Redaccion ? Administracion:
C.	RAMON USTA 5158 T. A. 50 - 5501 Bs. Aires
★
Naročnina:
Za ono leto $ 8,—
Za pol leta $ 5—
Za inozemstvo
2	Dolarja osamezna štov. 20 cls.
REGISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAI) No. 225027
(S. A V OZ KS L O V K N A)
PERIODICO (JUINCENAL I)E LA COLECTIVIDAD KSLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA.. ORGANO DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS
SOCIEDADES ESLOVENAG
O «
W	P	<
SZK
5	W	H
R	o	s
U	CE5	u
< o
FRANQUEO PAGADO
Concesi6n N? 3159
TARIFA REDUCIDA
Concesi6n N? 1551
LETO (AffO) I.
UJ
BUENOS AIRES, 21 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1947
Num. (Štov.) 2% !
LA LIBERTAD DE CULTOS EN YUGOESLAVIA
En los ultimos tiempos, con motivo o Liberacion Nacional de parte de to-
dos los catolicos Yugoeslavos, que
^el juicio que sesiguio a los colabora-^onistas yugoeslavos, entre los cua-‘es se hallaba el obispo catolico Ste-Puiac, las agencias inlormativas in-^^.acionales saturaron la prensa de *°dos los paises con las ncticias de supuestas persecuciones religiosas ^Ue se realizarian en Yugoslavia.
Se afirmo que todo religioso oontra-n° al nuevo regimen Yugoes!avo, era eOcarcelado y sufria una serie de pri-vaciones, etc., todo lo cual no mereče ^Ue se mencione in extenso.
Pero en los ultimos dias r.os encon-^amos con que varios prelados esta-^ounidenses que se encuentran de vi-en nuestra Madie Patria, mani-•teslcrn a todo el mundo que en Yugo-eslavia existe realmcnte una verda-jjsra libertad religiosa, tal como no *labia existido iamas. ffin rri* quodamOE?
Resulta que toda la trama perio-“istica que se habia urdido, se vien.e suelo estrepitosamente, por obra y ^ocia de varios sacerdot.es america-|)0s- que demostrcndo ser objetivos, clesttuyen las informaciones que co-^ntamos.
Lo que ha ocurrido es que, en el pOso del obispo Stepinac, no se ha J^Sado al sacerdote, como deseaban . ®cer creer las agencias inlormativas ^teresadas, sino al fascista y colabo-f^dor del enemigo de su propio pueblo,
Es 'inogablo y por todos con.ocido, 3mn apoyo que tuva el Frenfe de
contribuyeron en la conquista de la libeitad nacional, con su mišma san-gre generosa. Es absurdo que se quie-ra formar una idea como la de que el actual gobierno Yugoeslavo es con-trario a la religion, catčlica-
En la Yugoeslavia de hoy, como lo afirman los religiosos americanos, existe libertad religiosa. Este es el hecho.
El Esiado no sostiene ni apoya a ninguna iglesia en particular, y es precisamente esto lo que duele en los citculos eclesiasticos vaticanistas, que han perdido su antiguo privile-gio, por lo que aprovechan cualquier oportunidad para difamar al pueblo yugoeslavo y a su gobierr.o.
Por otra parte no pasa oportunidad sin que nosotros recibamcs noticias de les greaad.es procesiones popularen que se efectuan en conmemoiacion de aetos religiosos nacionales.
Incluso es bien conocida la actua-cion destacada que durante la lucha de liberacion han tenido muchos sa-cerdotes, que se hen colocado al lado del pueblo en desgracia.
No creemos necesario insitir sobre este tema, pues existen documentos publicados en uestro periodico que pueden consuliar todos los que aun abrigan dudas sobre el particular.
Lo que nos mueve a risa. es la "cb-jetividad" de ciertas "fabricas de in-fur.dios en serie", que desean hacerse pasar por "agencias inlormativas".
VOPAŠKO SODIŠČE JE IZREKLO STROGO IN PRAVIČNO KAZEN ZA NACISTIČNE VOJNE ZLOČINCE
Beograd, 12. avgusta. — Vojaško skih dejanj napram ljudstvu, ter so bi-
s°dišče v Ljubljani je obsodilo na s streljanjem 3 vojne zločince, ^toženi izdajalstva. Štirinajst intelek-Uctlcev in obrtnikov je bilo sojenih rQdi špijonaže v prid "nekaterim ino-Zetnskim silam". Obsojeni na smrt so: Profesor Boris Furlan, ki se je za ča-8(1 vojne nahajal v Združenih Drža-Črtomir Unidos, inženir in Ljuba . višješolka. Te obtožence je vo-,C[Ško sodišče spoznalo za krive zločin-
li	v tesni zvezi z diplomatičnimi osebami- Izmed obtožencev, je edini Furlan zanikal, da bi bila njegova dejanja v zvezi z špijonažo.
Ostali so bili obsojeni, da so dajali poročila agenciji špijonaže v Avstriji in inozemskim diplomatičnim misijam, katerim so vedno točno javljali o političnem in vojaškem stanju v Jugoslaviji.
NOV NASLOV “SLOVENSKEGA GLASA”:
Calle Coronel Ramon Lista 5158 T. A. 50 (Devoto) 5501
Uradne ure: od 20 do 22 vsak večer in ob nedeljah popoldne.
POGODBA MED JUGOSLASJO IN BOLGARSKO
Beograd. — Ob prihodu Bolgarske ^ delegacije, kateri je načeloval Georgij Dimitrov, so na kolodvoru pričakovali goste Maršal Tito in člani vlade, pred-' stavniki presidija Narodne Skupščine F- L. R. Jugoslavije, razni drugi predstavniki in ogromno število ljudstva. Ko je Dimitrov izstopil iz železniškega voza so ga toplo vsi pozdravili in godba je svirala bolgarsko in jugoslovansko narodno himno.
V	pozdrav jugoslovanskemu narodu, je Dimitrov že na kolodvoru spregovoril par besed in rekel:
"Bratje Srbi, Hrvati, Slovenci, Ma-cedonci in Črnogorci! Ko stopam na jugoslovansko svobodno in nam bratsko zemljo, izročam r.ajprvo pozdrave bolgarskega naroda vaši hrabri vojski, ki se je borila ped vodstvom maršala Tita; zavednemu narodu, ki danes gia-di močno in demokratično F.L.R.J. Žarno je velika čcrst, da pozdravim narode Jugoslavije v imonu našega bolgarskega naroda in vlade in želim vam najboljše uspehe pri vaši politični ir. kulturni gradnji.
Izginila je za vedno ona težka preteklost, v kateri so neprijatelji delili in izpostavljali naše narode v korist lastnih ciljev. Mejo na3 v bodoče ne bo več delila. Roke si bomo ob meji bratsko podali in ni jo sile več, ki bi nas cepila-Naši narodi poznajo zgodovino in. stopajo v bodočnost z roko v roki, da si ohranijo in zagotovijo svobodo in blagostanje. Hočejo si zagotviti mir v svjem delu sveta, kakor tudi želijo, da sedoseže trajen mir med vsemi drugimi narodi. Spremenili bomo sod smodnika na Balkanu v močan steber miru in demokracije.
Mi smo dospeli v Beograd, da se sestanemo z voditeljem r.ove Jugoslavije Maršalom Titom ter drugimi voditelji F.LRJ. in smo trdno uverjeni, da hoče ta naš poset mnogo doprinesti h končnemu uresničenju pravega bratstva slovanskega naroda."
Zaključil je svoj govor z vzklikom: ''Smrt Fašizmu, Svobodo Narodu!"
G. DIMITROV OBISKAL RAZNA MESTA JUGOSLAVIJE Ljubljana. — Predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov in člani delegacije bolaarske vlade so obiskali mesta ljudskih vlad, med temi tudi Ljubljano, kjer so jim napravili krasen sprejem-
Ljudska Pravica je na dan prihoda, dne 29. julija, pisala:
^RISK DELEGACITE VLADE LI REPUBLIKE. BOLGARIJE S PREDSEDNIKOM DIMITROVIM NA ČELU SLOVENIJI
Ljubljana, 29. julija 1947. Danes bo pozdravila Slovenija in njeno glavno mesto Ljubljana v svoji sredi bratsko delegacijo vlade Ljud-
ske republike Bolgarije s predsednikom Georgij em Dimitrovim na čelu, velikim borcem proti fašizmu in ustanoviteljem Domovinske fronte. Po veličastnem in nadvse toplim bratskim sprejemom, ki so ga bolgarski bratje doživeli že ob prestopu naše meje v Caribrodu in na ulicah Beograda, bo tudi prebivalstvo Slovenije in Ljubljane pokazalo vso svojo ljubezen in globoke simpatije, ki jih goji do bratskega bolgarskega ljudstva in njegovih voditeljev.
V	današnji mednarodni situaciji obisk Georgija Dimitrova in bolgarske vladne delegacije ni nekaj slučajnega, marveč pomeni nujno posledico razvoja in utrditev ljudske demokracije tako v Jugoslaviji kot v Bolgariji. Če je bila nekdaj meja med našima dvema državama po zaslugi vladajočih protiljudskih klik in korumpiranih monarhij črta ločnica med narodi Jugoslavije in bolgarskim narodom, je pa danes ta meja vez, ki nas tesno spaja. V veličastni domovinski vojni proti fašizmu so narodi obeh bratskih slovanskih držav ustvarili vse predpogoje za tako zbližanje, bratstvo in tesno sodelovanje.
Že med dvema svetovnima, vojnama se je bolgarski narod boril za bratsko sodelovanje z jugoslovanskimi in ostalimi balkanskimi narodi ter je to svojo voljo izpričal tudi s partizanskimi akcijami v času, ko je ko-burška monarhija in protiljudska klika skušala deželo obdržati na strani nacistične Nemčije. S pomočjo slavne Sovjetske armade je bolgarsko ljudstvo dne 9. septembra 1944 z vstajo izvojevalo zgodovinsko zmago, ki predstavlja preokretnico ne samo v njeni notranji, temveč tudi zunanji politiki.
Od tega zgodovinskega dne je Domovinska fronta, katere ustanovitelj in inspirator je naš dragi gost Georgi Dimitrov, v izredno kratkem času dosegla ogromne uspehe. V Bolgariji je bil izvršen korenit družbeno politični preobrat in progresivne demokratične sile dežele so vzele oblast čvrsto v svoje roke. Uresničena je široka demokratizacija dežele, družbeno politični pogoji, ki omogočajo bolgarskemu ljudstvu izvajanje dveletnega gospodarskega plana, ki pomeni začetek borbe za preobrazbo agrarne in pol-kolonialne dežele v visoko razvito in industrijsko napredno deželo. Ta dejstva so omogočila današnji Bolgariji, ki je nekdaj predstavljala bazo ene ali druae grupe imperialistov, da vodi prvič v svoji zgodovini samostojno in neodvisno politiko.
Vsi ti uspehi so slednjič omogočili Bolgariji, da vstopi' kot enakopraven član v družino svobodnih in miroljubnih slovanskih narodov s Sovjetsko zvezo na čelu. Te spremembe pa hkrati doprinašajo k učvrstitvi miru in so-
delovanja na Balkanu, ki je nekdaj® predstavljal sod smodnika v mednarodni politiki.
Toda pot do teh uspehov bolgarskega ljudstva ni bila lahka. V povojnih letih smo bili priča raznim poskusom tujih sil za vmešavanje v notranje zadeve bratske Bolgarije. To so bile metode diplomatskega pritiska, zavlačevanje priznaj a vlade Domovinske fronte s strani ZDA in Velike Britanije, podpiranje in rovarjenje angloameriških agentur znotraj dežele, monarhofašistične provokacije na bolgarskih mejah in temu slično. Toda bolgarsko ljudstvo je odločno pokazalo, da se ne da zastrašiti in odvrniti od svoje poti. To so dokazale novembrske volitve leta 1945 in septembrski referndum leta 1946, ki je pokopal monarhijo in proglasil ljudsko republiko. To slednjič dokazuje tudi načrt ustave, ki jamči pridobitve 9. septembra in o kateri sedaj razpravlja Veliko narodno sobranje.
Tesno zbližanje, prijateljstvo in sodelovanje med narodi Jugoslavije in Bolgari pa narekuje ne samo geopolitična situacija, bratstvo po krvi in jeziku, omogočajo ga ne samo trdni temelji ljudske demokracije v obeh državah, marveč ga narekuje pred-vsme interes miru in demokracije v svetu ter skupnost ciljev obeh držav.
