost in prefinjen občutek za barvno kompozicijo. Slikarjeva motivika, slikarjev svet je ostal ujet med dve je so- rodnih in zanj pomembnih stvari — med naravo in portretom. V vedutah, krajinah in tihožitjih je preproste stvari spreminjal v čudovite barvne pripo. vedi. V barvah, ki mu jih je kazala narava, pa ni iskal velikih učinkov, marveč tiste tenčine, ki jih lahko zazna samo najbolj občutljivo slikarjevo ali umetnikovo oko. Tako je zorel in tako se je povzpel v vrh slovenske likovne umetnosti kot eden najboljših koloristov. Kot odličen portretist pa se je znal poglobiti v bistvo upodobljenega človeka, v duševnost in čustvovanje — vse to je dosegel s prefinjeno tekočo risbo, ki mu je bila kot ogrodje, in pa z barvami, s kate-rimi je dosegel dvoje: 'portretirančevo karakterizacijo in barvno polnost, lahko bi rekli celo popolnost. tn t,.. -s V Omersovem slikarstvu, ki velja za izredno spontano, najdemo vselej sledove resnega dela in študija, veliko poznavanje sodobnega slikarstva, čutiti pa je tudi, kako zna izbirati in ustvarjati iz znanih likov nove, osebno izpričane in obarvane organizme. Zato lahko čutimo kljub premočrtnosti in vztrajanju pri motiviki, ki se ji je posvetil že na samem začetku, v umetniku vselet tudi iskalca. V slikarsko pojmovanje kra-jine, vedute in tihožitja je prinesel to liko novega, da ga uvrščamo med na; pomembnejše slovenske slikarje. Z razstavami doma in v tujini, je vselej pritegoval pozornost kritike in občinstva. Kvaliteto in zvestobo svojemu slikarske mu izrazu je izpričal tudi v odličnih mladinskih ilustracijah. Pesniške zbirke »Prezgodnji dan«, »Korenine vetra«, »Ogenjvoda« ter samo kritično izbrana antologija »Vetrnice« pričajo, da poezija Kajetana Koviča raste iz notranjih pretresov, ki razkrivajo pesnikovo razmerje do življenja in sve ta, kakor se kaže od mladostne resigna cije pa tja do spoznanj in občutij, da stehnizirano okolje razkraja še tako lepe utvare. Iz takega gledanja izvirajočo Ustvarjalno in svojsko delo profesorja in arhitekta Eda Ravnikarja vrednotimo tako v praktični izvedbi izvirnih konceptov v arhitekturi in urbanizmu, po njegovih raziskovalnih in znanstvenih utemeljitvah, po oblikovnih arhitektonskih rešitvah, pa tudi po njegovem pedagoškem delu Omeniti moramo vrsto njegovih natečajnih projektov, na katerih so nekateri prava prelomnica v strokovni miselnosti, ne samo v našem ožjem prostoru, temveč tudi v širšem jugoslovanskem ali v evropskem merilu. Tako pomenita projekt TRONCHETTO in turistično naselje MILOCER—PRZNO spodbudo za mladi rod, predvsem s svojo idejo in s svojevrstno in popolnoma svobodno, a vendar izrazito osebno lirično izpeljavo idej grupne forme. Ob urbanistični in arhitektonski rešitvi novega Trga revolucije v Ljubljani je profesor Ravnikar skupaj s svojimi mlajšimi kolegi, bivšimi učenci, ustvaril sintezo najsodobnejših arhitektonskih rešitev — ustvaril je delo, ki ga uvršča v plejado graditeljev slovenske arhitekture. Pedagoško in teoretično delo profesorja Eda Ravnikarja je čutiti tako v vzgoji vrste generacij arhitektov kot v številnih kritičnih zapisih, ki terjajo neločljivost arhitektovega snovanja od poznavanja življenja, družbe in posameznika, hkrati pa enako terjajo najširšo izobrazbo in razgledanost, nenehno stremljenje za novimi in svežimi ide jami ter neomejeno vero v silo ustvar jalnega navdiha. rentovanju podelijo kulturni status in pomen, ki mu po vsej priliki gre. »Fosilna arhaičnost« pustnih mask Na Ptuju so vsekakor po pravici prepričani, da je kurentovanje njihova, če se izrazimo v Jeziku gospodarstvenikov, »komparativna pred nost«. Tod so se etnograski pustni običaji z markantno postavo kurenta kot središčnim folklornim likom ohranili v skoroda nespremenjeni in nepotvorjeni, lahko bi celo rekli, v fosilni podobi iz davnine. Kurente je preganjala že Marija Terezija in potem so jo posnemali skoraj vsi vladarji in režimi, tudi kralj Aleksander, nazadnje pa je nacistični okupator Spodnje Štajerske rogaču dokončno prepovedal, da se pokaže na dan, še kurentovi zvonci se niso smeli oglasiti v noči. Danes so domači in tuji etnologi vedno znova začudeni nad fosilno arhaično-stjo pustnih mask in navad iz ptujske okolice, ki jim preobražanje našega siceršnjega ljudskega kulturnega blaga v množično potrošno »zabavno« kulturo očitno ni moglo do živega. Čemu se imajo kurent, pi-ceki, orači, plesači, kopanja-rice ali kopjaši zahvaliti, da se niso spremenili v nekaj drugega, da se torej niso »modernizirali«, naj dožene-jo etnologi in drugi strokovnjaki, ki naj bi se po zamislih ptujskih muzealcev bržčas že prihodnje leto o pustu zbrali v Ptuju na širši, morebiti celo mednarodni znanstveni posvet. Vendar je tudi tak posvet zamišljen in gotovo tudi smotrn in mogoč le s pogojem, da slovenska kultura v celoti izrabi nezamenljivo ptujsko kulturno »primerjalno prednost«, kurentovanje. Ce bi prireditev ostala v sedanjih okvirih in se ne bi organizacijsko in gmotno okrepila ter institucionalizirala v eno izmed pomembnejših prireditev v policentrični razporeditvi kulturnih ustanov in dogodkov v Sloveniji, ji ni mogoče prerokovati kaj drugega kot postopen upad, nazadnje pa bi najbrž celo usahnila, saj ptujski organizatorji seveda ne morejo v nedogled le »reproducirati sami sebe« in svojih pičlih organizacijskih in gmotnih možnosti. Folklora, ne karneval Pri tem je treba jx)tegniti razločno črto med siceršnjimi pustnimi prireditvami pri nas, mislimo na razne karnevalske sprevode mask in na različne šegavosti, ki jih o pustu uprizarjamo v vsakem večjem kraju, pa med ptujskim folklornim kurentovanjem kot edinim izvirnim prikazom le etnografsko najstrožje opredeljenih pustnih mask in običajev. Karneval imajo popoldne tudi na Ptuju in je podoben pač vsem takim bolj ali manj posrečenim karnevalom doma in po svetu. Tudi če bi imeli v Sloveniji kak naš skupni Via-reggio in bi bil, recimo, to Ptuj, bi ne bilo napak. Ptuj se že zdaj leto za letom na pustno nedeljo podvoji, potroji in je kar neverjetno, kako more mesto z nekaj nad deset tisoč prebivalci sprejeti po trideset in več tisoč gostov in na tisoče avtomobilov. Vendar Ptuj kot karnevalsko mesto ni predmet tega zapisa. Folklorno kurentovanje je na Ptuju vselej tudi časovno razločeno od karnevala, tako da si je mogoče etnografske skupine ogledati v dopoldanskem delu prireditve. Seveda pa ni nič napačnega, če se popoldne pred karnevalskim sprevodom etnografske skupine še enkrat pokažejo v mimono-du. To je mikaven dodatek k stvari, za katerega so množice obiskovalcev hvaležne, povorka etnografskih skupin pa nudi tudi preglednejšo podobo in informacijo o sodelujočih etnografskih skupinah. Ptuj stremi po naslovu slovenskega vsakoletnega zbirališča in prikaza etnografskih pustnih mask in običajev predvsem zavoljo svojega že uveljavljenega folklornega kurentovanja kot jedra prireditev. Tako žarišče pa se nujno začne ohlajati, če ne dobi organizacijskega razmaha. Slovenski center pustne etnografije Ptujski predlog kulturi meri za tem, da okrog kurentovanja zberejo enkrat letno vse, kar je na Slovenskem v pustni etnografiji še vrednega in živega, obogatiti pa je mogoče prireditev tudi s skupinami iz jugoslovanskih republik in pokrajin ter morebiti z izbranimi in za našo folkloro primerjalno zanimivimi skupinami. Tudi organizacijsko naj bi po tej zamisli prireditev postala vseslovenska oziroma republiška, tako da bi jo vodil delegatski svet, izvoljen izmed zainteresiranih predstavnikov kulturnih skupnosti v občinah in v republiški kulturni skupnosti. Republiški ravni prireditve bi kajpada morali priličiti tudi financiranje (po poti samoupravnega interesnega dogovarjanja in sofinanciranja, podobno kot za druge skupne kulturne akcije slovenskega pomena). V strokovnem pomenu naj bi ptujska pustna etnografska prireditev pritegnila vse slovenske strokovne moči s svojega področja. Ob prireditvi bi bila namreč lepa priložnost za pregled raziskovalnih dosežkov v slovenski, jugoslovanski in tuji etnologiji. Se eno dokazilo o resnih namenih Ptuja, da prevzame osrednjo vlogo v slovenski pustni etnografiji, je na voljo: na ptujskem gradu je Pokrajinski muzej v Ptuju že začel urejati največjo etnografsko zbirko mask na Slovenskem, ki utegne biti do prihodnjega pusta (v letu 1979) končana. Dvajsetletnica ptujskih kurentovanj (1980), bi pač morala že potekati v znamenju nove, veljavnejše in bolj središčne vloge te prireditve v koledarju pomembnih slovenskih kulturnih prireditev. FRANCE FORSTNERIČ Slikarja in grafika, brata Nande in Drago Vidmar sta dala slovenski likovni umetnosti neizbrisen pečat. Po prvi svetovni vojni sta bila predstavnika ta kratnega revolucionarnega ekspresionizma. Njuna risba in slika je upodablja la grozljivi svet človekove podzavesti Toda kmalu je postala njuna risba stvar, nejša, začela je izpovedovati resnice o tedanjem svetu. Slikarja sta nastopala skupaj, bila sta kot nerazdružna skupina; v sliki in grafiki sta odkrivala bedo kmečkih lju di, hkrati pa sta se posvečala krajini, ki Je v njuni sliki zazvenela žalostno in turobno, kakor Je bilo žalostno m tu rob no pri ljudeh, ki so v tej krajini žive 11. S slikanjem socialne motivike, kar je vedno terjalo in ustvarjalo tudi ustrezen In samosvoj likovni okvir, sta nakazala smer, ki ju je kasneje, v partt zanskem času, dozorela v pomembna partizanska umetnika. Tako se v njunem predvojnem, posebej