Dejstvo, da sta se Jugoslavija in Bolgarija iztrgali iz interesnih sfer raznih imperializmov, da ne dopuščata več imperialistične eksploatacije svojih ljudstev in da izgrajujeta svoje načrtno gospodarstvo, je tm v peti imperialističnim krogom na svetu. Mi smo se lahko v kratki povojni dobi prepričali o naporih angleških, zlasti pa še ameriških imperialistov, da s terorističnimi bandami in s svojimi agenturami na Balkanu zavirajo razvoj ljudske. demokracije. Prepričali, smo se lahko o namenih in sredstvih angloameriških imperialistov, da s pomočjo svojih hlapcev grških monarhofaši-stov ogrožajo mir na Balkanu in da v vseh mednarodnih vprašanjih, ki se tičejo življenjskih interesov Jugoslavije, Albanije in Bolgarije, nastopajo v škodo ter držav.
Prav zaradi tega je obisk Georgija Dimitrova v današnjem času izredno pomeben. Osebnost Georgija Dimitrova, ki je že od svojega 15. leta nastopal v političnem življenju, se boril za bratstvo južnoslovanskih narodov, se boril proti koburški monarhiji, odločno nastopil proti fašizmu že na leip-ziškem procesu leta 1933 in se uveljavil kot naj doslednejši borec proti fašizmu, je tudi slovenskemu ljudstvu’ prav dobro znana. To ime je navduševalo najboljše sinove slovenskega delovnega ljudstva v borbi proti domačim protiljudskim klikam ter v borbi proti fašizmu. To ime je bilo slednjič simbol borbenosti in požrtvovalnosti v borbi za lepše življenje delovnega ljudstva, to ime je pokazalo pot borbe proti fašističnim zavojevalcem in navduševalo srca milijonom in milijonom antifašistov vsega sveta.
Zato se slovensko ljudstvo globoko in iskreno veseli prihoda Georgija Dimitrova in bratske bolgarske delegacije ter vidi v osebnosti maršala Tita in Georgija Dimitrova simbol bratstva naših narodov in osnovno jamstvo, da se bodo tesni odnosi med obema državama še bolj okrepili ne samo v korist nas samih, ampak tudi v korist miru in demokracije, v korist progresivnih in demokratičnih sil vsega sveta.
"Srečanje med Georgijem Dimitro-vim in maršalom Titom bo doprineslo še krepkejšo politično, ekonomsko in kulturno sodelovanje med Jugoslavi-
33 naših rojakov se je° vrnilo iz Kanade v Slovenijo
20. junija popoldne se je pripeljalo z vlakom s Sušaka preko Postojne 33 izseljencev iz Kanade, Slovenci, po večini z Dolenjske- Nekateri so prišli z družinami. Niso mogli zatajiti prijetnega presenečenja ob prisrčnem sprejemu, ki jim ga je ljubljansko prebivalstvo pripravilo na glavnem kolodvoru.
V	imenu Mestnega ljudskega odbora jih je pozdravil predsednik Fran Albreht, ki je med rugim dejal:
"V imenu naše ljudske oblasti, v imenu Ljubljane, vas najtopleje pozdravljam in vam izrekam ob vašem prihodu v domovino prisrčno dobrodošlico.
Po mnogih letih ste se vrnili v domovino. Vemo, s kašnimi občutki ste pred leti zapuščali domove in odhajali z negotovostjo v tujino. Marsikdo izmed vas se je ob odhodu vpraševal, ali se bo še kdaj vrnil domov, med svoje domače, med svoje prijatelje. Marsikoga izmed onih, ki so odšli z
vami od tod, ni več. Pustili so svoja življenja po farmah, plavžih, rudnikih in tovarnah.
Z narodno-osvobodilno borbo si je slovensko ljudstvo z ognjem in krvjo ustvarilo novo domovino, novo ljudsko demokratično državo. Ta domovina vas sprejema z odprtimi rokami in pričakuje od vas, da se boste z vsemi močmi vključili v delo za izvedbo našega petletnega plana. Domovina računa na vašo pomoč, da boste dali na razpolago vse svoje izkušnje, ki ste si jih v mnogih letih dela v tujini pridobili"
Eden izmed izseljencev se je v imenu svojih tovarišev zahvalil z besedami:
"Ob tem težko pričakovanem dnevu naše vrnitve v domovino se vam v imenu vseh prisrčno zahvaljujem za topel sprejem, ki ste nam ga pri-praili, in ki se ga nismo nadejali.
^Pozdravljam Ljudsko republiko Slovenijo in jeno vodstvo, pozdravljam našega dragega maršala Tita.
Vsi ostali rojaki, ki so še ostali v tujini, si želijo nazaj domov in preko nas pozdravljajo domovino.
Po osvoboditvi smo takoj začutili, da imamo zopet domovino, ki bo tudi. za nas imela kruha. Prišli smo, da po-magamo pri izgradnji naše države, da sez vsemi močmi vključimo v delo obnove. Naj živi naša ljubljena domo vina, nova FLRJ1
Naj živi njen veliki vodja maršal Tito!"
Množica na peronu je ves čas navdušeno pozdravljala kanadske rojake in jim vzklikala.
Kot zadnji jih jepozdravil delegat ministrstva za delo LRS, nato pa ji® je zbrana mladina na peronu zapelo v pozdrav "Bratje le k soncu" in "Hej. tovariši".
jo in Bolgarijo ter bo odiaralo veliko ^loko v likvidiranju ostankov osovražene preteklosti." (V. Dedijer).
Naj živi veliki borec proti fašizmu in tvorec nove Bolgarije — Georgi Dimitrov!
Naj živi večno bratstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo!
("Lj. pravica")
PODPISANA POGODBA
Beograd, 2. avgusta. — V krasnem okraju, ob obrežju alpskega jezera, na Bledu, so Georgij Dimitrov in maršal Tito podpisali zgodovinski dokument, to je pogodbo med Jugoslavijo in Bolgarijo. Pogodba vsebuje tesno sodelovanje medsebojne pomoči na političnem, ekonomskem in kulturnem polju. Poleg tega se ie sklenil dogovor glede skupne carinske unije, popolna odstranitev vizuma med obema državama, koordinacija skupne zunanje nolitike in odpoved Juaoslavije v prid Bolgarije za znesek 25 milijonov dolarjev, katere bi imela Bolgarija plačati kot vojno odškodnino v smislu mirovne pogodbe.
Maršal Tito je izjavil, da: "pogodba nodnisana na Bledu med Jugoslavijo in Bolgarsko Domeni smrtni udarec spletkam mednarodnega imperializma in vsem našim reakcionarnim silam, ki hočejo spremeniti Balkone v smod-r.išnico Evrope.
Ne upostavljamo noben blok", —je nadaljeval—"ker od njih ničesar ne ootrebujemo. Imamo pa pravico, da zagotovimo našemu ljudstvu mirno življenje in ne tako kakor je reakcionarne sile naših mej kažejo."
OB POVRATKU V SOFIJO
Sofija- — Ob povratku bolgarske misije in G. Dimitrova v Sofijo je te pozdravila velikanska množica ljudstva. Dimitrov je takoj imel svoj govor in izjavil, da bo podpisana pogodba imela velik zgodovinski pomen. Za-kliučil je svoj govor: "Tisti ljudje, bodisi tukaj ali v Jugoslaviji, kateri si domišljajo, da se vrnejo stari časi ali vpostavitev kakega drugega režima, bodo razočarani, ker bolgarski in ju-gos’->vanski narod ie odločen za upo-stavitev prave ljudske demokracije, obdržati vodstvo v svojih lastnih rokah iz katerih ie več ne izroči."
Istrsko ljudstvo bo preprečilo vsak pojav imperializma na Svobodnem Tržaškem
Ozemlju
Za razširjenje agrarne reforme na vse ozemlje Svobodnega tržaškega ozemlja, za enakopravnost vseh narodnosti, za revizijo razprav proti fašističnim zločincem v Coni A in za razpust civilne policije
V nedeljo 15. junija je bilo v Kopruftni plenum, nakar je ta izvolil naslednji
prvo zasedanje okrožnega plenuma novo izvoljenih delegatov SIAU iz Kopra in Bujščine.
Tov. Beltram je najprej poročal o položaju delovnih množic po prvi svetovni vojni, nakar je prešel na položaj v Svobodnem tržaškem ozemlju in izjavil med rdugim:
"Niti imperializma so razpredene povsod in segajo tudi na področje Svobodnega tržaškega ozemlja. Še več, svobodno tržaško ozemlje je posledica imperialističnih spletk. Pritisk dolarja in cilji, ki jih zasleduje imperialistična politika v ostalih sosednih deželah, se čuti tudi na tržaškem ozemlju. Lahko rečemo, da je veliko sorodnih akcij, ki označujejo isti vzor in kažejo iste cilje.
Zadnje čase smo priča, da se dogajajo v Trstu stvari, kakršne se lahko dogajajo samo v deželi fašističnega zločnca in vatikanskega varovanca Franca. Naj omenim samo nekatere primere. Gonja s fojbami je umazana igra Zavezniške vojaške uprave na ljubo tržaške reakcije. S tem hočejo doseči določene namene. Reakcionarni tisk odkrito zagovarja fašistične zločince. Protifašisti našega okrožja ne morejo ostati pasivni ob takšnem zasramovanju onih, ki so dali vse za osvoboditev izpod jarma fašizma in ki jih sedaj preganjajo fašistična sodišča. Tudi mi moramo dvigniti svoj glas in jasno povedati, da se fašisti zaman trudijo, da bi s pomočjo Zavezniške vojaške uprave sedli zopet ljudstvu za vrat. Ljudstvo bo pomedlo z njimi prav tako sigurno kot bo kmalu končana žalostna doba Zavezniške vojaške uprae. Zavezniška vojaška uprava bo prišla v zgodovino kot pristranska, nedemokratična in imperialistična pustolovščina in se bodo bodoča pokolenja sramovala, ko bodo brala to črno stran tržaške zgodovine. Izginila bo tudi policija roparjev in z njo tatvine, ropi in umori na tržaških ulicah. Izginili bodo slavospevi fašizmu in njegovim zločincem. Odločno zahtevamo, da naj seo bnove vse sodne razprave, ki so jih izvedla sodišča pod Zavezniško vojaško upravo, in izrečejo obsodbe ljudska sodišča
Sledile so volitve delegatov v okrož- I in bratstvo."
okrožni izvršni odbor SIAU za Istro: predsednik Ferluga Emil, trgovec; tajnika Julij Beltram in Buič Janko, izmed ostalih članov pa so 4 Slovenci/
3	Hrvati in 5 Italijanov. Nato so bile sprejete naslednje programske točke:
Gospodarska neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja; demokratizacija uprave in odprava raznih nepotrebnih upravnih organov, ki obreme' njujejo javni proračun; enakroprav-nost vseh narodnosti in proporčna udeležba v oblastvenih organih; razširitev agrarne reforme na vse ozemlje Svobodnega tržaškega ozemlj® proporčna udeležba v začasni vladi ij* skupščini; revizija obsodb fašistični«1 zločincev na področju cone A, ki sestavni del Svobodnega tržaškeg0 ozemlja; razpust dosedanje civilne P°' licije in ustanovitev nove policije 12 poštenih ljudi.
Ob zaključku zasedanja okrožne^ plenuma je bila sprejeta naslednji resolucija:
'Okrožni plenum delegatov SIAU z0 Istro ugotavlja, da je prebivalstvo našega okrožja, ki se je nesebično 'f* vztrajno borilo za svobodo, v dve letih in pol pod vojaško upravo 1“ krepko utrdilo zavest, da ljudsk0 oblast popolnoma ustreza težnjam vsakega poštenega delovnega in demokratičnega človeka. Zato je naše ljud' stvo trdno odločeno nadaljevati borb° za uveljavljenje načel ljudske obla5 tudi po priključitvi k Svobodnemu tr žaškemu ozemlju. Vztrajalo bo na tel*1' da mora vse prebivalstvo Svobodne^ ga tržaškega ozemlja uživati one de mokratične pravice, ki mu jih je °4r.^ kala v coni A Zavezniška vojas*®; uprava JA v coni B v celoti uresniči* _ agrarna reforma, demokratičnost obl sti, neoviran razvoj ljudske prosve e< ljudska sodišča itd.