pa še v medvojnem partizanskem opusu razkriva angažiranost in usodna povezanost med vsebino, izpovedjo -n obliko. V globoko človeško doživetih sli karskih protestih, ki jih izpričujejo po dobe pregnancev, razstreljenih vlakov in mostov, utrujenih partizanskih kolon in grozljivih vojnih pejsažev, je čutiti vse. lej tudi upornost našega ljudstva tn ve ličino časa. Njuno delo iz tega časa pa ni le dokument in sporočilo o poštenih slovenskih umetnikih, marveč ima tudi širše likovne razsežnosti. To so dela, ki so sicer nastala z enim samim name nom: razkriti resnico in mobilizirati — so pa vendar iskrene tn polnokrvne stva ritve, hkrati spontane in globoko preštu dirane. V grafika in risbah iz tega ob dobja so v drzni sintezi združene prvi ne iz njunega prvega ekspresionističnega in kasnejšega bolj realističnega obdobja. Beli načrti Na Arehu bodo postavili še dve vlečnici — Načrtom manjka le še denar MARIBOR, 8. Tebr. — TOZD Pohorska vzpenjača je dobil kredit za dokončanje programa Areh in sicer 5,9 milijona dinar-jev S tem denarjem bo Pohorska vzpenjača postavila dve novi vlečnici in sicer Zigert in Cojzarleo. prav tako pa bo pod hotel Areh prestavila vlečnico Mojca, ki je bila dosedaj pri hotelu Habakuk, vendar je le malokdaj obratovala, ker ni bilo snega. Na novih vlečnicah pa bodo uredili tudi 16 hektarjev smučišč. Pri Certusu pa bi za tozd Pohorska vzpenjača potrebovali še 33 milijonov dinarjev posojil, tako, da bi vsaj del no izboljšali smučarske razmere na mariborskem delu Pohorja. S tem denarjem bi v celoti prenovili najstarejšo gondolsko žičnico v Jugoslaviji, pohorsko vzpenjačo, ki je pred kratkim slavila 20-letnico in ki je prav tako pred kratkim dobila novo vlečno vrv. To pa je premalo za varnejšo in predvsem hitrejšo vožnjo. S prenovitvijo bi pohorska vzpenjača prepelja la v uri namesto sedanjih 400 kar 530 potnikov, s tem pa bi krepko zmanjšala vr ste čakajočih. S tremi novi mi vlečnicami na Arehu bo do Pohorske žičnice namesto sedanjih 7250 potnikov na uro prepeljale 8750 potnikov na uro, prav tako pa se bo povečala tudi skupna površina smučišč. Ce bi uresničili načrte, pomeni, v kolikor bi tozd Pohorska vzpenjača dobil potrebni denar, bi uredili na Arehu namesto sedanjih 55 kar 65 hektarjev smučišč. Tako bi bilo na Arehu 65 ha, Bolfenku 85 in Radvanju 35 ha urejenih smučišč ali skupno 175 ha smučišč in to od najtežjih pa do začetniških. Vlečnice pa, ki letos lahko prepeljejo 7250 potnikov na uro, bi kot rečeno prepeljale kar 8750, saj lahko prepelje vlečnica Mojca 600, Co-jzarica 900 in Žigert 800 oseb na uro. Seveda pa to niso vsi Cer-tusovi načrti v zvezi s Pohorjem. Hotel Areh je premajhen. Ne samo za zimsko, temveč tudi za ietno sezono. Tako že načrtujejo izgradnjo depandanse, ki bo imela od 100 do 150 ležišč, poleg tega pa še številne družabne in športne prostore, kajti dejstvo je, da jih gostje potrebujejo, ker se zvečer preprosto nimajo kam dat.i. Seveda pa bo vse odvisno od denarja. Ravno tu pa se je zataknilo. J02E JERMAN Opogumljeni Sadat Egiptovski predsednik izraža nov optimizem, čeprav ostajajo ameriška uradna stališča še nespremenjena OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEVV YORK — Anvar el-Sadat, ki je minuli petek, kot pravi sam, prišel v IVashingtou »nemiren in maloiluseu«, je v sre-rlo odpotoval »znova odločen, da vztraja« v pogajanjih z Izraelom. Vzrokov za to spremembo razpoloženja ni mogoče zlahka razbrati iz sporočila, ki ga je Bela hiša objavila o pogo-vorih. V sporočilu so ponovili znana ameriška stališča, s katerimi naj bi imel Egipt manj težav kot Izrael, ni pa razvidno, ali so sprejeli poglavitno Sadatovo zahtevo, naj Amerika pritiska na Izrael. Ni znano, kaj vse so gostu povedali v pogovorih, kako uro pred odhodom pa je govoril tako, kot da bi bile ZDA tudi to sprejele. »Zadovoljen sem,« pravi Sadat, »ker se je od mojega prihoda spremenilo ameriško stališče, da naj bi bile ZDA opazovalec ali posrednik in da so zdaj privolile v popolno partnerstvo v pogajanj ilv« Seveda se bo šele izkazalo, ali so tudi na ameriški strani enako kot na egiptovski razu. meli stališče iz sporočila, po katerem »predsednik Carter ne bo varčeval 2 napori, da bi mirovni proces napredoval«. Sadat, ki so ga pred obiskom opozarjali, naj ne zahteva, da bi Amerika pritisnila na Izrael, je na vsakem koraku vseh šest dni obiska počel prav to. Dramatične razprave med Tel Avivom in Washingto.nom o izraelskem naseljevanju zasedenih arabskih ozemelj te dni pričajo tako o potrebi kot o dosedanjem obsegu tega pri. tiska. Carterjeva administra. cija, ki so jo razjezile izraelske trditve, da glede teh naselij niso ničesar obljubili ameriškemu predsedniku, pa tudi trditve, da ameriška vlada v svojih pismih ne graja Izraela zaradi teh naselij v tolikšni meri, kolikor je to videti v javnosti, je objavila kronologijo svojega dopisovanja z Izraelom. Jimmy Carter je v torek večerjal z voditelji ameriških židovskih organiza cij in jih prepričeval, da se ne bi smeli pritoževati zaradi obsodbe naseljevanja zasedenih ozemelj, kar po sporočilu Bele hiše o Sadatovem obisku pomeni, »kršenje mednarod. nih pravic in oviro miru«. Tako od Izraela kot od ži dovskih voditeljev je predsednik naslednji dan dobil oster odgovor. Moše Dajan, ki bo v Ameriki prebil 10 dni, da ' bi zbral denar za Izrael, je odgovoril Carterju iz New Yorka. »Tudi prejšnje izraelske vlade, zlasti pa ne seda- i nja, niso in ne morejo obljubiti, da ne bodo naseljevale področja zahodno od reke Jordan«, pravi izraelski minister. Voditelji židovskih organizacij pa so predsedniku odgovorili: »Ovira miru ni Izrael, temveč Sadat«. Funkcionarjem Pentagona so pripisovali zaslugo za to, da bo posledica obiska tudi ameriška napoved, da bo Egiptu pošiljala tudi »ofenzivno« orožje. Anvar el-Sadat, ki je računal s tem, da so Američani močno zaskrbljeni zaradi okrepljene sovjetske navzočnosti na vhodu v Rdeče morje, je svojo zahtevo po ameriškem orožju razložil s potrebo, da bi se zavaroval pred to grožnjo. To z drugimi besedami pomeni, da orožja ni zahteval, da bi ga uporabil proti Izraelu. Zdi se, da je s tem očaral nekatere svoje sobesednike: senator Henry Jackson, ki ga običajno opisujejo kot vodjo protisovjet skega lobbyja in hkrati enega najpomembnejših proizrael. skfh glasov v senatu, je gosta pohvalil kot »prepričljivega govornika«. Na administracijo pa so ti vzroki očitno nap”a vili šibkejši vtis. State De-nariment je SDoročtl, sicer ne v zvezi z obiskom, povezavo pa je prav gotbvo čutiti, da «o od Izraela zahtevali. naj ne | nošilja orožja Etiopiji, od I Egipta pa, naj ne oborožuje Somalije. Videti je, da je egiptovski predsednik prepozno ponudil, da bi se bolje oborožen aktivneje postavil na stran ZDA, se pravi, da bi se na afriškem rogu boril proti sovjetski navzočnosti. Diplo. mati in nekateri ameriški komentatorji najnovejšega razvoja dogodkov na afriškem rogu sodijo, da sta se velesili te dni za kulisami vsaj skrivoma sporazumeli o tej stvari. Domnevajo, da sta se sporazumeli o naslednjih točkan: Amerika ne bo ne posredno ne neposredno oboroževala Somalije, da le-ta ne bi vztrajala pri prizadevanjih, da obdrži etiopsko ozemlje. Sovjet-ska zveza pa bo ustavila Etio. pijo, če bo hotela nadaljevati spopad, ko in če si bo znova pridobila ta ozemlja. Vse to še ni uradno potrjeno, iz sporočila State Departmenta z opozorili Izraelu in Egiptu pa je sklepati, da so egiptovsko ponudbo zavrnili. Novinarji, ki so v zvezi z Belo hišo in State Departme.i-torp> trdijo, da je med tem obiskom Sadat bolj prepričal Carterja, kot Carter njega. Četudi tega ne morejo doka-. zeti, je videti povsem verjetno. Beli hiši nič več ne pri-| govarjajo, da bi Amerika zdaj i želela daljše obdobje izrael-sko-egiptovskih pogajanj z najmanjšim možnim ameriškim vmešavanjem. Egipt je čisto blizu, Izrael pa še daleč od ameriških idej o načeiih, na temelju katerih naj bi potekala nadaljnja pogajanja. Sicer pa ameriškega predsed. nika. ki ga Izrael javno naoa-da, verjetno ni bilo treba dolgo prepričevati o tem. katera stran je bolj nenoni^tlr”" Vprašanje je le, do kod hoče in more seči z nujno potreb nim pritiskom na Izrael, da bi dosegel koncesije, ki jih je Jordanija postavila kot pogoj, da se pridruži pogajanjem. To bo verjetno poglavitni cilj ameriških prizadevanj v prihodnjih tednih. DRAGIŠA BOŠKOVIC Rebusi na „rogu“ Vedno več elementov internacionalizacije konflikta na »rogu« — »Posebna« vloga Izraela OD NAŠIH DOPISNIKOV V BONNU IN KAIRU BONN, 9. febr. — Zapleteni strateški in dolgoročni politični elementi spopada na Bližnjem vzhodu so se v taki meri po vezali s prvotnim ozemeljskim konfliktom med Etiopijo in Somalijo, da s poenostavljenim črno-belim in ideološko zaostrenim razlaganjem ni mogoče prit' nikamor več. Mnogim tukajšnjim komentarjem se je zgodilo, da nekaterih no vostl v ogadenskem konfliktu niso mogli pojasniti, ker so se v prejšnjem poročanju že opredelili na eno stran v spo- padu (Somalijo). Deloma so to storili zaradi somalske »nesebične pomoči« ZR Nemčiji, deloma zato, ker je Somalija postala izhodišče za množice nem ških trgovcev v Afriki in ker napovedana vsota razvojne pomoči 80 milijonov mark v tem letu govori o boljših meddržavnih odnosih. Najbolj prepričljivi vzrok za uvrstitev sredstev javnega obveščanja na stran Somalije pa je pomenila sovjetska in kubanska navzočnost v Etiopiji. Pogled z blokovskega zor. nega kota nenehnega uravno-teževanja moči je tako v nekem trenutku že pripeljal do tega, da prvotni vzroki spora niso nikogar zanimali, am pak so zastavljali staro vprašanje, kaj namerava ukreni ti Zahod. Ob najavi etiop ske ofenzive proti somalskim silam so se zato pozornosti usmerile v VVashington, kjer je egiptovski predsednik Sadat poskušal pridobiti ame riSko vlado na dveh ključnih točkah:, da bi »pritisnila« na Izrael v pogledu nesprejem ljive in miru škodljive politi-ke naseljevanja Sinaja in da bi dobil težko orožje, ki ga »ne bi uporabil proti Izrae lu«. ampak dal arabskim dr žavam (Somaliji in Sudanu) ki naj bi bile ogrožene od etiopskih ekspanzinnističnih ln s strani Sovjetske zveze podprtih teženj. Konstrukcijo o spoznanih ločenih in na dokončni boj pripravljenih trontah. pa je očitno namenoma razbil izraelski zunanji minister Dajan, ki je objavil, da ntegova država podpira z orožjem Etiopijo in pri tem zasleduje dolgoročne strateške cilie. Voja ška pomoč Sovjetske zveze Etiopiji je zanl prav tako prehodna zadeva, kot. je bila pomoč Egiptu in Somaliji, tisto, kar v resnici šteje, pa je razmerje moči na afriškem »rogu« in posedovanje obal Rdečega morja. Nenadoma je postalo jasno. zakaj sovjetska navzočnost v Etiopiji Zahoda ne skrbi v taki meri. da bi se podal v tvegano voiaško konfrontacijo. Vse možnosti se zdijo še odprte in Izrael je pohitel, da bi jih izkoristil na ob- močju, ki ga šteje za zunanji okop svoje varnosti. Učinek akcije pričakuje že v okviru nevtralizacije sovjetskega vpliva, še bolj pa v zvezi s starimi vezmi: eritrejsko pristanišče Masava je bilo nekoč pomembna izra-elska trgovska postojanka, menjava med državama je bila vzajemno koristna, na vse zadnje pa že sama velika Etiopija sredi arabskega sveta pomeni potencialnega zaveznika za Izrael. Skratka, glo balni pogled na silnice v dveh konfliktih se ne prekriva s posameznostmi, ki veljajo za lokalne značilonsti. Mrzlica zaradi dogajanja na rogu, poroča za Delo do pisnik Oslobodjenja Riža Me hinagič. se vse bolj polašča tudi Egipta, ki je bil kot arabska in afriška država tako ali drugače od nekdaj za interesiran za dogajanje na tem področju. Aktualni položaj na rogu v Kairu pazili vo spremljajo, tisk o tem obširno poroča, slišati je tudi uradne izjave, vse skupaj pa odkriva tako zaskrbljenost Egipta kot tudi njegovo ved-no bolj jasno opredeljenost v tem konfliktu. Sadat je te dni v Washingtonu zahtevo po ameriškem orožju uteme Ijil ne z izraelsko nevarnost )o, temveč z »odgovornostjo za varstvo Egipta« z ozirom na »kopičenje sovjetskega orožja v Etiopiji in Libiji« Dodal je. da je Egipt že po slal pomoč v orožju Somaliji in Čadu in da ne tzključu je možnosti, da bi v Soma lijo posla! tudi egiptovske če te. Zadnja novost glede inter-nacionalizacije konflikta na rogu 'je vest, da je v Rdeče morje zaplula ladja ame- — Pogledi Egipta riške šeste flote. Pred tem so v kairskem tisku dobila veliko publiciteto poročila o sovjetskem zračnem mostu, po katerem Sovjetska zveza po koridorjih preko fraka in Perzijskega zaliva ter do Afganistana in Pakistana s »postajo« v Adenu oskrbu . je etiopsko armado z najso dobnejšim orožjem in sov. jetskimi ter kubanskimi vo jaškimi inštruktorji. Kairski tisk zatrjuje, da etiopsko ofenzivo v Ogadenu takore-koč vodijo Kubanci, ki naj bi upravljal' tudi sovjetske mige; za izurjenje pilotov so namreč, trdijo, potrebna naj manj tri leta, Etiopci pa glede na kratkotrajnost tesnejših odnosov med Adis Abe-bo in Moskvo zato niso imeli časa. Po drugi strani pa je ame-, riška zadržanost v tem konfliktu po mnenju kairskih opazovalcev temeljila na upanju, da bodo namesto njih opravili delo drugi in »izgnali Ruse« s tega območja. Pred nekaj meseci naglo oživljeno idejo o Rdečem morju kot arabskem jezeru s Saudsko Arabijo, Egiptom in Sudanom kot njenimi glavnimi stebri, so jemali kot enega izmed elementov te strateške zamisli. Drugi element je povečano zanimanje Irana za Bližnji vzhod, zlasti pa za dogajanja v rogu. kar ie bila ena glavnih tem na teheranskem srečanju med ša hom Pahlavijem in Carterjem. Sah je nedavno odkrito izjavil, da ne bo »indiferenten« do napada na Somalijo in da je Mogadišu pripravljen poslati britanske tanke Ame ričani naj bi bili namreč pristali, da Saudska Arabija plača orožje, ki bi ga dobi) Egipt, nato pa Somalija. Kaže pa, da je nenadoma etiop ska protiofenziva pospešila te načrte in zato zdaj inten zivneje govore o ameriških pošiljkah orožja Egiptu, ame riške bojne ladje pa so za vsak primer zaplule v Rdeče morje. MOJCA DRCAR-MURKO RIŽA MEHINAGIC yvs/ww\/v/W)AryA/y/wvvwy\/v‘yvv^^/wwww\A/ww\/' BERITE REVIJO V/VWNAA/y'AAAA/WWW)/WVWS/'/j/W\A/WVWVVWWVV' Mitterrandov „ne“ Francoski socialisti zavrnili poziv KPF, da bi se stranki zedinili o skupnem programu — Rezultati zadnjih anket OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 9. Tebr. — Politična temperatura v nasprotju z zunanjo narašča iz dneva v dan in »vremenska slika« se venomer spreminja: v dneh. ko so se stranke vladne večine strnile v solistični in negolistični tabor (slednji se je povezal v »zvezo za francosko demokracijo« ali UDF), je razkol v lekdanji združeni levici tako rekoč dokončen. Tako vsaj kaže danes, ko je socialistična partija z odločnim »ne« zavrnila patetični poziv KP Franclje, naj se levica vendarle pogodi o skupnem programu vlade. Vznemirjenje na pariški borzi PARIZ, X febr. — Francoski frank, ki je bil nekaj časa v zatišju zaradi padanja ameriškega dolarja, je znova pričel izgubljati na vrednosti. Drsenje navzdol je bilo lako močno, da so včeraj celo morali začasno zapreti pariško valutno borzo. Na sliki: mrzlično nakupovanje dolarjev, ki so se povzpeli na 4,9195 francoskega franka. Telefoto: UPI Po razdoru levice konec septembra lani je bilo še nekaj upanja, da se tri partije pobotajo in sestavijo vsaj kompromisni skupni program, na podlagi katerega naj bi vladale, če bi zmagale na skupščinskih volitvah. Toda odločilnega koraka naprej ni hotela narediti nobena izmed njih in na nacionalni konferenci KPF v prvih januarskih dneh je postalo jasno, da se bo vsakdo podal v boj za glasove vo-iilcev samostojno, po svoje. Vsaka partija je potem dala v javnost svojo inačico izpo- Suarez v Jugoslavijo in na Poljsko Španski tisk ocenjuje obisk kot odpiranje k socialističnim državam MADRID, 7. febr, (Tanjug) — »Premier Adolfo Suarez, ki bo čez mesec dni odpotoval na obisk v Jugoslavijo in Poljsko, bo prvi šef španske vlade, ki je kdaj obiskal katero od evropskih socialističnih držav,« ugotavlja ugledni madridski list »Ya«, ki tako kot bi drugi španski listi piše te dni o Suarezovem obisku v Jugoslaviji »Nobenega dvoma ni,« pravi ta list, »da bo Suarezovo potovanje pomenilo začetek španskega odpiranja evropskim socialističnim državam, in sicer na najvišji ravni in v vseh smereh.« Tudi španski zunanji minister Marcelino Oreja je ne. davno izjavil, da je zboljšanje in krepitev odnosov z evropskimi socialističnimi državami med prednostnimi naloga mi španske zunanje politike v tem letu. (£fck r IJ Madridski list »Diario 16« poudarja, ko poroča o Suarezovem obisku v Jugoslaviji, da je ta obisk, tako kot tudi nedavni obisk podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Minica v Španiji, dokaz »obojestran ske želje, da bi okrepili m razvili medsebojne odnose«. španska agencija EFE pravi, da se bo z bližnjim Suare-zovim potovanjem v Jugosla-vijo in Poljsko »začela nova etapa v španski diplomaciji«, medtem ko list »Ya« posebej piše o potovanju španskega premiera v Jugoslavijo in na-glaša, da bo ta obisk »razme roma kmalu sridil Miničeve-mu uradnemu obisku v Spa-niji, kar prav tako kaže na čedalje očitnejšo krepitev bilateralnih odnosov med Madridom in Beogradom«. Somozovi plačanci Diktatorju pomagajo kubanski emigranti in pripadniki oboroženih sil Hondurasa — Konec zavezništva z ZDA OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEXICU CIUDAD MENICO, 7. febr. — Skorumpirani, kompromitirani in na propad obsojeni režim diktator ja generala Anasta-sia Somoze se te dni ohranja pri življenju tudi po zaslugi pomoči, ki mu jo pošiljajo reakcionarne sile iz tujine. Poleg domače »nacionalne garde« (ki je še edina na strani zlo-glasnega predsednika in njegove kamarile) se danes proti pripadnikom sandinističnega osvobodilnega gibanja in drugim naprednim silam v Nikaragvi borijo plačanci, ki so prek posebnega zračnega mostu prišli iz ZDA, ter pripadniki oboroženih sil .Somozi naklonjenega Hondurasa. Za to je Mehika zvedelaWashingtonu sprožili pre- prek unije sindikatov Nikaragve (že zdavnaj prepovedane delavske organizacije), katere predsednik Alfonso Robelo se je v soboto sestal z ameriškim veleposlanikom v tej nemimi srednjeameriški državi in se dve uri pogovarjal z njim. Kot so sporočili kasneje, je bil povod za ta sesta-nek ravno prvi del omenjene vesti — da plačanci iz ZDA prihajajo v Nikaragvo in branijo Somoza in njegov ob. sojeni režim. Vest so potrdili, pogovor med Robelom in veleposlanikom pa je'pripomogel tudi k temu, da so odpravili 'nekatere nejasnosti, ki so se poja vile v zvezi s* tc informacijo. Najemniki so resda prileteli s Floride, vendar gre za ka kih '20 Kubancev, protika strovskih emigrantov, ki so z neko zasebno agencijo sklenili pogodbo, da bodo z orož jem in svojim vojaškim znanjem branili Somozovo hišico iz kart pred