Okrožni plenum SIAU za Istro Pr°^ izvršni odbor, naj bi v našem irnefl^ na pristojnih mestih protestiral Pr° neverjetni sramoti, da danes v Trsi nekaznovano in nesramno blatijo vsega sveta priznano čast pctftiz^ skega gibanja in sramote svetel spj^ min naših junaških borcev, ki so tvovali svoja življenja za svobodo,
Primorske Vesti
tez tritisoč ljudi je je delalo na Lijaku pri Gorici
Očiščenega je bilo 10.562 kvadratnih Petrov grmovja, izkopali in zložili so 1720 kvadratnih metrov ruše
Menda še nikoli ni videlo prebivalko Ajševice in Šempasa toliko ljud-®tVa, da bi šlo s takšnim veseljem na T3*0. kakor se je to zgodilo neko ne-. el)o. I Ajdovščine in soednjih vasi,
12	mesta Gorice in njene okolice, s anUoni in kolesi so prišli prostcvolj-možje in fantje, žene in dekleta, a Pomagajo mladincem delovne bri-9ade "žibelja Rudolfa - Stjenka" pri osuševanju hudournika Lijaka- Mn de-
0 so prihajali z okrašenimi vozovi, z g°dbami in zastavami. Na obrazih se ,e bralo navdušenje in veselje. Pripadniki mladinskih brigad so delovne 9°ste prisrčno pozdravljali. V tem °Plem in tovariškem vzdušju se je božica zbrala pred tribuno, kjer je Postavljeni slavolok klical:	Dobrodošli!
Ob 7. uri je tov. Mirko Cetinar, ko-^Ondant glavnega štaba sekcije za re9ulacijo pozdravil zbrano množico se zahvalil za polnoštevilen odziv.
Alk^ mU tainik za Goriško tov. ‘bin Dujc, ki je v kratkem, a jedrna-6n^ govoru poudaril važnost regula-za domače prebivalstvo kakor v^i za državo. Dejal je, da bo Gori-,*a z regulacijo Lijaka pridobila 900 a Plodne zemlje, kar bo dvignilo go-sPodarsko moč. V nadaljnjem, govo-^ ss je dotaknil bodočih načrtov ter ^stavil: "Čeravno nam svetovna re-^oija v vsem nasprotuje, si bomo 9radili novo Gorico.'' S francosko črto
0 hoteli odtrgati slovenska Brda od v [čilega zaledja in s tem zadati te-Qk udarec našemu gospodarstvu- To-a Prevarali so se! Postavili si bomo ost rez Sočo in zgradili predor skozi ^botin. Ljudstvo je besede zaslužka borca za svobodo večkrat pre-,lr|ilo z burnim odobravanjem. Vzkli-
1 je OF in petletnemu načrtu, h oteremu prištevamo dela na šem-
^skem polju.
. *pez dobre pol ure so stopili v akci-^ brigadirji, ki so razdelili vzdolž 3 km 9e proge vso zbrano množico, na-, ®njeno s krampi in lopatami na s °. čez 3000 ljudi je zamahnilo in », sklonilo nad lopate, da v tovari-etIi tekmovanju izvojuje prehodno J*st°vico. Po dobri uri se je oglasil ^.0cnik ter pohvalil skupino iz Buko-l^1Ce, ki je v kratkem času očistila 150 ( Qdratnih metrov zemljišča. Po pe-Urah dela so strokovnjaki uqoto-
1 1 naslednje rezultate: Očiščenega je j 10.562 m2 grmovja vzdolž struge,
opali in zložili so 172,0 m2 ruše, iz-jj.Va*iih je bilo nad 1800 večjih kore-,n grmičevja, znesenega iz struge in j_°Zenega je bilo 129 kubičnih metrov ^Jenja- Prvat raktorska postaja Aidovščine )e preorala i 0 m2 zemlje. Delavci Rizzattove 9® pa so v tem času izgotovili ba-o. ki bo služila delovni brigadi.
ovV	se 'e' 'e s^uPina prosto-
jw- ®v iz Solkana, ki je opravljala I )'ežja dela, dala najboljše rezulta-
l	, ^°da tudi ostale delovne skupine q 0r Bukovica - Volčjadraga, Miren, js2el)an, Kamnje, Potoče in delavci ^^2attove žage so dali zelo povolj-Uspehe. Po končanem delu je mno-Cct zbrala med seboj še 7000 lir za
#prve potrebe regulacije.
Uspehi bi bili še boljši, če bi bila organizacija dela brezhibna. Saj ni nič čudnega, če so se opazile gotove pomanjkljivosti, katere bodo drugič, ob sličnih prilikah, same od sebe odpadle.
V popoldanskih urah se je vršila v Ajševici velika kulturna zabava. Tam so se znašli prostovoljci dela v tovariškem in razigranem krogu- Tako se je končal prvi množični delovni dan goriškega ljudstva.
DVELETNA UPRAVA Z.V.U.
Tednik “Mestnega odbora SIAU-a objavlja članek pod naslovom "Naredimo račune", v katerem razpravlja o dveletni upravi Zavezniške vojaške uprave Vprašuje se, kdo bo plačal milijarde lir, ki so si jih prisvojili z goljufijo razni funkcionarji. List navaja, da je mnogo gradbenih tvrdk na robu propada zaradi škandala, ki je bil odkrit pri Zavezniškem uradu za javna dela, in da grozi nevarnost, da bodo tisoče delavcev vrgli na cesto. Mnogo hiš, ki so bile porušene zaradi bombardiranja, čaka na obnovo. Nujno je zagotoviti brezdomcem stanovanja. V dveh letih Zavezniške uprave v Trstu je bilo nešteto goljufij. Brezvestni po~ edinci so potrošili več milijard lir ter si nakopičili ogromna bogastva, dočim je moralo ljudstvo iz dneva v dan zmerom bolj stiskati svoj pas.
*
NOVA FAŠISTIČNA IZZIVANJA
V noži na nedeljo 3. avgusta je skupina kakšnih 40 fašistov, med katerimi so bili po večini razni fašistični begunci iz Istre, odšla v starejši del mesta, kjer stanujejo pretežno delavci in razni mali obrtniki. Oboroženi fašisti so imeli poleg samokresov tudi železne bokserje. V ulici Donota so napadli skupino mladih delavcev, ki so uživali na pločniku po težkem delu sveži zrak. Delavci so izizvajoče fašiste pregnali. Na begu so fašisti sprož^i več strelov in ranili mladega kolarja Nella Furlana, ki je šel slučajno mimo. Policija se je pojavila na kraju napada pol ure po tem, ko ni bilo fašistov nikjer več.
★
POŽIVITEV LESNEGA INDUSTRIJSKEGA GOSPODARSTVA
Snežniški, trnovski in idrijski gozdovi, ki so bili svoj čas predmet eksploatacije italijanskih kapitalistov, so prešli skupno z lesno industrijskimi obrati Slovenskega Primorja pod upravo notranjsko-goriškega gozdnega gospodarstva, ki ima več gozdnih uprav in 14 industrijskih podjetij, v katerih izdelujejo stavbinski les za obnovo, pohištvo, furnir, zaboje, embalaže in druge lesne izdelke. Lesni obrati kažejo v prvi polovici letošnjega leta zadovoljive rezultate, tako da je bil skupni planski nažrt navedenega' gozdnega gospodarstva v prvem letošnjem polletju prekoražen za 17%. Lepe rezultate izpričuje tudi nedavno obnovljena lesna tovarna v Plavžah pri Sv. Luciji. Mladinske delovno brigade idrijskega okraja bodo zgradile ,?e 6 km gozdne ceste, da bo mogoče izkoriščati les tudi v globokih gozdnih predelih.
*
STAVKA OBČINSKIH IN DRUGIH JAVNIH NAMEŠČENCEV
Po protidemokratižnem ukrepu Zavezniške vojaške uprave v Trstu, ki je proglasila stavko pokrajinskih, obinskih in drugih javnih nameščencev za ilegalno, so se zbrali občinski nameščenci in delavci v občinski dvorani, da bi prejeli od svojih sin-dikalnihpredstavnikov točnejša pojasnila. K podpredsedniku Občinskega sveta dr. Palu-tanu so poslali svoje zastopstvo, ker je proglasil preko radia stavko za ilegalno. Ko se je dr. Palutan pojavil v dvorani, so ga sprejeli delavci z žvižganjem in psovkami. Ker
Oni mogel dr. Palutan dati zadovoljivih pojasnil, so ga delavci in nameščenci izžvižgali iz dvorane. Šele na predlog predsednika Mestnega odbora Enotnih sindikatov so stavkujoči sklenili, da se vrnejo na delo. V primeru, če bi ne bila pogajanja v osmih dneh uspešna, bo Osrednji odbor za sindikalni sporazum proglasil splošno stavko vseh delavcev v Trstu kot znak protesta proti zakonu Zavezniške vojaške uprave, ki prepoveduje občinskim nameščencem stavkovno pravico.
ZVIŠANE POŠTNE IN BRZOJAVNE TARIFE
Direkcija poste, telefona in telegrafa v Trstu objavlja, da je Zavezniška vojaška uprava dovolila zvišanje poštnih in telegrafskih tarif za cono A in za promet z Italijo. Hkrati je odobrila ZVU zvišanje železniških tarif. Za osebni promet v I. razredu je predviden 40% povišek, za II in III razred pa 37,5% povišek, za blagovni promet pa glede na vrsto blaga 9 do 54,5 % povišek.
*
TEŽKA NESREČA V KOBDILJU ''RI ŠTANJELU
V tržaško bolnico so pripeljali težko ranjenega 11-letnega Jejčiča Radota iz Kobdi-Ija 39, cigar stanje je zelo resno, 12-letnega Alda Živca in 9-letnega Jožeta Furlana, oba lažje ranjena. Na polju v bližini Kobdilja so našli bombo, s katero so se priželi igrati. Eksplodirala jim je tako rekoč v rokah.
*
SIAU SPREJEMA SODELOVANJE
V uvodniku "Primorskega dnevnika" z dne 3. avgusta pojasnjuje tov. Branko Babič današnje stališče SIAU (Slovensko italijanske antifašistične zveze) v vprašanju njenega sodelovanja v upravnih organih Zavezniške vojaške uprave. V smislu ugotovitev B. Babiča je privedel razvoj političnega položaja SIAU pred nove naloge, ki terjajo, da pristopi SIAU k konkretnemu sodelovanju v upravnih organoih, vzpostavljenih po Zavezniški vojaški upravi. Bistvo prejšnjega odklonilnega stališča glede na odlok st. 77.- s katerim je Anglo-ameriška vojna uprava odvzela1 organom ljudske oblasti zakonodajno in izvršno pomoč, je pomenilo obrambo najvežje pridobitve narodno osvobodilne borbe, to >e ljudske oblasti. Sodelovanje v organih ZVU bi tedaj dejansko pomenilo slabljenje borbe za priključitev k Jugoslaviji. To stališče je mnogo pripomoglo k temu, da ni bila teritorialna rešitev Julijske krajine in Trsta še krivičnejša in da se ni pretvoril Statut Tržaškega ozemlja v navadno kolonialno področje tujih imperialističnih sil. V novih razmerah pa se hoče Slovansko italijanska, antifašistična unija boriti za izboljšanje ekonomskih pogojev življenja najširših ljudskih množic in sprejema iz tega vidika načelno sodelovanje v vseh upravnih organih ZVU. V zvezi s tem so bili pri ZVU storjeni formalni koraki, četudi je še samo vprašanje časa, kdaj bo ZVU prepustila svojo oblast Guvernerju in Začasnemu vladnemu svetu. Če Slovansko italijanska antifašistična unija' sprejema sodelovanje v upravnih orgdnih ZVU še ne pomeni, da ej s tem sočasno rešeno tudi njeno stališče do Guvernerja in do Začasnega vladnega sveta na Samostojnem tržaškem ozemlju. To stališče SIAU i e logičen rezultat doslednosti borbe za demokratizacijo vsega javnega življenja na osnovi tiste politične linije, ki nam io narekuje nova situacija po mirovni konferenci v službi miru ter interesov naših ljudskih množic.
*
PREGANJANJE ANTIFAŠISTOV
Preganjanje antifašističnega tržaškega prebivalstva, ki se je pričelo z aretacijami antifašističnih voditeljev, med njimi urednika slavnega "Parthizanskega dnevnika" dr. Danila Miliča, bivšega urednika "Primor-skegad nevnika" Staneta Staniča in Lada Poharja, je vzbudilo val ogorčenja med tržaškimi demokratičnimi množicami, ki izražajo v številnih protestnih resolucijah na ZVU svojo zahtevo, da se preneha z metodo
O	zapiranja tržaških antifašističnih borcev. Ljudstvo ne more razumeti, da plačujejo danes zavezniki protifašistične borce po tolikih žrtvah v skupni borbi za svobodo a preganjanjem in aretacijami.
*
NAPAD NA PROSTORE KP ITALIJE
V	KRMINU
Trst, 10. jun. — Fašistični elementi so v Krminu napadli prostore Italijanske komunistične partije. Pod vhodna vrata so položili večjo količino streliva, ob čigar eksploziji je bila demo-lirana centralna dvorana in poškodovane vse premičnine v njej. Popokale so tudi šipe na poslopju in okoliških hišah. Kakor po navadi policija tudi /tokrat še ni ničesar izsledila.
TATOVI UNRINEGA SLADKORJA PRED SODIŠČEM
Trst, 10. jun. — V Trstu se je pričela 9. jun. sodna razprava proti skupini civilnih policistov in italijanskih želez-
ki so lani avgusta na železniški postaji v Nabrežini odklopili železniški vagon z Unrinim sladkorjem za Jugoslavijo in si prisvojili 160 vreč sladkorja.
Kot prva obremenilna priča je nastopil bivši civilni policist Senica, ki je potrdil svoje prve izjave, da so si obtoženci res prisvojili Unrin sladkor. Takoj ko je Senica to prijavil višjim organom policije, je bil premeščen v Trst, odtod na Opčine, kjer so ga po nekaj mesecih odpustili iz službe. S tem so se hoteli znebiti nevarne priče.
Razprava je bila po pričanju Senice odložena za nedoločen čas.
RAZNE NOVICE
—Neizsledeni zlikovci so s ponarejenimi ključi vdrli v amnuSakturno trgovino Gaeta
na Spangerja in odnesli veliko množino moškega in ženskega perila, vrednega nad 1 milijon lir. Policijska poizvedovanja so ostala brezuspešna.
—Iz Jelenčje jame pri Štanjelu so začeli izkopavati številna trupla nemških in fašističnih vojakov, ki so ostali tam iz vojnega časa. Delo vodita policija iz Trsta in Gorice s pomočjo gasilcev in jamarjev,
—Pri razkladanju bombaža s švedskega parnika "Fernebo" v tržaškem prisatnišču se je sesula skladovnica bal na 45-letnega delavca Franca Črnigoja, ki je po prevozu v tržaško bolnišnico podlegel za poškodbami.
—V koprske , zapore so pripeljali Bruna Medico iz Srnina, pri katerem so našli polno skritega blaga. "Kamarad" fašističnih časov se bo moral zagovarjati pred ljudskim
sodiščem.
SMRTNA KOSA
Umrli so v Trstu: 45-letni Franc Černigoj, 85-letna Ana Pavličevič, 53-letna Marija Lampe, 711etna Pavla Rust, 44-letni Karel Rustija, 63-letna Frančiška Maver, Antonija Rebula, 41-letni Marij Kolarič, 33-letni Silvo Ukmar, 53-letna Ida Vidali, 75.1etni Franc Štolfa Pokojnike bomo ohranili v trajnem, svetlem spominu.
*
POROKE
Te dni so se poročili v Trstu: šofer Albin Kobec in zasebnica Merina Šorli, uradnik Emil Riva in zasebnica Irida Bernadič, mornar Severin Partini in zasebnica Viktorija Kocjančič, risar Peter Borgolo in šivilja Silva Zago.
ZADRUŽNIŠTVO V SEŽANSKEM OKRAJU
Zadružno življenje v sežanskem okraju jo v polnem razmahu. 6 Naproz odlično deluje. Te zadruge imajo 20 poslovalnic. Razen tega ie v okraju 7 obnovitvenih zadrug, ki nadaljujejo z gradbenimi ter obnovitvenimi deli. V Vremeskem Britofu je bila nedavno ustanovljena čevljarska zadruga, v Herpe-ljah krojaška zadruga, v Divači in Rodiku delujeta z velikim uspehom 2 živinorejski zadrugi.
DOMAČE VESTI
Slovenci se vračajo v domovino
Z ladjo "Vulcania" so se 4. avgusta zopet O koloniji in je bil svoj čas urednik "Pravice"
trije naši dobro poznani rojaki vrnili v staro domovino, z dobro voljo dati vse svoje moči pri obnovi naše porušene domovine. To so: Ludvik Furlan, Ladko Lojk in Leopold Ličen, poslednja sta šla v svojo rojstno vas Črnice. Ker so bili člani Ljudskega Odra jim je to društvo priredilo poslovilni večer, kjer se je zbrala lepa družba. Tov. lekše predsednik in Josip Škodnik tajnik sta ob tej priliki spregovorila primerne besede v bIovo, nakar so tudi odhajajoči spregovorili par besed v zahvalo.
Tov. Furlan je bil zelo aktiven v slovenski
in pri "Slovenskem Glasu" je tudi pridno delal pri upravi. Naš list bo to izgubo zelo občutil, posebno sedaj ko nam pomanjkuje požrtvovalnih delavcev. Ostala imata tudi mnogo zaslug za naselbino, posebno za "Ljudski Oder".
Tudi črničkovci so jim priredili na Pater-nalu zabaven poslovilni večer, kjer se je pri veqerji in kozarcu vina tudi marsikatero po domače zapelo.
Želimo jim obilo uspeha tam doma, kjer smo gootvi, da jih čaka velika naloga.
1
Ob priliki poslovilnega večera našemu podupravniku tov- Furlanu
POZDRAVE POŠILJAJO	<
Uredništvo Slovenskega Glasa je prejelo pismo s potovanja, od tovarišev Furlana, Lojka in Ličena. V pismu pozdravljajo potom našega lisat vse znance in prijatelje ter se zahvaljujejo vsem onim, ki so prispeli v pristanišče na poslovitev,
V	pismu naprošajo naj objavimo, da so jim nekateri izročili zavoje na parniku in te brez nobenega naslova, ki sedaj ne znajo komu bi jih izročili. Zavoji brez naslova vsebujejo: Prvi: 3 kg slakorja; drugi 1 kg sladkorja in tretji dva para volnenih ženskih nogavic. Kdor je kaj poslal potom otv. Furlana in Muhe naj hitro piše domov in vse
OBISK V DOMOVINO
V	soboto, dne 17. avgusta je odpotovala v rojstni kraj naša rojakinja in zastopnica Slovenskega Glasa, Marija Klarič, soproga našega znanega industrijalca Rudolfa Klarič. Šla je samo na obisk v naše kraje, t. j na Primorsko in se potem čez nekaj mesecev zopet vrne.
Tovarišici Mariji Klarič želimo srečno potovanje in pričakujemo njenih utisov iz naše domovine.
IŠČE SE
Rojaka Ivana Jakšič, ki je stanoval v ulici Disboa št. 395 v Berissu, išče hčerka Slavica Podgorski rojena Jakšič. Ako bi dotični čital te vrstice naj ji piše v Zagreb III, Rakovčeva 24
Zadnje leto ga je pa bolezen tako mučila, da ni mogel več odpravljati najmanjšegg d^la.
Pogreb se je vršil naslednji dan na 'pokopališče v Tigre, kjer ga je spremljalo na njegovi zadnji poti veliko število naših rojakov in prijaetljev tujcev.
Zapušča soprogo Pepco roj. Oberdank, sina Alfreda, hčerko Silvijo, brata Silvestra in sestro Frančiško, svaka Ivana Oberdank in svakinjo Ivanko por. Rovtar.
Pokojni Rovtar je bil zelo znan v naši naselbini. Dospel je v Argentino pred 25 leti in imel jetakoj eno prvih našiar restavracij na Paternalu. Preselili se je pred 15 leti v Tigre, kjer je v družbi svojega brata otvoril znani "Recreo Eurdpja". Bilo je tam zbirališče naših rojakov, kateri so se vedno ob prostem času zatekali v prosto naravo.
Omeniti moramo tudi, da je bil pokojni Ivan Rovtar, zaveden rojak, ki je vsaleta z oglašanjem podpiral naš taisk in vedno
SLOVENSKI. SVET
VABI
PRIREDITEVNSLOVENSKIH društev
katera se vrši v NEDELJO 31. AVGUSTA v dvorani "Centro Armenio". ulica Acevedo 1353 (v višini C6rdobe 4800).
Začetek ob 4 uri in pol popoldne.
SPORED:
1) Deklamacija (Učuteljica Vida Gomišček)-
2) Petje (Skupni mešan zbor pod vodstvom pevovodje Cirila lekše).
3) Vijolinski duet (Izvajata Elda Neu in Nestor Škof).
4) Solospev.
5) Klašični plesi.
G) Veseloigra v dveh dejanjih:
“G o s p a Kordula”
OSEBE:
Gospa K6rdula .............. Adrijana Baretto
Sladkulja ............. Herminia Bevčič
Marjana Jezičkova  . . Ida Pečenko
Bezgavčeva ............ Irena Vidmar
Kljunova .............. Mercedes Štoka
Dekla Urška  ................ Helena Mihelj
Gašpar ...................... Zorko Baučar
Duh ......................... Boris Zlobec
Režija: MIRO MERKUZA Po sporedu PLES do 11 ure. — Igra SAMČEV ORKESTER.
Vse članstvo in, prijatelje naših društev, da se polnoštevilno udeleže
prav vljudno vabi
SLOVENSKI SVET.
VSTOPNINA: Moški $ 2.—, Ženske $ 1.—.
priskočil na pomoč pri akcijah.
Naj mu bo lahka argentinska zemlja in ostalim naše sožalje!
veliko število rojakov Naše tovarišice
IZ LOMA NEGRA Žalostna vest.
Dne 8. avgusta je umrla naša preljublje-na rojakinja Angela R. Žlemberger, stara 60 let, doma iz Gornje vasi pri Novem me-štu Dospela je v Argentino leta 1929. in ves čas svojega bivanja je preživela v Lomi Negri. ^ogreb se je vršil dne 9. avgusta, katerega se je udeležilo veliko število naših rojakov in prijateljev.
Pokojnim zapušča 2 sina in 7 hčer, vnuke in več sorodnikov.
Bila je tudi vedno zvesta naročnica Slovenskega Glasa.
Vsim ostalim naše sožalje.
SLOVO
Zapustili so Argentino in šli v domovino iz Lome Negre Josip Golobič in Josip Žlogar. To sta prva tovariša, ki sta od tu odšla v Jugoslavijo.
Udruženje Svobodna Jugoslavija je pripravila tovarišem lep poslovilni veqer in v gostilni tov. A. Adamačioa se je zbralo res
IŠČE SE
Rudolf Košak, sin Janeza in Marije Gorenje iz Novega Mesta L. R. Slovenija.
Zadnjikrat se je oglasil svojemu očetu leta 1938.
Kdor bi vedel kaj o njem naj javi hitro na Konzulat F. N. R. Jugoslavije v Rosariju.
NOV GROB.
V	sredo, dne 13. avgusta je umri naš tnan rojak Ivan Rovtar, v starosti 48 let, doma iz Šempasa pri Gorici. Bolehal je že več časa na vranici in imel je pritisk krvi.
Na znanje naročnikom in citat el jem ‘‘Slovenskega Glasa”!
Pri našem Trgovskem Združenju so se pre časom obvezali, da bodo pomagali našemu tisku, t. j. “Slovenskemu Glasu”. In naši trgovci tudi d>žijo svojo besedo, ker najeli so sobo v prostorih Ljudskega Odra, ki naj bi služila le za uredništvo m upravo “Slovenskega Glasa”.
Sporočamo torej vsem našim naročnikom, čitateljem in prijateljem, da se uredništvo in uprava že nahaja v ulici Coronel Rmon Lista 5158. Telef. številka: 50 (Devoto) 5501.
Kdor bi rabil kateres?bodi informacije se lahko obrne osebno ali telefonično na naše uredništvo vsak večer od 8 do 10 ure in ob nedeljah v popoldanskih urah.