revolucionarnimi silami v Nikaragvi, ki so iz dneva v dan številnejše in močnejše. Poleg plačancev iz vrst pro-tikubanske emigracije se te dni na Somozovi strani bojuje tudi četa kakih 60 pripadnikov oboroženih sil sosednjega Hondurasa. Skupaj •> eno tami »nacionalne garde« delu jejo okoli mesteca Ocotal na severu države, kjer se je zla-sti konec minulega tedna občutno okrepil pritisk sil sandinističnega osvobodilnega gibanja. Kot je sporočilo veleposla ništvo ZDA v Managui, so v iskavo, da bi ugotovili, na čigavo zahtevo in kako so plačanci s Floride prišli v Ni-karagvo in se vključili v državljansko vojno, ki je dejansko postala stvarnost te države. Carterjeva administracija je hkrati sporočila opozicijskim voditeljem v Managui, da bodo ZDA ostale ob strani sedanjega spopada v Nikarag-vi, da tokrat nikakor ne bodo pomagale Somozi in njegovim privržencem, nrav tako pa ne bodo skušale prisiliti osovraženega diktatorja, da bi se umaknil, (kai bi v veliki meri prispevalo k temu, da bi se splošno nezadovoljstvo javno sti poleglo), Za tiste, ki znajo brati mecl vrsticami, pa je to vvashmg. tonsko stališče že samo po sebi dovolj zgovorno. v državi, ki je 16 let doživljala neposredne ameriške intervencije in vmešavanje v notranje zadeve in ki poleg tega pomni 45 let vsestranske podpore in pomoči 7UA Somozovi družini m njtni tiraniji, je takšen umik ZDA na raven »opazovalca« moč razložit' le kot željo, da bi se Anastasio Somoza in sistem, ki ga ie ustvaril (in ki ga predstavlja) dokončno in prej ko je mo goče umaknila s političnega prizorišča v Nikaragvi. Takšno stališče Washingtona je orez dvoma pr pomoglo k temu, da štirinajstdnevnih protestov in spl'>šne stavke v dr žavi, h kateri so se pridru žili delavci, študentje, poslov ni ljudje, cerkev in politiki, prvič niso spremljali tudi pro-tiameriške demonstracije. V podobnih političnih krizah v bližnji in daljnji preteklosti je bil prvi Somozov ukrep običajno ta, da se je na naslovnih straneh nadzorovanega tiska pojavila njegova fotografija, roko pod roko ali v prisrčnem pogovoru a ameriškim veleposlanikom. Tokrat pa se uradni predstavnik, veliki prijatelj in nenadomestljivi zaveznik s severa ni pojavil v javnosti. Nikjer ni videti nasmeha ali roke njegove podpore, oziroma podpore države, ki je s svo-jimi dolarji in svojim orožjem spravila izmučeno Nikaragvo v stanje, v kakršnem je danes. Ameriški veleposlanik se je pred desetimi dnevi res sestal s predsednikom Somozo, ven-dar se je pozneje pogovarjal tudi s skupino opozicijskih voditeljev. Nato je bilo zaslediti dve novi potezi, ki nam prav tako pomagata bolje spoznati trenutno washingtonsko razpoloženje: podsekretar v State Departmentu Todman je odpovedal ~ Uradni obisk v Nikaragvi (z- letalom je pripotoval v Managuo, vendar le z-ato, da bi se na letališču sestal s predstavniki veleposla ništva), 24 ur kasneje pa je sledilo uradno sporočilo, da ZDA ne bodo zagotovile vojaške pomoči Somozovemu režimu v fiskalnem letu 1978/79. Anastasio Somoza, 52-letm diktator v generalski unifor-mi 'sicer gojenec elitne ameriške vojaške akademije v West Polntu, tako kot vsi drugi diktatorji iz tega dela sveta), zadnje dni ne skuša j 2 prikriti nejevol je in ogorče- ' = nja spričo takšne spremembe razpoloženja svojih še do včeraj zapriseženih prijateljev iz VVashingtona, javno je to spremembo označil kot »izdaj-stvo« in »podrejanju vplivu komunistične propagande«. Opozoril je, da se bo drugod oskrbel z orožjem, ki so mu ga Američani odrekli. polnjenega in aktualiziranega skupnega programa leve vlade In vsaka zase je odločno pozvala Francoze, naj glasujejo zanjo, če res hočejo spremembo francoske družbe. Socialisti se zavedajo svoje naraščajoče moči, ki jo potrjujejo vse volitve po letu 1972, ko je bil podpisan skupni program, saj danes potihem računajo s skoraj 80 odstotki glasov. V takšnih razmerah si je KPF postavila tudi visok cilj: zbrati mora več kot 21 odstotkov glasov (okoli 25 odst. bi bilo idealno), s čimer bi lahko odločno pritisnila na F. MfTTERRAND — »Sprejeti skupni program tak, kakršnega predlagajo komunisti, bi bilo deinago-ško« partnerje. In vnaprej je dala vedeti, da hoče imeti svoje ministre v lev-i vladi. V medsebojni polemiki so se zvrstili vsi mogočni udarci, slišati pa je bilo tudi prijazne prošnje. Toda vsak dan približuje prvi krog volitev in v takšni časovni stiski je Geor-ges Marchais na partijskem mitingu v svojem okrožju v torek zvečer izrekel zadnji in resnično patetični poziv socialistom: kadar koli — vendar še pred 12. marcom — naj se levica sestane tei se pogodi o aktualizaciji skupnega programa. Po besedah generalnega sekretarja KPF bi bilo le takšno dejanje dokaz za to. da so socialisti res pripravljeni vla. dati ■s' komunisti: ‘ Kajti' -V na. sprotnem primeru! je rekel Marchais, »socialistična partija spet misli na to, da izključi komuniste iz vlade, pri čemer računa na pomoč Giscar. da d'Estainga«. S tem je vodja KPF odgovoril raznim izja vam nekaterih socialističnih voditeljev, češ da je navsezadnje sodelovanje komunistov v vladi stvar predsednika republike . . Kot da bi generalni sekretar KPF vnaprej vedel, da bo dobil negativen odgovor sociali- stov, je na koncu mitinga po-zval Francoze, naj glasujejo za KPF, kajti le močna partija lahko prinese spremembo. Včeraj se je sestalo vodstvo socialistične partije in po dolgi razpravi, v kateri se Je manjšina (CERES) zavzela z* pogajanja s komunist,!, negativno odgovorilo na Marchai-sov poziv. Socialisti namreč zahtevajo od partnerjev »re-publikansko disciplino«, sS pravi, da naj se kandidati levice ne glede na strankarsko pripadnost v drugem krogu umaknejo najbolje stoječemu kolegu. Sele nato — in seveda le v primeru, da levica zmaga — so se socialisti pripravljeni pogajati o skupnem'programu leve vlade. Prav to slovito »republikansko disciplino« pa komunisti razglašajo aa zastarelo zadevo, Taktika je torej jasna: socialisti nočejo tik pred volitvami popustiti pred komunisti, kajt-i v morebitnih pogajanjih bi morali dati koncesije glede vladnega program*, te koncesije pa bi bile po njihovem mnenju »demagoške«« in bi jih po zmagi obvezovale, da bi v vladi morali sprejeti ukrepe, ki so po njihovem mnenju nemogoči v današnji Franciji. Komunistično geslo »naj plačajo bogataši« je sicer vabljivo za volilce, m pa realno za levo vlado, ki bi podedovala razmajano gospodarstvo. Frangois Mitterrand je pozneje izjavil, da je nedisciplina na volitvah enaka porazu, se pravi, da je usoda levice v rokah komunistov, ki po izjavah vodstva PSF mečejo »republikansko disciplino« v staro šaro. Obenem ne morejo verjeti, da bi bili komunisti tako neodgovorni, da v dru-, gem krogu ne bi glasovali 2* i levico, pa čeprav za kandidate iz drugih partij. V prid socialistične teorije govorijo raziskave javnega mnenja, ki kažejo, da je 70 odstotkov komunističnih volil-cev pripravljenih spoštovati »republikansko disciplino« m da je takšnih manj kot 50 odstotkov socialističnih volilcev. Kakorkoli že, levica se j® podala v tvegano igro, kajti znana je resnica, da navsezadnje posamezni volilec za zaveso na volišču odloči, za koga bo glasoval; in če v prvem krogu glasuje po srcu, se v drugem krogu odloči za glas razuma Th če danes objavljeni raziskavi javnega mnenja v dnevnikih"'»D1 Aurore« in »Le Figaro« kljub vsem sporom na levici še vedno napovedujeta zmago komunistov, socialistov in levih radikalov, pa je napoved zmage manj odločna kot pred dvema tednoma. Obenem je jasen tudi cilj takšnih anket: ker kar naprej govorijo o zmagi levice, počasi odbijajo neodločne in od opozoril in svaril večine prestrašene volilce. STANE IVANC SLOBOD A N PAVLOVIČ ........................n...............i... DOPISUJTE V I PRIMORSKI I I DNEVNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii Peking prehiteva LR Kitajska in EGS dosegla dogovor o prvem trgovinskem sporazumu - Ostre reakcije Moskve ■ Bo SEV pospešil? Po nekajdnevnih sklepnih pogajanjih na sedežu EGS v Bruslju so predstavniki deveterice in LR Kita,(ske sklenili prvi trgovinski sporazum, ki ,je nepreferencialen. veljal pa ho pet let Ce bo nadaljnja procedura potekala brez zastojev — sporazum so za sedaj le parafirali — ga bosta strani slovesno podpisali v začetku marca. Četudi obseg trgovine med podpisnicama že doslej ni bil kdo ve kako visok — EGS izvaža na Kitajsko komaj 0,8 odstotka celotnega izvoza, Kitajska pa 0,5 odstotka svojega izvoza — je novi sporazum precejšnjega pomena. Predvsem zato, ker institucionalizira trgovinsko menjavo med EGS in Pekingom, kar kljub majhnim možnostim za občutnejše povečanje blagov ne menjave vendarle pome ni možnost razširitve stikov na nekatera dinga gospodarska področja, - kot je kasneje bilo z nekaterimi drugimi državami, ki so z EGS sklenile podobne sporazume Pregled statističnih podatkov o dosedanji menjavi kaže, da letni promet blaga v obe smeri nekoliko presega dve milijardi dolarjev, kar je — za primerjavo — petkrat manj od trgovine med EGS in SEV Deveterica izvaža v LR Kitajsko predvsem stroje opremo, industrijsko blago ter kemične izdelke, več kot polovico celotnega izvoza pa dajeta ZR Nemčija in Francija. LR Kitajska ima v trgovini s članicami skupnega trga primanjkljaj (leta 1976 okoli 360 milijonov dolarjev) izvaža pa predvsem hrano, surovine, industrijske izdelke ter nekatere tradicionalne proizvode, kot so svila, porcelan in podobno