Obenem izrekamo našo zahvalo Trgovskemu Združenju, ker so nam na ta način mnogo pomagali za napredek našega lista.
TISKOVNI ODBOR “SLOVENSKEGA GLASA”
pripravile okusen prigrizek in čaj. Posl<J'rl len govor je imel naš blagajnik tov. An*011 Štular in tajnik J. Vukšini. Med raznimi “ gimi sta tudi tovariša Golobič in 21 ofP spregovorila par besed in se vsem zahv<!
lila za lep poslovilen večer Bila je že P°‘ ura ko smo si stisnili roke v pozdrav in razšli.
Ob prihodu v Buenos Aires nas je Pr* čakoval naš rojak Franc Uršič, ki nas r peljal na svoj dom in nas prav dobro P0-stregel. Tudi tu se nas je zbralo rojakov in smo v pravem veselju Pr® skupno še zadnji dan v Buenos Airesu.
Tovariša, ki odhajata sta bila vedno zV* sta v naših organizacijah in mnogo Pr'^ mogla pri vsakih akcijah. Ob slovesu 1 želimo srečno pot in boljše življenje v » svobodni domovini.
Marko Golob'c'
t«f
ZAHVALA
Ob priliki smrti naše matere, sestre svakinje,
VICENCE JOŽEFE FURLANI por. GREGORIČ,
umrle po dolgotrajni in mučni bolezni Buenos Airesu, dne 2. avgusta t. 1., se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljal' njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo a krasne
ve*1'
ce "Svobodni Jugoslaviji" Slovenski tovarišem od P. C., transporte EsMcl Gaona; Serafinu, Antonu in Gizeli Greg°fl kakor tudi vsem ostalim sorodnikom.
Iskrena hvala vsem!
Agata, hči; Fani, setra in svakAn' C6rdoba, 10. avgusta 1947
M
TRGOVINA JESTV
Srečho Tnrvl
TRELLES 1402	U.	T.	59-4l°4
INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R
Andres Fereyra 3965 U. T. 61-226° Buenos Aires	___
SiomsKt Glas
Propietario: CONSEJO ESLOVENO
Director: LADISLAO ŠKOF
Administrador: METOD KRALJ
PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1509. Ivan Cankar”: Ramallo 4962 — Saavedra. yudski Oder: Coronel Ramon Lista 5158. U. T. 50-5502.
“Ugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centensra 2249. U. T. 61-1701. “•ovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667.
^druženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: 1 Av. Fr. Beir6 4916, T. A. 50 - 5591
ZASTOPNIKI:
Cordobo in okolico: Franc	Kurinčič — Pinzon	1639.
Rosario in okolico: Štefan	Žigon — Avenida Lagos	y	Horqueta.
Ža Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
£a Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires.
' Caseros in Tropezon: Ivan	Hrovat — Lisandro	Medina	1386.
a Montevideo: Vera in Milka	Ogrizek
Paternalu: Matevž Simčič
Rectificacion Laranaga 2235. Warnes 2101, Buenos Aires.
Buenos Aires, 21 de Agosto de 1947
No. 23
Naše delo - jamstvo za naš Slov. Ljudski Dom!
Zastonj ni bilo naše pisanje, ker r^tša beseda dobila je odmev v združitvi. Dali
smo si besedo in podpisali skupnost in. danes lahko že potrdimo, da Združitev ni ostala le na papirju, temveč je dejstvo. Nič zato, da se je izgubilo nešteto večerov radi malenkostnih nesporazumov, samo da smo dospeli
pravega zaključka. Mogoče z naglim in nepremišljenim delom, bi v bodoče naleteli na kakšne težkoče.
Na Konvenciji izvoljena komisija za materjalno združitev naših društev, skoraj tri mesece iskala pot, da dospe do pravega cilja in danes lahko kadilo potrdimo, da je beseda dana na Konvenciji tudi izvršena- Vsa za-'^uga za to gre zavednim voditeljem in zastopnikom naših društev, ki so žrtvovali ure spanja in počitka in iskali poti za čimboljši izid glede združitve, da bi s to zadovoljili članstvo naših društev. Gre pa zasluga tudi vseniu zavednemu članstvu, ki so združitev podpirali in jo zahtevali.
Moramo torej požrtvovalno in resno na delo, da povzdignemo naš Slovenski Ljudski Dom. Vsak zaveden Slovenec - Jugoslovan mora postati ?‘an nove skupne organizacije. Danes ni več izgovora, da bi ne postali ^3ni S. Ljudskega Doma. Komisija jo danes na delu za pripravit načrte ‘■CI Vpostavitev našega skupnega doma in mi bomo ta načrt podprli, da Pristopimo kot člani ter da pridno in vestno delujemo na polju skupnosti. °stavili bomo naš dom., ki nam bo v ponos v izseljeništvu, v katerem bomo našo kulturo, umetnost, zavest in ljubezen do naše nove domovine. 23ajali bomo v pravem narodnem duhu našo mladino od katere je bodočnost odvisna in si s tem zagotovili naš obstoj. Pozabili moramo na nesmiselne nesporazume preteklosti in naš cilj mora biti: podpirati in delati na Polju skupnosti.
Videli smo zadnje čase, kako so r.aši pevci enoglasno zahtevali en sam skupni pevski zbor in to tudi dosegli- Imamo danes en sam pevski zbor, kateri nastopa pod imenom Slovenskega Sveto. Videli bodemo v bodoče
odru naš igre, ki bo podal dramatični odsek v katerem bodo nastopali ^letanti vseh naših društev. Kdor sledi v zadnjem času našemu delovanju Snko razvidi, da imena posameznih društev čim manj uporabljamo in upa-
da kmalu ostanejo ta le v zgodovini. Pričakujemo in prepričani smo tudi, Q tovariši iz vseh naših društev širom Argentine pristopijo v naše vrste, da 9*emo skupno združeni po eni sami poti. Danes so le opazovalci našega Ibarja, a jutri bodo podprli naše delo s tem, da tudi vse ostale organizacije ^stopijo v Slovenski Ljudski Dom in postanejo samostojne podružnice, kar Pomeni enakovreden član noše skupne slovenske organizirane družine v ^r9entini. Na ta način bedo razoroženi vsi elementi, ki razdirajo našo skupit in sabotirajo na vse mogoče načine naš tisk.
Slovenski Glas, edino naše glasilo v Južni Aberiki je bil in bo kažipot v_ našem izseljeništvu. V naših stolpcih bomo podpirali vse ono, kar je kontno naši skupnosti, a bomo tudi obsojali kar ie škodljivega. Slovenski Glas postati prava tribuna članov Slov. Lj. Doma in vseh zavednih rojakov Cels Južne Amerike.
Prepričani smo, da Slovenski Ljudski Dom bodo pozdravili vsi naši za-Vedni Slovenci širom našega kontinenta in v domovini, pozdravili pa ga b°do tudi ostali Jugoslovani, ki so z nami v tesnem sodelovanju.
Ko so naši zavedni društveniki pred letom ustanovili Slovenski Svet !° v članku v katerem so se predstavili naši javnosti jasno pokazali kaj Zelijo in kake cilje zasledujejo. Zato ne bomo tukaj ponavljali kar smo že kkom enega leta pisali, smatramo pa, da je potrebno da ponovno podčrtamo Vc*žr,ost, ki ga ima za skupnost sporazumno in bratsko sodelovanje vseh llQših zavednih izseljencev v enotni organizaciji, ki bo zajela njihovo delo-Vqnje na vseh poljih in širom cele gostoljubne Republike Argentine.
Zato pa vsi na delo za enotno, veliko in močno organizacijo slovenskih l*seljencev SLOVENSKI LJUDSKI DOM in za naše glasilo SLOVENSKI GLAS!
Vesti iz
h U
anizacij
Slovenski Svet
Slovenski Svet je prejel od U.S.J. Slovenski odbor svoto $ 8.000.—, kateri denar so zbrali od razprodaje bonov, za zdravila, ti-telno za obnovo Jugoslavije in razni dobički i prireditev. Slovenski Svet je izročil denar Koofdinacijskamu odboru za Pomoč Jugoslaviji.
*
Na prieditvi Slovenskega Sveta, dne 3. avgusta je bilo dohodkov $ 813.— in stroškov $ 524.15. Čistega dobička $ 288.85.
V. Batagelj, blagajnik.
IZ SAAVEDP.S
Dne 27 julija se je vršil v prostorih Društva Ivana Cankarja "asado", katerega so organizirali U. S. J. Slovenski pododbor in Ivan Cankar Čisti dobiček je bil za kampanjo obnove Jugoslavije.
Bilanca:
Dohodki:
Razprodaja vstopnic	.... „	503.50
Dražba ene "torte" ............. ,,	231.50
Od razprodaje pijače	.... „	215.50
Skupaj	$	950.50
Stroški:
Meso, drva in razno	.... $	309.60
Pijača za buffet .................  163.35
Razni stroški .................. „	17.50
Skupaj	$	950.50
Čisti dobiček .................. $	460.45
IZ UDRUŽENTA SVOB. JUGOSLAVIJA — SLOVENSKI ODBOR —
V	zadnji štev. "Slovenskega Glasa" smo pričeli objavljati prispevke in imena darovalcev, kar bomo nadaljevali dokler se ne zaključi zbirka za rekonstrukcijo F. L. R. Jugoslavije.
Slov. odbor, Av. Fr. Beir6 4916.
Potom tov. Antona Udovič so prispevali sledeči tovariši:
Po $ 50.:—: Ivančič Franc, Jurisinovič Anton, Maganja Franc, Straner Josip.
Po $ 50.—■: Svavel Bernard.
Po $ 30.—: Udovič Anton, Maganja Antonija, Bizaj Peter, Turkovič Maks.
Po $ 25.—: Skrtic Jurij, Komel Leopold, Bon Josip.
Po $ 20.—: Truden Jakob, Božeglav Jožefa, Babuder Rudolf, Grzetič Anton, Simčič Josip, Vičič Josip, Plesničar Albin, Podgornik Franc, Babuder Josip, Surina Franc, Mahne Vida, Tomšič Franc, Šantelj Anton.
Skupaj $ 695.—.
Potom tov. Franca Mohorčič so prispevali sledeči otvariši:
Po $ 50.—:	Lisjak Rihard.
Po $ 40.—:	Rojc Lovrenc.
Po $ 30.—:	Šuligoj Štefan,	Mankoč Anton,
Rotar Anton,	Gabrovec Marij,	Benčič	Peter,
Česnik Ivan,	Srebrnič Peter.
Po $ 25.—: Lah Edvard.
Po $ 20.—: Česnik Pavel, Ivančič Marij, Škodnik Friderik, Bizalj Ludovik, Drašček Ivan, Poličnik Franc, Jazbec Mirko, Mozetič Anton, Francetič Anton, Celedin Anton, Rožanc Franc, Mahnič Franc, Kočevar Franc, Gregorič Serafin, Slavec Franc.
Skupaj $ 625.—.
Potom tov. Ignacija Zadelj so prispevali sledeči tovariši:
Po $ 30.—: Kalister Josip, Cocič Alojž, Tretjak Dominik, Zadelj Ignac.
Po $ 25.—: Valenčič Matija, Tomazin Anton, Nuncija Peter, Simčič Josip, Rolic Franc, Svetina Anton.
Po $ 20.—: Kek Josip, Juriča Alojzij, Novak Alojzij, Kotnik Franc, Simčič Anton,
S Povh Anton, Legiša Emanuel, Česnik Ivan, Dolina Antbn, Smrdel Franc, Milharčič Franc,' Jazbec FoHiinat, Tomšič Josip, Baša Ivan, Dvorzak Mirko.
Skupaj $ 570.—.
*
V pisarni glavnega odbora je prispeval
tov. Pavšič Josip $ 30.—.
Siov. pododbor iz San Martina.
Potom tovarišev Krusiča in Paglovca so prispevali sledeči tov.:
Po $ 50.—: Krusič Josip, Družina Vidmar, Slejko Franc, Mlečnik Franc, Kovač Viktor, Črne Janez, Širok Šteianija.
Po $ 30.—: Paglavec Franc, Brajnik Alojz, Podgornik Mirko.
Po $ 25.—: Sever Leopold,	Birsa Franc,
Filipčič Karel, Pisk Valentin, Uršič Anton, Peršič Emil.
Po $ 20.—: Pollak Janko, Vodopivec Leopold, Rojc Josip, Kerševan Ivan, Švara Alojz, Kovačič Josip, Bandelj Alojz, Maurič Mihael, Šuligoj Marij, Klun Antonija, Vatovac Lucijan, Uršič Karel, Kodrič Franc, Širok Ivan, Nuncija Gaspar.
Skupaj $ 890.—.
Potom tov. Brčko-Lukač, so prispevali sledeči tov.:
Po $ 20.—: Počkaj Karel, Svetina Karel, Brčko Josip, Lukač Ivan.
Skupaj $ 80.—.
Potom otv. Melink-Velušček so prispevali sledeči tov.:
Po $ 40.—: Gržina Ivan, Velušček Romano.
Po $ 20.—: Tavčar Josip, Plesničar Ferdinand, Melink Leopold.
Skupaj $ 160.—.
Potom tov. Lavrenčič so prispevali sledeči tov.:
Po $ 30.—: Lisjak Viktor.
Po $ 25.—: Kolenc Franc.
Po $ 20.—: Novak Alojz, Rudež Viktor, Lozej Emil, Zobec Jože, Bernetič Teodor.
Skupaj $ 155.—.
Potom tov. Mucič Karla so prispevali sledeči tov.:
Po $ 20.—: Hrovat Vinko, Hrovat Franc, Simšič Franc, Sustarčič Josip, Štraus Peter, Filipčič Franc, Sabeli Peter, Uršič Ivan.
Po $ 25.—: Mucič Karel.
Skupaj $ 185.—.
OBISK
Rojak Anton Marušič iz Montevidea je dne 17 avgusta obiskal uredništvo Slovenskega Glasa. Med raznimi pogovori o aktivnosti Slovencev v Montevideu nam je tudi povedal, da se bo v kratkem ponovno ustanovilo društvo "Slovenski krožek", ki je prenehal z delovanjem, ko se je pridružil k jugoslovanskemu društvu "Bratstvo". Nadalje nam je obljubil, da bo skrbel, da se bo naša kampanja za nove naročnike "Slovenskega Glasa" razširila tudi med tamkaj bivajočimi Slovenci.
Slovencem v Montevideu želimo mnogo uspeha pri organiziranju novega, oziroma pri delu za obnoviti ponovno dobro poznani "Slovenski krožek".
C«6i*|5D«9B*a**SaVBa Modica 8 TI P ACII A”
ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores:
Dr. A, Izasuirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente
Sprejem: pop. od 15 — 20.
Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12.
Govori se Slovenski
S	U I P A C H A 28
SMRT FAŠIZMU
Mladinski Glas
SVOBODA NARODOM
Bodoče delovanje slovenske mladine
Hočemo poročati o delu, katerega si jeodrasle, t. j. nad 15 let ten za male otroke.
naša mladina začrtala in katerega hoče tudi izpolniti.
Kultura in umetništvo.
Ustanovil se je odbor za kulturo in umetnost med slovensko mladino, kateri obstoja ir dveh zastopnikov posameznih mladinskih odsekov. One odseke, kateri niso še imenovali svojih zasotpnikov, naprošamo, da naj te imenujejo in pošljejo v najkrajšem času.
Ta odbor ima nalogo, da pripravi vse potrebno za razvoj dramatike, kulturnih predavanj, objav, itd. Za dramatični odsek sta •dgovorna tovariša Ferruccio Basohi in Anton Znidešič; za kulturni odsek tov. Anton pinter. Ta odsek bo vodil tudi mladinski pevski zbor slovenske mladine, kateri prične s svojim delovanjem že prihodnji mesec. V mladinskem zboru se lahko udejstvuje mladina vseh naših društev in naprošamo vse tovariše in tovarišice, da se čimprej vpišejo v mladinski pevski zbor.
V	zadevah glede glazbe je bil določen tov Rikard Bevčič.
Tečaj za slovenščino.
Na sestanku, kateri se je vršil zadnje dni preteklega meseca, se je sklenilo reorganizirati tečaj slovenskega jezika. V ta namen je bil tudi izvoljen odbor, kateri sestoji iz zastopnikov posameznih odsekov. Tečaj se bo odžaval v prostorih GPDS. v Sim-bronu in društvu "Ivan Cankar" v Saave-dri. Tečaj se bo održal tudi za vse malčke, kateri živijo v bližini Slovenskega Doma v prostorih istega.
Tečaj bo razdeljen v dva oddelka: za
Prošnje za vpisovanje so na razpolago pri vseh odsekih posameznih društev. Vpisovanje se zaključi 15. septembra in atkrat se po številu določi tudi ceno pristojbine, katera bo tako nizka, da jo bo lahko vsak zmogel in na ta način se omogoča da bo obiskovalo tečaje čimvečje število naše mladine.
ŠPORT
Na sporazum zastopnikov športa društva Ljudski Oder in G.P.D Slovencev, se je določilo, da se vršijo dve tekmi za tenis in sicer za mladeniče in mladenke Tekmovanje prične 20 septembra in 15. se že zaključi vpisovanje, kjer se bo tudi določilo način igranja.
Igralo se bo v prostorih Ljudskega odra, na dan sobote od 17 do 20 ure. Igralo se bo za dosego večjega števila točk.
Vsak mladenič in mladenka, ki se udeleži tekmovanja se lahko vadi v omenjenih prostorih ob sobotah in nedeljah.
Pri vpisovanju je treba plačati $ 1.—.
Nagrade so sledeče: I. — Ena čaša;
II. — Ena medalja;
III. — Zastavica (banderin).
Vsa tekmovanja so pod pokroviteljstvom Osrednjega Mladinskega odseka in se vršijo v svrho, da se doseže čimvečje zbližanje med našo mladino.
Prireditve.
Ob koncu tekočega leta mladina bo or: ganizirala velik festival, kjer bodo sodelovali naši novoustanovljeni odseki. Pravočasno bodemo o tem tudi poročali.
Osrednji Odbor Slovenske Mladino.
Temas de la Actualidad
A LA JUVENTUD
Hace un tiempo, tuvo lugar un hecho »n el que la Colectividad Eslovena resi-dente en la Argentina, puso de manifiesto auan nobles son sus aspiraciones. Un hecho memorable digno de la aprobacion de todos los eslovenos que anhelcm el progreso de nuestra querida colectividad.
Ešte acontecimiento de tanta trascenden-cia fue LA CONVENCION, en la que to-das las sociedades eslovenas se unieron para comenzar una nueva era de progreso en la cual la coordinacidn de los es-iuerzos, hasta entonces individuales, diera como fruto un sinntimero de beneficios que redundar an - en favor de la propagacidn general de la cultura psiquico-fisica de la colectividad
Se llenaba asi tambi6n una de las gran-des aspiraciones de la juventud. .
Es que hacia tiempo que la sangre nueva de esa juventud clamaba insistentemente un campo de acci6n mds amplio para po-der desarrollar sus actividades. El caso era absolutamente 16gico y de grandes proyec-ciones.
Mas, a medida que se trat6 de dar forma material a las aspiraciones anteriormente mencionadas, se presentaron como era 16-gico prever, diversas dificultades que amai-naron en algo el entusiasmo reinante en aquel dia memorable de la Convencidn.
Y	lo triste del caso, es que esas dificultades han desviado el verdadero anhelo de los que en esa conveci6n dimos el primer paso hacia la uni6n material con la sincera creencia de que la unidad seria la forma mds prdctica e ideal de progresar.
Aquel dfa, al decidirnos por la unidad, desfilaron por nuestras mentes un sinnume-ro dei lusiones: ya veiamos, con la mirada de aquel que presiente el futuro, un local
O-tinico, amplio en el que toda la colectividad encontraria calor de hogar, algo asi como un pedacito de la gran Yugoeslavia traido a este pueblo. .. . Y nosotros los jd-venes, nos sentimos convencidos de que en un futuro no muy lejano tendriamoš un hermoso campo de deportes en donde poder adčuirir un mayor desarrollo fisico y por ende la salud, engendradora de jubilo que constituye el resplandor de la vida.
Es que dsta, que era en su verdadera magnitud la primordial finalidad de la undidad.
Mas como es 16gico suponer, tantas aspiraciones no es posible llevarlas inmediata-mente a la prdctica.
Cabe ahora la interrogacidn: iPor qud entonces se quieren dar pasos apresurados, sin fundamentos y que llevcm irremediable-mente al fracaso?
Si la aspiraci6n era la de ampliar el campo de acci6n en donde poder desarrollar nuestras actividades, nuevamente nos preguntamos:	ipor qu6 tratar de redu-
cirla?
Si, colectividad eslovena, porque toman-ft do como se quiere hacer la decisi6n por la cual la sede definitiva de lan ueva socie-dad se constituya en los locales que actual-mente poseen las sociedades de Ljudski Oder y Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev, es reducir aiin mds el lugar en que se puedan realizar acti vidades'de cualquier indole.
Es que en realidad 6sto es reducir, ya que es obvio comprender que procediendo de ese modo de todos los actuals locales, que son varios y que segun se deja entre-ver por nuestras aspiraciones son pequenos para poder realizar nuestros anhelos, que-darian todas las sociedades en dos looales, que no es justamente lo deseado y lo que se buscaba aqužl memorable dla de la convencidn.
Esta no es la solucidn apropiada ni la que sinceramente conviene como se puede comprender con facilidad en lo anteriormente estipulado.
Lo exacto e ideal es, ya que en la actualidad no se posee el suficiente peculio como para construir inmediatamente el local que todos deseamos, comenzar por la transformacidn de los nombres en uno, que de acuerdo a lo resuelto sera en el futuro: "SLOVENSKI LJUDSKI DOM".
Mas luego constituir una nueva comi-si6n linica que rija los destinos de ese "SLOVENSKI LJUDSKI DOM".
Dejar todas las actuales sedes como fi-liales de ese gran Hogar Popular Esloveno.
Asi, todos -unidos, comenzar a idear me-t6dicamente el lugar y modo de construc-ci6n del local ue llene las aspiraciones de toda la colonia y poner en accidn otdas nuestras fuerzas en una gran campana pro-fondos para la financiaci6n de la construc-ci6n de ese gran local linico.
Unidos, labraremos nuestro futuro sin apresuramiento y lograremos cuanto nos proponemos con el apoyo total de aquellos que al ver que no se estdn defraudando sus anhelos comprenderdn que la unidad asi encaminada es un modo de progreso y no de retroceso.
La juventud no puede pensar de otro modo que el expresado. Se lo estd imponiendo su propia juventud.
Toda otra expresi6n, no es el fiel reflejo de la juventud que hasta el presente adop-ta una posicidn que a nuestro modo de ver es err6nea e irremediablemente conserva-dora.
La juventud debe comprender que la solucidn que proponemos en los pdfrafos pre-cedentes es la que llevard a la colectividad al progreso psiquico-ffsico que para ella con carino todos anhelamos.
Ricardo E. Bevčič por la Jurita Juvenil de "SLOVENSKI DOM"
La Juventud Eslovena
REUNIDA EN ASAMBLEA GENERAL EXTRAORDINARIA HA RESUELTO LO SIGUIENTE:
Nosotros, los jdvenes eslovenos, de-claramos nuestro mds sincero apoyo o la solucidn material, que sobre la unidad de las organizaciones eslovenas, ha propuesto la Comision Tdcnica de Slovenski Svet.
En esta oportunidad inanifestamos que dicha solucion es la mas aceptd' ble por la posibilidad inmediata de unir materialmente a todos nuestros compatriotas de la Capital Federal Y alrededores, y creemos que toda otrO soluci6n que pueda decidirse. deber6 ser tornada por todos los eslovenos una vez asociados al inuturo centro unico de toda la colectividad.
Al mismo tiempo, nuestra juventud manifiesta que participara activamente en la edificacion del futuro centro esloveno, para lo cual iormara Bri-gadas de Construcci6n, tal como lo l>a hecho nuestra juventud en Yugoeslfl' via.
Buenos Aires, Agosto 18 de 1947
JUGOSLOV. DRUŠTVO “SAMOPOMOČ SLOVENCEV
- Mladinski Odsek -
VABI NA
Čajanko in Plesno zabavo
ki se vrši v NEDELJO, dne 24. AVGUSTA v društvenih prostorih ulica
Centenera 2249.
Začetek ob 4 uri popoldne.
PO ČAJU PLES NA PLOŠČE.