Bruseljski izvedenci menijo, da tudi po podpisu sporazuma Kitajci ne bodo mogli bistveno povečati izvoza hrane, industrijskih izdelkov ter nekaterih drugih. Predvsem zaradi tega, ker je deveterica med pogajanji vztrajala na samozaščitni klavzuli, ki dovoljuje vpeljavo uvoznih omejitev, če bi se dotok blaga preveč dvignil. S tem se žeii EGS zavarovati pred prevelikim uvozom poceni industrijskega blaga, ki ga LR Kitajska želi izvažati, omejevanje tega uvoza pa jim bo omogočilo tudi določilo, da bodo blagovno menjavo obračunavali po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu, kar vse kakor bolj ustreza deveteri ci kot Kitajski, kjer je cena delovne sile nižja in kjer se cene oblikujejo povsem dni gače, kot v razvitih državah. To bi namreč lahko povzročilo velik naval poceni kitajskega blaga. Sploh pa je samozaščitna klavzula povzročila pogajalcem največ preglavic. Po poročilih iz Bruslja so njene določbe pilili vso noč pred zaključkom pogajanj. i Da Di nekoiikanj kompen-' zirali neugodne učinke te klavzule, ki tudi zahodnoevropskim trgovcem nikakor m všeč, saj bi se poceni kitajsko blago v državah deveterice dobro prodajalo, so v sporazum vključili klavzulo največjih ugodnosti, kar pomeni, da bo LR Kitajska do bila vse prednosti, ki bodo nastale z znižanjem carin evropske gospodarske skupno sti, o katerih pravkar tečejo pogajanja v Ženevi. Poseb nost 'ega določila je v tem, da bodo LR Kitajski prizna ne te ugodnosti, čerudi ni članica splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) za katere je klavzula največ jih ugodnosti predvidena. Podpisnici si od dogovora marsikaj obetata Institucio nalizacija trgovinskih stikov pomeni za obe strani mož nost, da se bolj kot doslej dogovarjata ter zasledujeta svoje cilje. EGS želi na Kitajskem kupovati predvsem nekatere surovine, kot je nafta, premog, mangan, anti- men m volfrtun ter industrijske izdelke z nižjo stopnjo obdelave. LR Kitajska pa je zainteresirana za nakup zahodnoevropske tehnologije ter nekaterih industrijskih izdelkov, predvsem pa želi uravnotežiti trgovinsko bilanco. Bržkone bodo v Bruslju skušali za povečan izvoz uporabiti izvozna posojila, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju izvoza v vzhodnoevropske socialistične dežele, Sporazum pa bo poleg gospodarskih imel tudi politične posledice. Dejstvo, da je LR Kitajska »prehitela« Sovjetsko zvezo tudi po formal-no-pravni plati — Peking je že leta 1975 svoje predstavništvo v Bruslju dvignil na raven veleposlaništva v LR Kitajsko pa je nekajkrat prišla uradna delegacija EGS — je v Moskvi vselej povzročalo ostre proteste in komentarje. Podpis sporazuma je temperaturo še dvignil in uradna agencija TASS je že ob pričetku pogajanj zapisala, da »pogovori potekajo v protisovjetskem duhu ter s ciljem, da se Kitajcem orno goči dostop do evropske tehnologije — Kol je elektronika in ledrska energija — da bi tako dosegli strateške cilje« Komentarje v podobnem tonu je objavilo še ne kaj občil, kai kaže da se v Moskvi zavedajo, da so zamudili vlak za pospešitev dialoga s skupnostjo. Dokaj verjetno je, da bo podpis tega sporazuma v SEV okre pil glas tistih, ki menijo, da je potrebno priznati deveterico ter nadaljeval: pogajanja, ki so bila doslej omejena na neka.j ozkih področij, kot je, denimo, ribištvo. BOŽO MAŠANOVIC Boji v Čadu V torek je Cad suspendiral diplomatske odnose s sosednjo Libijo. Agencija AFP je sporočila da so se v čadski prestolnici Ndžameni za to potezo odločili za radi srditih bojev, ki divjajo že teden dni na severu dežele med vladnimi četami in pripadniki Frolinata (fronto za nacionalno osvoboditev Čada). Povezavo med tema dogodkoma je treba poiskati v dejstvu, da Libija že vrsto let diplomatsko in z orožjem podpira fronto (v kateri sicer vladajo ostra nasprotja med več strujami). Odnose med sosednjima državama pa bremeni še ena huda hipoteka: od leta 1973 zasedajo libijske čete dolg trak čadskega ozemlja na libijsko čadski meji, ki naj bi meril kakih 20.000 kvadratnih kilometrov. Tripoli, sklicujoč se na pogodbo iz leta 1935 med Francijo in Italijo, ko sta bili le-ti v Čadu in Libiji še kolonialni sili, zatrjuje, da mu pri pada kar 96.000 kv. km čadskega ozemlja in na libijskih zemljevidih je meja tako tudi zarisana. Cad te pogodbe seveda ne priznava, toda proti libijski prisotnosti na svojem ozemlju je prvič javno protestiral šele lani poleti na vrhu Organizacije afriške enotnosti v Librevillu Razloge za tako dolgotrajno zadržanost Ndžamene vidijo opazovalci v tem, da je čadski predsednik Felix Malloum upal, da bo Libija le opustila po moč Frolinatu, saj bi vladne čete samo v tem primeru imele upanje, da bodo obvladale položaj, ki je zdaj tak, da različne frakcije Frolinata nadzorujejo kar kaki dve tretjini celotnega ozemlja. Notranji boji v Čadu, v katere so poleg Libije posredno vpletene tudi nekatere druge sosednje države trajajo že od neodvisnosti leta 196(1. Gre za stara nasprotja, izvirajoča še iz predkolonialnih in kolonialnih časov, med severom, ki je pretežno nomadski in muslimanski, ter jugom, kjer je prebivalstvo stalno naseljeno ter krščansko in animistično. Na ta nasprotja je svoj čas igrala že Francija, ki je z nekdanjo kolonijo še zdaj vežejo izredno tesne vezi (med drugim ima Pariz v Ndžameni vojaški korpus, ki se načeloma ne bi smel direktno udeleževati bojev proti »upornikom«) Cad, ki je gospodarsko ena najmanj razvitih afriških držav, si je skušal poiskati pomoč tudi drugod. Tako so mu ZDA lani načelno obljubile prodajo orožja, na čadskem ozemlju pa iščejo n3fto tudi štiri ameriške naftne družbe Nasprotja med različno usmer-. jenimi arabskimi državami se kažejo tudi tu: tako uživa Ndžamena zmerno pomoč Sudana in Egipta, pri čemer gre, kot sodijo opazovalci, v glavnem za njuno nasprotovanje Libiji. Konflikt Čada z Libijo zaradi _____________________ J. L. IVANJE V CHAMONIXU h včerajšnji odgoditvi danes smuk in slalom Umovanje v smuku so odgodili zaradi premočnega vetra *rl^^0NlX — Moškega smuka ' Kandahar, veljavnega za tfeJni. Pokal, včeraj niso izvedli, bo, D Je bilo namreč izredno sla-vet Vsem pa ie Pihal tako mo-Hijj^eer> da so organizatorji pri-hlo I naiprei nekajkrat odgodili, logj,Pa Prenesli in dali dva pred-Prvem naj bi bil ta smuk P*d slalomom (kar pa bi b»e) if-reolne organizacijske te- „ P° drugem pa jutri, vendar b^|j i^radi šolskih počitnic) vsi y Chamonixu zasedeni in so z V l v'j° tekmovalcev velike te- Nltfn° 80 ^ sporazumeli za prvi 0Ug ‘n tako bo ta smuk danes Ta(' -Uri' j js,°l Po smuku bodo organi zator-1% Progo pripravili še za sla-C^taviU vrata in namestili »dinj; babino, tako da bi bila prva liri. j s'aloma na sporedu ob 14. Ulj Pa pomeni, da se bodo mo-Wg?nizat°rji ubadati s takimi te kot še nikoli doslej, saj hi,;, n‘ zgodilo v zgodovini tekmo-kjj o *a SP, da bi bila tako smuk *a (jna 0rn na sporedu v istem dne-K0||,Za nameček še na isti progi). l'atrlK°r pa bi tudi jutri pihal v lahko Xu Premočan veter (ki je '"Mn 29 smukače, drveče v dolino % 00 nD ' U“J---------- „„ nevaren), bodo smuk prire-Prjv ®rJetno v nedeljo zjutraj, če-tj|Cj Se ni znano, kje bodo tekmo-,'iaril Prenočevali, saj se danes v *h z§rinjajo množice franco-•"jju, Pliakov, katerim se z današ-t^jtnanetn pričenjajo zimske šolske Včeraj v trstu žganja iz BiH vlla pogovorih z ZSŠDI veerajšnjega dne se je hfiiza -a /-vezs telesnokulturnih or-HoSnaCli iz socialistične republike I) n ‘n Hercegovine, ki je prispe-b^dnevne razgovore s funk-na8e krovne športne organi-ZdntženjB slovenskih športnih • po- y. v Italiji pobliže seznanila ^tra°JI’ V katerih delujejo zamejci. je bil sprejem na sedežu hrijj ja in so se konkretno dogo-bojjg 0 nadaljnj h oblikah medse-ttilt0vEa, .delovanja. Poleg športnih •kejj. ’ ki s bili navezani že ob lan- * Bos k°stovanju naših športnikov ^daini ‘n Hercegovini in se bodo ^kfvali letos poleti z vrnitvijo turni dom, Primorski dnevnik in Ri žarno, popoldne pa jih je na jugoslovanskem konzulatu sprejel generalni konzul Ivan Renko. Popoldne so si ogledali športne naprave na Tržaškem in se poklonili pred nekaterimi partizanskimi obeležji v okolici. Danes zjutraj se bo delegacija te-lesnokultumih delavcev iz BiH spoznala z goriško športno stvarnostjo, popoldne pa bo odpotovala v Črni vrh nad Idrijo, da prisostvuje četrtemu Trnovskemu maratonu. - bs - ODBOJKA DANES V 2. MOŠKI DIVIZIJI Obeta se borbena tekma med Domom in ekipo Solarisa Tržaško moštvo sodi med glavne favorite za osvojitev prvega mesta v tem prvenstvu, zato bo danes naloga domovcev težavna. Domovci so v preteklem kolu nerodno izgubili v Marianu s tamkajšnjo šesterko In-trepida, zato si danes ne smejo dovoliti naknadnega spodrsljaja, saj bi to pravzaprav zanje pomenilo odreči se borbi za najvišja mesta lestvice. Zato smo prepričani, da bo danes tekma v Ločniku posebno zanimiva in borbena. Tekma Dom - Solaris bo v telovadnici nižje šole v Ločniku (Ul. Ve-nier) s pričetkom ob 18. uri (ne pa kot napovedano ob 20. uri). I. K. Gostje iz Bosne in Hercegovine pri nas Delegacija iz BiH, s predsednikom SOFK Grgurjem Andželičem in sekretarjem mednarodne komisije Rad-milom Coličem na čelu, ki je te dni gost ZSŠDI, je včeraj ob spremstvu člana mednarodne komisije ZTKOS Zorana Naprudnika, predsednika ZS ŠDI Vojka Kocmana in tajnika Valterja Mokorja obiskala tudi našo športno redakcijo. V prijateljskem razgovoru, ki smo ga imeli z uglednimi gosti, je med drugim Andželič dejal, da se je delegacija z zadovoljstvom odzvala vabilu ZSŠDI, da se spozna s problematiko zamejskega športa v Italiji in naveže še tesnejše stike z našimi športnimi delavci, tiste stike, ki so jih ž.e vzpostavili, ko je večja skupina naših športnikov in športnih delavcev gostovala v Bosni in Hercegovini. Ugledni gost je nato tudi izrazil željo, da bi letošnje srečanje v za- in športniki iz BiH dobro uspelo in mejstvu med zamejskimi športniki bi seveda postalo tudi tradicionalno. (Na sliki: gostje med naši tiskarni.) obiskom v DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 11. februarja 1978 MINIBASKET TROFEJA Z & R 17.30 v Trstu, Športna palača Don Bosco B - Polet TROFEJA SAN SEBASTIANO 17.00 na Kontovelu Kontovcl - Ricreatori KOŠARKA MLADINCI 18.