Vljudno vabi
MLADINSKI ODSEK
A los Joveneš Eslovenos
Se hace saber a todos los jdvenes esloyenos que:
I) El dia 21 de septiembre prdxi-mo la Federacidn Juvenil Yugoeslav3 organizard una Excursi6n a los alrededores de Lujdn, para conmemorar e\ dia de la Juventud y unir a todos los jdvenes yugoeslavos de la Capital Federal y alrededores en una gran fiesta de camarader.a. Nuestra Central Ju' venil tendrd a su cargo lo concerniente al viaje de los jdvenes que deseen concurrir, para locual serdn habilitG' dos medios de locomocidn adecuados.
Todo joven que desee hacer acto de presencia, debe inscribirse en cual' quiera de las Comisiones Juveniles Eslovenos.
II) El d a 15 de Setiembre prdxim° se cerrard la inscripcidn para el Curso de Ensenanza del Idioma Esloveno, que organiza nuestra Central.
Con este motivo, todo joven que desee participar debe presentar la soli-citud correspondiente, que puede reti' rar de las Comisiones Juveniles, antes de la fecha citada
III) Serd organizado el Coro Juvenil Esloveno, por lo que se solicita de \°s jdvenes que deseen participar en e' mismo, que lo manifiesten a su ree' pectiva Comisidn Juvenil.
IV) Serdn organizados Campeond-tos de Tennis para jdvenes y damas-Los mismos tendrdn cardcter indivi dual y se pondrdn en juego copas Y medallas.
Mds detalles en esta mišma pdginfl' La Comisi6n Juvenil Central
Frajic Može
Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Est. Thefl HUERTA GRANDE — T. A. 43^
Starišem
2e na prvem Kongresu jugoslovanske mladine se je v resolucijah skleni-
lo
cimprejšno otvoritev tečajev za naš
,ezik. Zavedali smo se kako velike v®nosti so tečaji in dobro vidimo, da naša mladina nestrpno to priča-1 il*je, ker želi naučiti se materinega je-, ®«et, kakor tudi spoznati našo kultu-
10 in zgodovino. Toda, kaj mislijo k !e®u matere, ki imajo še majhne otro-;
Vsaka mati želi svojemu otroku ^boljšo bodočnost, zato ga vzpodbuja k učenju, pošilja ga v višje teča-,e. da se tam uči razne jezike. Toda te matere ne pomislijo, da je slo-. jenski jezik ravno tako ali morda še1 k°'j koristnejši kakor drugi jeziki. Ve-«korat se zastonj starši trudijo da naučili svoje sinove naše govorice, bodite prepričani, da ko pride v/°ke dobremu in obenem strogemu Učitelju, boste videli v kratkem času njem veliko spremembo, ker pri-C®1 bo ljubiti našo domovino, naš je-^k, naše knjige, pesmi itd.
; Gotovo se čitatelji še spominjajo na ^■srno, ki je bilo pred kratkim objav-jlsno v našem glasilu. Pismo je preje-^ rojakinja v Severni Ameriki od se-**re iz Modreje na Tolminskem. Sestra
11 Piše, da neko noč ko so prišle se vernoameriške čete v Italijo in na Primorsko se je pogovarjala s sinom: ^Bog zna £e ni med temi tudi moj ne-^k, ki je Amerikanec", Ravno o tem 5ta govorila ko potrka na vrata in sto-P1 v hišo ameriški vojak, kateri je Pravi slovenščini povedal, da je njen r'6čak. Pomislite stariši če bi ta nečak
znal slovensko bi svojci ne videli v ^iein drugega kot ameriškega vojaka Vzpodbujamo vas stariši, da se za-Vedate dolžnosti, ki jo imate napram ®®bi in drugim, ker dolžnost vsakega , '°venca je, da zna naš jezik ter da nadalje uči novemu rodu-
S. Golja
l
animivosti Sveta
11)	Več kot 90 % izvrstnih cvetic, ki se ^Porabljajo za okrasitev družinskih domov **hflajo duhd.
!2) Ko se pred 2000 leti ni poznalo ognja 8 je vedno jedlo gorka jajca, in kako? Qvezalo se je jajce na vrvico in zavrtelo . °li sebe tako naglo in toliko časa dokler Ie bilo gorko.
'3) Največji matematik na svetu je bil audi, kateri ko se je nahajal v Buenos Ai-<6sU je dokazal kako v 17 segundah lahko opravi račun katerega normalen človek f°bi do 10 minut da ga izvrši.
Eno mesto na svetu kjer se ne pro-
I)a cigaret in je prepovedano kaditi, je '6Ysin (švedska). In zakaj? Ker to mesto
•ob;
'Okujejo ljudje bolni na pljučih, da se
ozdravijo.
Hi
^5) V Birmaniji najbolj cenjena jed je
'n se ne pozna ne vina, ne piva in no-
Prireditev “Slovenskega Sveta”
V nedeljo 3. avgusta se je vršila Sdomovini, "kateri ne samo, da so
prva prireditev "Slovenskega Sveta" oiv dvorani "Centro Armenio". Kot prva prireditev, ki jo je priredil Slov. Svet, to se pravi vsa. slovenska društva, je bila precej slabo obiskana, če vpošte-vamo, da je bila tudi prva v zimski
pridno na delu za obnovo porušene domovine, katera hitro vstaja in si je že toliko opomogla z požrtvoalnim delom svojih hrabrih sinov, da danes lahko že izvaža nekatere pridelke v tujino. In temu je najboljši dokaz, da
Skupen, pevski zbor ob prvem nastopu
sezoni,- Ce je bila ta pičla udeležba po krivdi prirediteljev, je potrebno da se to vzame v poštev, da se v bodoče napravi več propagande, kajti ta prireditev je bila v naselbini vse premalo javljena.
Ob začetku je pozdravil navzoče v imenu Slovenskega Sveta, glavni tajnik tov. Stanislav Baretto, kateri je med drugim povdaril, “da le v skupnosti bodo naši" izseljenci dosegli že-ljene uspehe na društvenem polju,
' se že nekaj dni nahaja v tukajšnjem ' pristanišču jugoslovanski parnik "L0-šinj", ki je prvi pripeljal blago naravnost iz domovine in čigar kapetana,
; del častništva in moštva imamo čast1 i pozdraviti kot goste na današnji naši prireditvi. .
Program je bil precej dober, po-1 sebno Klopčičeva igra "Mati" je bila j dobro podana. Igrali so jo igralci i Slov. Doma.
Nastopil je z dvemi točkami in prav
i* * r f , , r, i n .
h " £ '	>	„•
Pogled na občinstvo v dvorani
druge pijače; se pije samo vodo I Rusi, Čehi, in Jugoslovani se naj-naučijo vse druge jezike kar se jih 8,5 svetu govori
Pol kila zlata bi zadostovalo, da se
^zlati
žica, ki bi po svoji dolžini lahko a okrog sveta.
>8) V enem letu se rodi okrog 32 miljo-°v ljudi na celem svetu.
'9) Več kot 1800 neviht je na svetu v V3Qkem trenutku.
, Srebro je bilo najprej rabljeno od In '■Oticev, in takrat je imelo večjo vrednost ^ zlato.
2l) v Francoskih znamkah se je opazilo
0	s° bile že tiskane da imajo eno veliko Q^c,ko, ženska seje proti vetru.
B. E. Z.
ker zgodovina naše naselbine je najboljši dokaz, da so naša društva v dosedanjem posameznem delovanju prav malo dosegla, ako primerjamo uspehe z ogromnimi žrtvami časa in truda naših požrtvovalnih društveni-kov."
Nadalje je dejal, da naj tudi izseljenci vzamemo za vzgled brate v
lepo zapel skupen mešan zbor pod vodstvom pevovodje Jakoba Krebelja.
Naši umetniki Angel Hrovatin in Lidija Gabrovec so želi veliko odobravanje kakor vedno.
Na prireditvi so bili prisotni tudi kapetan in častniki jugoslovanskega parnika "Lošinj", ki se je slučajno nahajal v tukajšnjem pristanišču.
Jugoslov. Društvo “Samopomoč Slovencev”
Centenera 2249 — Buenos Aires VABI vse rojake, prijatelje zdravega športa, kegljanja, na veliko
TEKMO KEGLJANJA
katera se bo vršila v NEDELJO 7. SEPTEMBRA ob 2 popoldne v društvenih prostorih, ulica Centenera 2249-
Tekmovalo se bo za sledečih šest nagrad:
1) Srajca (ki stane 30.— $).
2) Ovratnica.
3) Steklenica likerja.
4) Steklenica hruškovca.
5) Steklenica Vermoutha-G) Domača potica.
Društveni buiet bo preskrbljen s prigrizkom in pijačo.
Vljudno vabi ODBOR
0	kampanji za “Slovenski Glas”
Čeravno naše kolonija je v polnem razmahu za razne kampanje, kakor n-pr.: za obnovo domovine; za našo potrebi?.o deco v domovini; za lista "Union Eslava" in "Jugoslovanski Ise-ljenički Vijesnik", smo tudi mi si nadeli enako nalogo za naš “SLOVENSKI GLAS". Priznamo, da ni ravno najbolj primeren čas za to, toda, da so vse te kampanje potrebne, moramo reči. da tudi kampanja za naš edini list je prepotrebna in prav gotovo iz več razlogov.
Zraven gori imenovanih kampanj, moramo povedat, da večina naših najbolj aktivnih tovarišev so preobloženi z delompri raznih organizacijah, a se vendar čutijo dolžni podpret to kampanjo za naš list! Za danes hočemo vsaj nekaj omenit, kako se razvija ta kampanja.
Prvi se je odzval na neš apel tov. Fran. Cerkvenik, ki je prispeval S 12.— za to kampanjo in je pristavil: "Kot ljubitelj našega čtiva razumem povišek stroškov ter vidim edino rešitev, da pomagamo vsi ter bi predlagal naj bi darovcl vsak naročnik po en dan in s tem bo kriza rešena. Uva-žujte in prispevajte!" V imenu odbora za kampjanjo srčna Ti hvala tov. Fran in Tvoi predlog bomo upoštevali ter -skušali postaviti v prakso.
Naši zavedni tovariši od U.S-J. iz Pineyra — kot je že bilo poročano v zadr.jem listu — so nabrali $ 100.—. Srčna Vam bodi hvala in upamo, da tudi pri tej kampanji boste na častnem mestu.
Pri kampanji zc nove naročnike, so se do sedaj izkazali sledeči tovariši:
Na prvem mestu se nahaja naš zastopnik iz Saavedre tov. V. Metljak, ki je dobil 10 novih naročnikov, na drugem mestu je Boris Zlobec, zastopnik mladine (Pateinalski okraj) z 4 naročniki. Na tretjem mestu je Ludvik Furlan — podpupravnik lista, kateri je odpotoval v domovino — z 3 naročniki in končno naš upravnik Metod Kralj z 2 naročniki. Ob enem sporočamo, da odbor za kampanjo se nahaja v uredniških in upravniških prostorih v ulici C. Ram6n Lista 5158. Zaenkrat so določene ure od 20 do 22-Posebno rojake iz notranjosti obveščamo, da pišejo na zgoraj omenjeni naslov, iz mesta in okolice pa lahko vprašate telefomčno na T. A. 50 - 5502.
Za v notranjost države, smo začeli pošiljat list mnogim rojakom, katere naslove imamo pri rokah. Vsem tem sporočamo, da jim pošljemo po tri številke lista na ogled in upamo, da v tem času se naročite nanj, v nasprotnem slučaju se list z četrto številko ustavi. Moramo pripomnit, da niso še vsi okraji na delu, kot bi bilo pričakovati, ker iz notranjosti nismo še dobili odmeva.
Končno apeliramo na vse zavedne tovarišice in tovariše, da razširimo, izboljšamo to kampanjo za naš "SLO-VENSKIu GLAS".
Odbor za Kampanjo Slov. Glasa.
RADIO
Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje
JAKOB KREBELJ
CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. Stev. 54 - 4650
I
•I
Tovariši Renčanci!
Pred kratkim smo ustanovili med tovariši iz Renč akcijski odbor in pričeli z zbirko, da bi tudi mi iz tujine prispevali za spomenik padlih partizanov, katerega ga bodo v Renčah postavili. Nabrali smo že gotovo .svoto denarja, katere imena in prispevke bomo ob zaključku zbirke objavili v Slovenskem Glasu.