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Bor KADETI 18.30 v Trstu, Miramarski drev. Fcrroviario A - Bor NARAŠČAJNIKI 16.45 v Gorici, Rojce Dom - Villesse PROPAGANDA 16.00 v Nabrežini Sokol - Breg ...............n.......................................................................................................■■■...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... ODBOJKA V 1. MOŠKI DIVIZIJI V GORICI TEKMA OLYMPIA - KRAS Borovci v boju za obstanek med drugoligaši Niti ta konec tedna ne bo minil brez slovenskega derbija. Poleg o-srednjega srečanja v Gorici med domačo 01ympio in Krasom bo še nekaj zanimivih tekem.' MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora bodo drevi odigrali zadnjo tekmo prvega dela prvenstva. V goste bodo sprejeli ekipo Nava Pandoro iz Verone, ki je bila v preteklih dveh nastopih dvakrat uspešna in ima tako dve točki več kot Tržačani. To pomeni, da morajo slovenski fantje za vsako ceno zmagati, da se povzpnejo na bolj varno mesto lestvice. Borovci imajo še možnost, da si zagotovijo obstanek med drugoligaši, toda v teh odločilnih nastopih bo potrebno pokazati več borbenosti in športne zagrizenosti kot doslej. ŽENSKA B LIGA Zastopnice Sokola bodo drevi počivale. Zaradi tehničnih razlogov bo Bor igral domačo tekmo v Nabrežini in ne v Dolini, kot sicer, ker je prišlo pri sestavljanju koledarja do majhne nevšečnosti, saj bi moral poleg Bora igrati istočasno tudi Breg. Tako bodo Tržačanke i- j grale tekmo z Mogliano Venetom v ‘ Nabrežini. Oba zastopnika sta bila se posveča največjo pozor- po dvakrat uspešna, toda gostje ima-Catrievanju bratskih stikov med jo nekoliko boljšo razliko v setih in *- a krovnima športnima organi- so zato prve na lestvici. Domačinke imajo tako lepo priložnost,, da se od- 2. ŽENSKA DIVIZIJA Potem ko so bile mlade zastopnice Hrasta iz Doberdoba v prejšnjih dveh kolih proste, bodo drevi gostovale v Torviscosi. Domači Libertas Torvis se v dosedanjih prvenstvenih nastopih ni najbolje odrezal in slovenske odbojkarice imajo nekaj možnosti za uspeh. G. F. KOLESARSTVO ANTWERPEN — V Antvverpnu sta Belgijec Freedy Maertens in Avstralec Alan Clark osvojila šestdnevno kolesarsko dirko. RIM — Novi trener italijanskih ženskih državnih reprezentanc bo Claudio Vandoni, ki bo zamenjal dosedanjega trenerja Settima Pagani-nija. NAMIZNI TENIS V GORICI Deželni turnir Jutri zjutraj bo od 9. ure dalje v Gorici deželni namiznoteniški turnir v mladinski in naraščajniški konkurenci, ki bo veljal obenem kot kvalifikacija za državno prvenstvo. Nastopili bodo tudi igralci oziroma igralke Krasa in Mladine, ki se bodo potegovali za boljšo uvrstitev. « » » V okviru naraščajniškega ekipnega namiznoteniškega tekmovanja je ekipa Krasa premagala Eliano z izidom 3:1 in je tako prebila prvo o-viro, da se kvalificira na državno prvenstvo. Dve zmagi v srečanju posameznic je izbojevala Damjana Sedmak, tretjo točko pa je osvojila dvojica Sonja Doljak - Damjana Sedmak. - bs - NOGOMET RIM — Združenje italijanskih profesionalnih nogometašev je odločilo, da bodo na vseh tekmah A in B lige počastili spomin preminulega nogometaša Jacovoneja (ki je igral za enajsterico Taranta) z enominutnim molkom. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Veliko zanimanje za srečanje med Gajo in Zarjo v Trebčah V 1. AL okrnjeno Primorje proti nevarni Ponzia-ni ■ V 3. AL Kras favorit v tekmi z Unionom KOŠARKA PRVENSTVO PROPAGANDA ^ Posedi moramo pou-*kif,1 .Pomembnost predloga bosen-V) nak S 6n°kulturnih delavcev, ki ^kazali možnost, da bi bilo v ZSŠDI posrednik za vse jt g0e sHke med športnimi klubi it, m Stle in Hercegovine ter Italiji* lak način bi Združenje zares opravljati vlogo mostu med ‘i h.,1^ državama in bi pridobilo Vf>„, ‘učnem ugledu v očeh večin- ^ naroda so si dopoldne ogledali Kul OBVESTILA % . TpK SIRENA v Duje 23. februarja ob 19. uri »klir.'em in ob 19.30 v drugem 'linju bn OBČNI ZBOR Devni red: L Otvoritev, 2. Poročila, Pregled preteklega delovanja L Volitve, 5. Diskusija. * * * obvešča, da bodo 12. Vc aP,,r,lle 'gre v nedeljo, 5. C(l'snu V Kavasclettu oz. na Zon- Se Podrobnosti bomo še javili. * * * . ŠD SOKOL lj, /k'a’ da odpade v ponedeljek, Sl* , •> in v četrtek, 16. t.m., otro-Utof^vadba (zaradi odsotnosti lepijo od neposrednega tekmeca. ŽENSKA C LIGA Morda se drevi ponuja Bregu enkratna priložnost, da se dokoplje do prvega para točk. Mlade odbojkarice iz Doline bodo doma igrale z Don Boscom iz Padove, ki je v dosedanjih prvenstvenih nastopih tudi ostal štirikrat praznih rok. Izredno težka naloga čaka jutri dopoldne Slogo, ki odhaja v goste k Trevisu. Šesterka Trevisa je na prvem mestu lestvice in je v štirih tekmah prepustila nasprotnicam samo dva niza. L MOŠKA DIVIZIJA Osrednja tekma 7. kola v tej ligi bo prav gotovo v Gorici med 01ym-pio in Krasom. Kot pač pri vsakem derbiju je tudi pri tem izredno tež ko dati prednost enemu ali pa dru gemu taboru. Oba tekmeca se bosta slej ko prej borila do zadnjega atoma moči, ker ne bo šlo samo za prestiž, ampak v še večji meri za zlata vredni točki. Šesterka, ki izgubi, se bo morala zaenkrat zadovoljiti z mestom pod vrhom, ker bo to drugi poraz v letošnjem prvenstvu. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na premočne nasprotnice bodo to pot po vsej verjetnosti naletele tudi igralke Kontovela, ki se bodo morale podati na pot v S. Vito ob Til-mentu. Zmaga Kontovelk na tem gostovanju bi pomenila pravi. športni i podvig. Vsekakor pa je žoga okrogla. | DERBI V NABREŽINI Spoprijela se bosta Sokol in Breg - Jutri Borovi elani v Doljni proti presenetljivi tržaški peterki Ferroviaria PROMOCIJSKO PRVENSTVO V zadnjem kolu prvega dela tega prvenstva bodo borovci jutri doma i-grali proti Ferroviariu, ki ima na lestvici isto število točk (10) kot «plavi». Ferroviario je novinec v tej ligi in pred začetkom prvenstva je sodil med ekipe, ki naj bi izpadle iz lige. Moštvo, ki trenira Castellarin, pa je kaj kmalu zbralo lepo število točk in je med drugim premagalo tudi Inter 1904 (doma) in tiiiško ekipo ARA (v gosteh). Že ta dva uspeha jasno pričata, da ne gre jemati tega nasprotnika s podcenjevanjer'. Res je, da so borovoi v zadnjih štirih tekmah osvojili prav toliko zmag, vseeno pa bodo morali jutri igrati odločno in sarpozavestno, da brrio lahko strli odpor Tržačanov. «Plavi» pa bodo jutri v Dolini igrali brez "alterja Vatovca, ki je b:) v Gradišmu v srečanju z Italo daleč najboljši. «PROPAGANDA» Po sobotnem bo danes še en slovenski derbi. Nabrežinci, ki so v minulem kolu nepričakovano premagali borovce, bodo danes v Nabrežini sprejeli v goste Brežane. V tem srečanju so seveda favoriti domačini, ki so že proti Boru pokazali dobro formo. Borovci pa bodo v srečanju z In-terjem iz Milj brez večjih možnosti za zmago, saj so Miljčani, skupno z Don Boscom A, glavni favoriti za osvojitev končne zmage. KADETI Tudi v predzadnjem kolu te lige bosta slovenska zastopnika pred izredno težko nalogo. Bor bo danes igral v gosteh s Fer-roviar om A, ki je glavni favorit za osvojitev prvega mesta, Brežani pa bodo jutri sprejeli v goste peterko Italsidra, ki je v nedeljo poskrbela z na j večje oresenečenje tega prvenstva, s tem da je premagala Ferro viario A. DEČKI Po porazu s Servolano v gosteh bodo Kontovelci jutri igrali doma z Don Boscom, ki je naše fante v prvem delu visoko premagal. Ukmar jevi varovanci doslej v tem prven stvu niso meli sreče, saj so ostali praznih rok. Gre pa omeniti, da igra Kontovel v tej ligi z izredno mlado postavo in d« so letošnje tekme le nabiranje izkušenosti za bodočo se zono. MLADINCI V finalu mladincev so Kontovelci že v četrtek odigrali anticipirano tekmo 3. kola z Italsidrom. Naši zastopniki so v tej tekmi visoko izgubil: (61:90). Danes pa bodo borovci igrali zaostalo tekmo mladinskega prvenstva, in sicer proti Don Boscu, ki ima na lestvici dve točki (Bor pa 4). edko Jutri bodo v amaterskih nogometnih prvenstvih odigrali v 1. in 2. ligi tekme petega povratnega kola, medtem ko bodo v 3. ligi odigrali tretje povratno kolo. 1. AMATERSKA LIGA Primorje — Ponziana Prosečani sprejmejo danes popoldne v goste ekipo Ponziane, ki je v sredo v zaostali tekmi v gosteh s pičlim 1:0 presenetljivo premagala Buttrio. S tem uspehom so se Tržačani povzpeli na drugo mesto lestvice in tako zaostajajo tri točke za vodečim Manzanesejem. Razumljivo je, da bo Ponziana prišla na Prosek s trdim namenom, da odnese vsaj eno točko, če že ne obe, saj je razumljivo da Tižačani nočejo izgubiti stika z vodečo ekipo, s katero morajo odigrati (prav po dvoboju s Primorjem) zaostalo tekmo. Na Proseku se vsi zavedajo, da današnji nasprotnik ne bo lahek posebno če upoštevamo, da trener Gio-vannini tokrat ne bo mogel poslati na igrišča dveh branilcev in sicer Raceta in Šuligoja, ki sta bila prejšnjo nedeljo izključena (in zato diskvalificirana). Race ne bo smel i grati eno kolo, Šuligoj pa dve. Torej čaka Primorje danes res težka naloga. - 2. AMATERSKA LIGA Aurlsina — Breg Brežane čaka spet naporno gosto vanje. Jutri gredo namreč v goste k žilavi Aurisini. ki se je po seriji po..itivnih izidov povzpela na sredino lestvice. Brežani pa v povratnem delu prvenstva niso ravno navdušili, saj so osvojili le dva remija. Proti Nabrež:ncem bi se jim remi dobro prilegel, vendar bodo morali zaigrati odločno in brez napak, posebno na sredini igrišča, saj dobro vemo, da je .labrtžinsko igrišče nekoliko manjše od ostalih. Vendar bo prav na tem predelu igrišča jutri odsoten Mi-kuš (diskvalificiran), kar predstavlja za «plave» res veliko izgubo. Vsekakor so Brežani precej optimistični in upati je, da jim bo ta optimizem prinesel točko. Gaja — Zarja Vzhodnokraški derbi med Gajo in Zarjo bodo zaradi slabega stanja padriškega pravokotnika morali i-grati v "Tebčah. Za derbi vlada veliko zanimanje, saj na lestvici le pičla točka deli Zarjo in Gajo. ki pa ima še tekmo man;. Če dobro pogledamo lestvico je razumljivo, da bi točka zadovoljila obe strani, saj bi enajsterici tako ohranili prednost pred ekipami, ki se borijo za obstanek v ligi. Trenerja še nista javila postav, vendar večje težave ima trener Gaje Kozina. Napadalec Botti je diskvalificiran, Visintin pa še ni c- kreval in je zato njegov nastop dvomljiv. Vendar gajevci ne obupujejo. Ker gre za derbi, dobo dali vse od sebe, posebno ker se hočejo maščevati za poraz, ki so ga doživeli proti Zarji v zimskem delu prvenstva. Za Bazovce pa je bil ta derbi preporod Zarje; takrat je prvič vodstvo ekipe sprejel Vojko Križmančič, ki je prav z zmago nad Gajo osvojil prvih par točk v tem prvenstvu in s tem tako rekoč prebil led. Derbi bo, kot vidimo, napet in zanimiv, zato bodo navijači prav gotovo prišli na svoj račun. Predvidevanja so seveda precej tvegana, saj je v tem dvoboju možen vsak izid. Ed. Adriatica — Primorec Po porazu s Campanellami (v zaostali tekmi) gredo Trebenci v goste k solidni ekipi E. Adriatici, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Poraz proti Campanellam pa je Tre betice drago stal in bi lahko imel posledice tudi za jutrišnjo tekmo. Pavio in Boris Kralj sta bila izklju čena in na podlagi pravilnika jutri ne Lostr mogla nastopiti. To predstavlja za Trebence hud udarec, saj so dita P- -lo in Boris med stebra e kipe. Trener Kralj mora zato pomisliti na nadomestitev in upamo, da bo pri ten> sj-ečpo roko, VBe kakor bi remi za Trebence predstavljal že lep uspeh. B. R. Juventina — Sagrado štandreška Juventina bo v nedeljo nastopila na domačem igrišču proC zadnji na lestvici, enajsterici iz Zagraja. Na dnu razpredelnice je stanje nekoliko zapleteno, saj imata dve ekipe 12 točk (Sagrado in Ma-riano), Juventina, Moraro, Isonzo in Aello imajo trenutno 14 točk, Fiu-micello pa 15. Juventina je igrala v :,.’vdo z enajsterico Villesseja in remizirala 1:1. Tudi tokrat je imela Juventina veliko smole, saj je lepo vodila z golom Radikona, a gostje so dosegli v protinapadu povsem nezaslužen zadetek. Brez dvoma je zmaga za Juventi-no zelo pomembna, v primeru poraza bi bilo nazadovanje skoraj neizbež no, čeprav manjka do konca prven stva še enajst kol. Trener Gianni Marson bo lahko v nedeljo razpolagal s celotno enajsterico. F. G. 3. AMATERSKA LIGA Giarizzole — Vesna Proti vodji lestvice Vesna ne sme razočarati če želi prestopiti v višjo ligo. Križani so v zadnjih nastopih zaigrali povsem uspešnj in zato navijači upajo, da bo Vesni uspelo zmanjšati razdalje pred vodečimi Giarizzolami, čeprav se vsi zaveda jo, da naloga Vesne ne bo lahka. Vendar v tej tekmi Križani nimajo kaj oklevati, odločno morajo juri šati le na zmago, saj je to edini rezultat, ki lahko kriškim navijačem odpre upanje. Kras — Union Po porazu z Vesno Kras proti U-nionu meri na celoten izkupiček. Ker Podlonjerci preživljajo hudo krizo, mislimo, da bo Krasu uspelo priti do celotnega izkupička. B. R. Mladost — Romana Brez dvoma je, da je v ospredju petega povratnega kola srečanje med vodečo Romano in enajsterico dober-dobske Mladosti. Obe enajsterici sta trenutno v zelo dobri formi; Dober dobci so v nedeljo gladko odpravili San lx>renzo, Romana pa je osvojila celoten izkupiček v srečanju s Sovodnjami in ima zdaj prednost štirih točk pred drugouvrščeno enajsterico goriškega Audaxa. Srečanje bo v soboto na občinskem igrišču v Doberdobu. s pričetkom ob 15. uri. Sovodnje — S. Lorenzo Enajsterica Sovodenj se bo v na slednjem kolu na domačih tleh spoprijela z ekipo iz San Lorenza. Brez dvoma bo ta tekma zelo težka za So-vodenjce. saj bodo v nedeljo nastopili brez izključenega Kovica, ki je steber sovoder.jske obrambe; zato bi bil tudi . remi sprejemljiv za Sovodnje. F. G. r J** ' pr Eiff/ffifiPi m Bologna - Pescara i Foggia - Roma i X Lazio - Atalanta i Milan - Juventus i X 2 Napol! - Inter i X 2 Perugia - Gcnoa X 2 Torino - LR Vicenra 1 X Verona - Kiorentina X Bari - Como X Cagliari - Cesena 1 X Pistoiese - Avellino X Parma - Spal 1 Ragusa - Barletta X 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — pni drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 1 2 X X 2 X 1 2 1 X 15.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor - Ihter Milje ODBOJKA 18.00 v Dolini Bor - Nava Pandoro Verona ŽENSKA B LIGA 20.00 v Nabrežini Bor - Mogliano Veneto ŽENSKA C LIGA 20.45 v Dolini Breg - Don Bosco Padova L MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici 01ympia - Kras L ŽENSKA DIVIZIJA 20.00 v S. Vitu Volley S. Vito - Kontovel 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Gorici Dom - Solaris « » • 2. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Torviscosi Libertas Torvis - Hrast NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje - Ponziana 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu Mladost - Romana KADETI 15.00 v Trebčah Primorec - San Marco * * * 15.00 na Opčinah Op. Supercaffč - Breg ♦ » * 15.00 v Dolini Rosandra - Primorje JUTRI NEDELJA. 12. februarja 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Ferroviario KADETI 9.15 v Dolini Breg - Italsider DEČKI 9.00 na Kontovelu Kontovel - Don Bosco MINI BASKE! TROFEJA SAN SEBASTIANO 9.00 v Trstu, Ul. Ginnastica SGT - Breg NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah Gaja - Zarja » • • 15.00 v Štandrežu Juventina - Sagrado * * * 15.00 v Trstu, Sv. Ivan Edile Adriatica - ’ Primorec * • * 15.00 v Nabrežini Aurisina - Breg 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Križu Kras • Union • • • 15.D0 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole - Vesna * * * 15.00 v Sovodnjah Sovodnje - San Lorenzo NARAŠČAJNIKI 10.00 v Tržiču Romana - Mladost * • t 10.00 v Perteolah Villesse - Juventina 12 30 na Opčinah CGS - Breg ♦ * • 8.45 na Proseku Primorje - Inter SS NAJMLAJŠI 12.15 na Proseku Primorje - Stoek ZAČETNIKI 13.45 na Proseku Primorje - Kras 13.00 v Trstu, Sv. Esperia - Breg Ivan 10.30 na Padričah Gaja - Inter SS ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 11.00 v Trevisu Treviso - Sloga NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 9.(K) v Gorici Nastopata tudi Kras in Mladina r' JANEZ VIPOTNIK RODNA LETINA ^°misar se je prevalil na bok. bomo menda pustili, da bo v vročini razpadel.» ^°niandant je zahrkal, se stresel, dvignil glavo, krvavo edal okrog sebe. *^luhe se bodo pasle po njem,» je počasi vlekla stavke r‘2 3 4adete notranjosti. "Mir daj!» je z jeznim glasom dejal Slave. »Tečnariš 0r Podrepna muha. Misliš, da je mrtvo truplo belega caka vredno, da zanj tvegamo in žrtvujemo življenje :izana?» rSaj ne bi žrtvovali. Zakaj ne bi belogardisti pristali? 'e njihov človek,* se je razburjala Marta. »Pri mrtvih reba delati razlike,* je spet nadaljevala. »Meni bi bilo be bi oni z našim tako napravili.* "Meni tudi,* se je zarežal Slave. «Vendar ne verjamem, born kaj takega doživel v lem življenju.* "pa tudi zaradi mrtvega, zaradi njega samega moramo laPraviti,» je trmoglavila. "Mrtvemu je figo mar, kaj se z njim dogaja,* je Slave ^f-hrjil z roko. «In zdaj daj mir. Tečka! Kar naprej go-ls kakor zlatoust. Mar bi se poredila. Jezus, suha si, kot ^ela gliste,* je zlobno dodal. »Kadar se bom poredila, se ne bom zaradi tebe! Sem že raje suha kot neumna,* je dodala. »Tudi dopisnica ne sme skozi, če ženska stisne bedra. Ne pa, da lahko psi skačejo med nogami,* je Slave hudobno nadaljeval. «Za v špirit si. Vanj bi te bilo treba namočiti. Da bi ostal ljudem za spomin kot redek primer posebnega človečka, kakor tele z dvema glavama,* se je togotila Marta, da se ji je Slave režal na vsa usta. Partizani so se pretegovali, čakali na žgance. Veter ja piskal okrog vogalov, razpihaval ogenj v zvoniku. Marto je težil mrtvec pod zvonikom. Nasprotnik je nasprotnik. Kadar je nasprotnik mrlič, je to nekaj drugega. S tem mu ni odpuščeno tisto, kar je delal, ko je bil živ. Toda nekakšno spoštovanje do mrtveca je treba imeti. Tega ne smemo nikoli zanemariti, ne dovoljevati, da pri partizanih otopi občutek za to. Nič se ji ni dremalo, še enkrat bo treba začeti, si je dopovedovala, toda ne s Slavcem, ki ga ni jemati resno. Komandant mora povedati besedo. »Vasja,* ga je stresla. «Dajmo, vprašajmo bele, ali so za premirje, da izvlečemo mrliča.* »Še nisi odnehala?* jo je vprašal. »Vsaj poizkusimo,* je pritiskala. »Kdo pa bo šel ponj, če privolijo?* )e vprašal Vasja. •Jaz grem,* je odločno dejala Marta. »Mir daj, kai boš ti,» jo je ustavil Vasja. »Jaz grem,* se je oglasil Milan. »Zagrabim ga za noge in ga izvlečem.* »Če to delamo,* se je usedel komisar, »če to delamo, tedaj Milan nikakor ne bi smel ponj. Bil bi prevelik mik za Mežnarčkovega in še za koga. Ne bi vzdržali.* «Jaz grem ponj»,se je oglasil Slave, »Mene se najbolj bojijo,* je veselo dodal, «in majhen sem, teže me bodo zadeli.* «Zakaj ti?» se je začudil Vasja, «partizane bomo vprašali, gotovo se bo kdo prostovoljno javil.* »Morda bi šel Jurič,* se je spomnila Marta. »Nikar Juriča. Zdaj že za vsako tvegano stvar samo še Juriča pošiljamo. To je že smešno. Enkrat jo bo prav po neumnosti staknil. Živega borca potrebujemo, ne mrtvega junaka,* se je razhulil komisar. »Dovolj je, da sam rine v nevarnost, ni ga treba še spodbujati.* »No, pa kdo drug,* je rekla Marta. »Ne zapletajmo,* je spet odločno dejal Slave, »jaz grem in svobodna Bosna.* »Dobro,* je skomizgnil z rameni komandant. »Še vprašal jih bom, ali so za premirje, da bodo imeli opravka vedno z eno in isto osebo.* Vstal je, se prepasal, preprijel brzostrelko, si trdno zasadil kapo na glavo ter stopil do vogala. Partizani so stopili za njim. Vse je zanimalo, kaj se bo izcimilo. »Hej,* se je zadrl. »Ali me slišite, farovški?* jih je nagovoril. Če bi jim rekel belogardisti ali kaj podobnega, bi lahko razumeli kot psovko. Farovški se mu je zdelo primerno. Ni psovka, prijazno pa tudi ne, in še res je. »Predlagamo pol minute premirja, da odvlečemo mrliča, ki je skočil na glavo s stolpa. Pokopati ga želimo.* Nastala je tišina. Nič se ni ganilo, le veter je šumel okrog zidov. Nobenega glasu, nobenega strela. »Hej,* se je spet oglasil Slave, «ali me slišite? Vašega, ki leži pod zidom, hočemo pokopati, da ne bo razpadel v vročini. Ali obljubite, da ne boste streljali?* je dvignil glas. Spet nič. Veter je vlekel po trgu, dvigal prah, ga vrtinčil v zračnem lijaku, metal ob tla. »Ali me slišite?* »Slišimo,* se je oglasil odgovor kakor iz grobnice. «Ste za to?* Mir. Tišina. Nobenega glasu. •Hej,* je nestrpno zavpil Slave, «ja ali ne?» «Ja,» je nekam obotavljivo zadonelo iz betona. Slave se je obrnil k partizanom in dvignil glavo, češ ali grem. • Počakaj,* se je oglasil Vasja. «Za vsak slučaj! Oba mitraljezca na svoji mesti.* »Daj, pojdita,* je pomignil za gasilski dom. .Puškarji, pripravite se, da ga boste krili, in mi smo tukaj, da te izvlečemo, če se kaj zgodi!* Ko so bili vsi razporejeni, se je Slave spet oglasil. •Hej, prihajam,* je dejal, odložil brzostrelko, si popravil kapo in stopil okrog vogala. Poblisnil je z očmi po zevajočih grozečih čeljustih bunkerjev in se nameril k truplu. Moreča tišina je legla na trg. Veter je utihnil. Mišice so se napele, usta se sušila. Vsi so zadrževali dih. Strelci so zasajali nohte v puške. Ali bodo zdržali? Gluho odmevajo koraki. Slave zagrabi mrliča, ki je ves zvit na tleh, za roke, za ramo in ga zaokrene na hrbet, in okrog črnega obraza se posuje po tleh cel šop svetlih las. Iz ust mu curi vijoličasta kri. Trenutki so dolgi kakor ure, kakor dnevi, kakor večnost. Slavo igra tvegano igro, naj hujši hazard, rusko ruleto, izziva smrt! Mehanično stopi za truplo, ga zagrabi za roke in ga ritenski prične vleči za vogal Vleče ga in za mrličem se po tleh riše mokra črna sled Vleče ga, ne misli na nič in šteje korake. Koliko jih je še do zavetja? Samo še korak, pol koraka in... hkrati sta se dogodili dve stvari: iz farovža je zaregljal dolg rafal, naperjen v njegovo glavo, in za drobec sekunde prej se je Slave spotaknil ob ploščo, ki je bila cerkev z njimi obložena okrog in okrog zidu. Zamajal se je, se sklonil in ko je zaropotal rafal, je spustil mrtveca in se z obema nogama na vso moč vznak vrgel v zaklon. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel, 79 38 0« 794038 79 58 23 7814 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina “s,vo 44-000 lir> za naročnike brezplačno revija «DAN». v SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubli®1* Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 ^ Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viS. 43'JL 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnic« sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 I' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežeie Furlan, krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI. Stran 8 11. februarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I ZTT (Trst Čl.n iMlii«"2 zv.ze iasoPlS založnikov f|tu * PADEC KOZMOSA ZA ITALIJO NI BIL NEVAREN Sovjetski odgovor na protest Italije Sovjetski veleposlanik v Rimu obrazložil ravnanje svoje vlade RIM — Sovjetska zveza je odgovorila , na italijanski protest, v katerem je rimska vlada izrazila svoje negodovanje, ker je Sovjetska zveza ni neposredno obvestila o nesreči kozmosa 954, ki se je raz- ANGLEŠKI RUDARJI ZAHTEVAJO DOKLADO ZA SPOLNOST Ko smo novinarji slišali za zahtevo angleških rudarjev, smo postali še kar pozorni. Marsikdo se je brez težav vživel v njihov položaj. Rudarji v Veliki Britaniji, ki so komaj zaključili pogajanja z vlado in sprejeli povišanje plače za približno 10 od sto, kot je predlagala vlada, nočejo odstopiti od svoje zahteve po rnsebni dokladi. ki naj bi bila neke vrste odškodnina za njihovo nočno delo in za vse težave, ki jih pri tem imajo, ne nazadnje tudi na spolni ravni. «Delamo ponoči, pravijo britanski rudarji, in imamo vse premalo odnosov z našimi ženami, zaročenkami, prijateljicami, skratka z ženskami». Zato zahtevajo zvišanje nočne doklade od 350 na 850 lir za vsako ponoči opravljeno uro. V najboljšem primeru, pravi glasnik 35.000 rudarjev, ko se rudarji vrnejo domov so preveč utrujeni, da bi nudili, pravijo, ,i NOVARA Novari začel proces proti »j Graneris in njenemu zaročencu ^ | du Badiniju, ki sta 13. novembr3^ hladnokrvno umorila Dorettinc c(, i,, še, stare starše in 13-letnega ^ Dogodek je znan: Doretta ^ra7Atih, ki je imela takrat 18 let. ,ie , gr ^ mesecev pred zločinom odšla K i diimiju. Njen oče Sergio je /■ °°Jir ^ njim negodovanjem pristal na F ' ko, vendar se je v Dorettinih n’^ j. \ nih porodila misel, kako Prltl . g , metja staršev, ki so ga ta k ra ^ nili na približno 300 milijo«0''; ^ klicnih morilcev ni mogla na.l1; ,. Jt to ': prepričala Badinija in y jatelje, da sami opravijo, l*^ je predsednik sodišča izžrebal 11 i « šestih porotnikov. Obravnava ^ l nadaljevala z zahtevo zagovor« ^ , po novih psihiatričnih pregledali I« oba obtoženca, saj so prvič 'f If da sta oba prisebna. Poleg 10 ’ ji ir predsednik sedišča sklenil. 'i proces vsak teden od torka do Jr pr|jj Predvidevajo, da bo trajal tja “ lovice ma ia. (if) . . » 1 Na sliki: prizor, pred kah'r|,j' p t se leta 1975 znašli karabinjer* 'ut it so odkrili Irupla petih član<>v ii žine Graneris. TRŽAŠKI DNEVNIK ZA UNIVERZI V TRSTU IN VIDMU Predsednik Ghcrsi o posvetih v Rimu Minister Vittorino Colombo bi želel še razširiti ta pojav Leona ra Nicoletti.iu so aretirali zaradi kupovanja uaiauenega blaga in posesti ponarejenih dokumentov. Nicoletti je pripadnik nekega levičarskega izvenparlanienlamega gibanja. (Telefoto ANSA) RIM — Eno izmed vprašanj, s katerim se bo morala spoprijeti nastajajoča vladna večina, bo gotovo zakonska ureditev pojava zasebnih (ali, kakor jih nekateri zgrešeno imenujejo o mnenju : ciaiistov sat' kampanilizma ' poledica reženj, ki jih zagova la KD ki nasprotuje univerzitetni i. formi Socialisti nadalje izražajo skrb uaa finansiranjem znanstvenorazis^- zm nih in tehničnih del, ki bi orn.°£ A le okrepitev tržaškega vseučili^m smotrno izbiro fakultet za vidC1 univerzo. i« O problem"’, univerze v deže 1) problemih šolstva nasploh se č socialisti razgovarjali v torek’^ sestanku 1 prisoten tudi cdg°vj)jl za šolstvo pri državnem vodstv« posl. Bertocci. Danes sekcijski kongresi KPI Danes bodo številni sekcijski ^ greši KPI. Tako bo ob 9. uri 0*4 dežu v Ul. Capitolina 3 letni k°n^jf sekcije tržaškega arzenala *[)|' cot>>, ->a katerem bo govoril Pa° colini. Ob isti uri se bo v Ul. lina nadaljeval kongres sekcije kih motorjev ob prisotnosti *jja’ n kJ«' V Ul. Madonnina 19 bo ob 0.3® JI greš sekcije železničarjev. ,9°^, bo član federacije KPI Vi«1 Campagna. * Na sedežu v Ul. Fogazzaro ' Ob K.30 kongres sekcije *G. PJjI. longo». Govorili bodo Claudio " Piero Tessera in Tulilo Paizza- Na sedežu v Ul. Ponziana O (^.jč 16. uri kongres šentjakobske se* i Sodeloval bo Ezio Martone, sednik tržaške pokrajine. V dvorani Doma oristaniških df' 0t cev, Trg Duca degli Abruzzi 3, B°il 16. uri kongres pristaniške selij| KPI, na katerem bo govoril C*a Sibelia. t Zveza trgovcev obvešča vse ne, da so s L februarjem sp>'el11 Jf telefonske številke uradov. Na«1 ^ 36783 bo treba sedaj klicati 6352, p mesto 36784 od sedaj naprej 63)- jj, namesto 36134 pa 65570. številka °' ostane nespremenjena. -----------. „(1 0 V tržaški občini so v obdobP ^ 30. januarja do 5. t.m. zabeleži*1,,) - z«1' (4 slednje primere nalezljivih bole*’’ jf primerov škrlatinke in garij _ |) ven občine). 7 primerov ošp1«'.^, noric, 1 primer rdečk, vnetja mononukleoze, šena in vnetja laSlfji' ler 2 nrimera vnetja priušes«« pavke.