Naši zavedni rojaki v Renčah bodo postavili spomenik padlim partizanom, da se bo na ta način ohranilo spomin na žrtve ter da bo to tudi priča, da so Renčanci z žrtvami pripomogli do zmage in svobode.
Rojakinja Helena Vižintin nam piše: "Pišem Ti glede spomenika, ki ga bomo postavili v Renčah za padle borce in izvedeli smo, da tudi Vi v Ameriki nabirate v ta namen. Naročili so mi domačini naj jaz pišem in Vas naprosim za to stvar. Lepo Te prosim, da bi se res zaniaml, ker tukaj res imamo nekaj denarja nabranega, pa je vse še malo in če bi Vi od tam kaj prispevali, bi bila res velika pomoč. Mislimo napravit lep spomenik z veliko knjigo, kjer bodo vklesana imena padlih borcev. Ako boste Vi kaj prispevali, bodo tudi Vaša imena v spominski knjigi."
Tovariši iz Renč! Mi od tu nismo ničesar doprinesli do zmage nad sovražnikom v naši domovini. Zato pa spomnimo se naših padlih sorodlnikov ali prijateljev in prispevajmo, da se žrtvam fašizma postavi čim lepši spomenik. Kdor ni še prispeval naj napravi svojo dolžnost. Posebno se, tudi obračamo na one tovariše v Uruguayu in Braziliji, da pošljejo svoje prispevke
Prihodnji mesec odpošljemo' nabrani denar in zato potrudite se vsi, da pri tej akciji ne izostanete. ‘Prispevke lahko pošljete na uredništvo Slovenskega Glasa - Calle C. R. Lista 5158 - Buenos Aires
Za Akcijski Odbor: Karlo Mermolja
IZ ROSARIA
V nedeljo, dne 27. julija je Jugoslo-1® Muchos incovenientes, muchas dificulta-
i	IZ CORDOBE
Dne 27. 8. se je vršil v prostorih tukajšnje "Svobodne Jugoslavije” redni občni zbor ženskega odseka.
Po podanih poročilih se je prešlo na volitev novega ženskega odbora, ki je sestavljen takole:	.
Predsednica: Fani Gregorič, Podpredsednica: Lucija Kukanja Tajnica: Regina Mozetič Podtajnica: Graciela Vratnik Blagajničarka: Dora Gec II. Blagajničarka: Milka Marega.
Ostale odbornice so: Guština Oberman, Genovefa Simone in Justina Gec.
Kot pregledovalki računov sta bili izvolje-ni Ana Mesec in Marija Vever.
TRGOVINA JESTVIN
Oton Tur el
ANDRES LAMAS 12G5 U. T. 59-1892
Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU
<eJPA€iFICO” Anton BHojanovie
CHARCAS 7G9 — BUENOS AIRES
K R 0 J A C N I C A | Frane Metine
Paz Solclan 4844
U. T. 59-1355
RESTAURANT MIRO MERKiJŽA LORIA 472
vansko Društvo "Triglav” praznovalo 17-letnicro svojega obstoja. Opoldne se je vršil obed, kateremu je prisostvovalo mnogo članov in prijateljev društva, odbor in člani U.S.J., zastopniki Slovanskega Združenja, Čehi in razni drugi Slovani. Bil je prisoten tudi tov. konsul Rubeša in soproga.
Po obedu je imel govor predsednik društva "Triglav” tov- Ivan Krebelj, ki je z lepimi besedami govoril o pomenu slavnosti, kakor tudi dal svoj predlog za bodoče delovanje. Zahvalila sta se radi vabila tudi podpredsednik U.SJ. Ivan Mikelič in Slov. Zdr. tov. Nikolaj Šenkovsky.
Popoldne se je vršila prosta zabava in zvečer ples, katerega se je udeležilo veliko število naših Slovanov iz Ro-sarija.
Po obedu je imel svoj govor, kakor smo zgoraj omenili, predsednik društva tov. Ivan Krebelj, ki je rekel:
Senor C6nsul de la Republica Federal Po-
pular de Yugoeslavia,
Camaradas,
Hermanos y Hermanas:
Fu6 eso una tarde de Julio, un Domingo
de llovizna — hace 17 anos — cuando un reducido numero de entusiastas muchachos, echaron basss para una Sociedad, en la cual se agruparlan todos los yugoeslavos (eslovenos y croatas) de Primorska e Istra, que por el odioso invasor, — portador del maldito fascismo — desterrados de su pro-pia tierra, encontraron en este bendito pais Argentina, su segunda Patria. Sentian aguellos muchachos la imperiosa necesidad de un hogar comun en el cual harian culto a sus costumbres, a sus cantares, a su len-gua y a su profundo amor al terruno santo donde nacieron. Asi, unidos, con sus fami-liares, anoraban a los mds queridos, a lo mas sagrado — sus afectos a los padres, al valle o al cerro que los vi6 nacer, a los riachos y lagos, a su guerida Soča, a sus montanas, al mar Adridtico, y todo aquello abandonado por fuerza y destino adverso-Asi reunidos templaban su f6 en la recon-quista de la Libertad espiritual y de la libcrtad efectiva de su querida tierra Primorska, para verla unida, para Siempre, a la Gran Madre Patria YUGOESLAVIA, y asi, mis queridos camardas, ha sido fun-dada la SOCIEDAD "TRIGLAV", y, por he-bšrsele dado bases de ideales puros, s61i-das y firmes, hemos llegado — despušs de 17 anos — a una sociedad prospera, de arraigo, y podemos decir, que es un orgu-llo para la colectividad entera.
des še nos han opuesto, pero todos y feliz-mente siempre, las hemos vencido.
Con la liberacion — aunque parcial por momento — de nuestra Primorska, con la repueracičn corripleta de nuestra madre Patria — Gran Republica Yugoeslavia, tam-bien la Sociedad “TRIGLAV" se ha ensan-chado saliendo de su circulo regional, agrandčmdose para acoger en su seno a todo emigrante yugoeslavo, que verdadera-mente ama y quiera a su ayer avasallada, y hoy LIBRE y Grande Patria Yugoeslavia.
Con giandes sacrificios, con trabajo te-naz y persistente, hemos podido levantar este edificio — que como modesto monu-mento a la historia yugoslava en la Argentina — y como testimonio den uestro amor a la Madre Patria lo legamos a la posteri-dad, este HOGAR YUGOESLAVO que ha de unir bajo un s61o y el mismo techo, en una familia ideal e indisoluble, toda la colectividad yugoeslava de Rosario, — uni6n efectiva, sin clamores e intervenciones de afuera, que bajo pretexto de unirnos, — no quieren mas que desunimos.
Camaradas y compatriotas, en 6ste Hogar no ha de pisar ningiin traidor de nuestra santa causa, en 6ste Hogar resolveremos SOLOS — pues somos ya mayores de edad — resolveremos todos nuestros asuntos en bien nuestro, y, mdxime en bien de nuestra querida patria NUEVA YUGOESLAVIA, para cuya reconstruccičn debemos, perso-nal y colectivamente empenar todos nuestros esfuerzos como corresponde a los hijos agradecidos, hacia la Madre que todo lo diera por nosotros.
No quiero ocuparme de la historia de nuestro 'TRIGLAV", pues con ello temo podrla aburrirlos, pero bien lo saben todos Uds. cudnto hubo que luchar y sacrificar-se para conseguir lo que tenemos. No pue-do dejar, sin embargo, sin hacerle destacar que en este nuevo aniversario estamos festejdndolo — bajo el techo, nuestro pro-pio techo, la meta culminante de todas las sociedades, erigidas por el propio esfuerzo.
Este hecho no ha de hacernos detener en nuestro esfurzo para hacr aun mds grande, mds completo nuestro HOGAR, para bien de todos, los socios y para el or-gullo de la Colectividad.
Festejando hoy el džcimo sžptimo ani-'versario de nuestro querido “TRIGLAV" de-bo recordar a mis companeros fundadores, que descansan en la paz de los justos, a los ausentes y a los presentes.
Saludo y agradezco la presencia de los camaradas de la Agrupaci6n Yugoeslavia Libre, de la Comisičn Cooperadora; de la Sociedad Checoeslovaoa y de la Uničn
Slovansko Združenje - Podružnica v
V A B I
vse cenjene rojake in Slovane iz mesta in okolice, na
OBČN.I ZBOR,
ki se vrši, dne 31. avgusta ob 16 uri v dvorani Češkega Kluba, ulica 10 št. 1469 (Barrio Talleres-Oeste), s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1)
2)
3)
4)
5)
6)
7)
8)
Otvoritev in pozdrav predsednika.
Obširno poročilo tajnika. '
Poročilo komisije o bodočem načrtu dela.
Poročilo blagajnika.
Določbe glede obnovitve odbora.
"Editorial Eslava".
Ustanovitev ženskega in mladinskega odseka.
Razno.
Hvaležni bodemo kdo nam v naprej pošlje predloge, ki bi služili našemu bodočemu delovanju.
Koordinacijski Odbor S. Združenja.
Eslava, saludo a nuestro presidente h°n0 rario, Don Juan Kokič y a todos los socio1 y amigos benefactores que contribuyer0’ hasta la fecha gl engrandecimiento d« *5 Sociedad.
Levanto mi copa por la prosperidad f continuo progreso de "TRIGLAV", por ^ ventura personal de todos los presentes t sus familiares por la uni6n efectiva de '3 Colectividad, por nuestra querida P0*11 Republica Federativa Popular de Yugoesl<1 via, por nuestro Jefe Marisoal TITO, y nalmente por nuestra segunda Patria, ‘a generosa y Gran Republica Argentina.
IVIVA!
COMUNICADO DE LA COMISlOj EJECUTIVA DE LA UNION ESLAva DE LA ARGENTINA
Hace algun tiempo a esta parte, los aC y festivales de la Uni6n Eslava y de Sl1 organizaciones adheridas, se obstaculi235 y se prohiben contrariamente al derec!’5 de reuniin garantizado por la Constituc'^ Nacional, por la Oficina de Espectdc Publicos de la Intendencia Municipal-un principio, este organismo Municipal saba las negaciones de permiso en los sU puestos desperfectos de los locales a19U lados. Pero como tal forma revelaba c demasiada evidencia lo arbitrario y ctbU®" vo de čada prohibici6n, se pas6 al met° de no negcr, pero tampoco otorgar el Per miso respectivo,- pretextando que el corr6. pondiente pedido estd en trdmite. Los f'n de esta nueva forma de "guerra de n® vios" son obvios: se trata de infligir el 01 yor dano material posible a las organ12 ciones afectadas, que hasta el ultimo mento ignoran si el respectivo permiso rd o no otorgado, desacreditdndolas mismo tiempo ante el publico que aC\ al acto, o festival y encontrar las puer del looal cerradas.
El 10. de agosto de este aiio, el descripto fu6 aplicado al acto y *estlVj(( de significado altamente cultural, que Uničn Eslava organizaba en lParque Norte'
, gtf
para festejar el quinto aniversario de , vocero oficial, el periddico "Union EslaV® No obstante las medidas tomadas p°r Comisi6n Ejecutiva para evitar el p°s1^ ^ inconveniente, solicitando el amparo a Senores Ministros de Relaciones Exterio y del Exterior, asi como al Sr. Intende*1 Municipal:	el	permiso	correspondiente
1Ieg6,	AH'
La Comisičn Ejecutiva lamenta profun
mente la molestia que este percance sion6 a S. E. el Sr. Embajador de la UR asi como a SS. EE. los Sres. Ministros
h6
Checoeslovaquia, Polonia y Yugoslavia,
re>®'
jo cuyos auspicios fu6 colocada la
rida reuničn Se disculpa tambižn ante publico que acudi6 a su invitaci6n y enC tr6 las puertas del Sal6n Pargue Norte rradas.
Esperamos que las altas autoridaes ^ la Naci6n tomardn nota de este arbitt proceder de la Palicia de Espectdculos	^
practicamente impiden las actividades turales de una central que engloba a de doscientas organizaciones adheridas ®5 cidas a travžs de todo el territorio °e Republica Argentina y cuyos adhere^_ son el elemento mds trabajador y resP® so de las leyes vigentes en el pais. PRIMORSKE VESTI
I RESTAVRACIJA in BAR !
BABUDER in MLJAČ
!	lastnika.
Ulica FRAGA 1042
f	.
 ..............
KIOSKO "EDUARDITO"
Prodaja časopisov, revij, cikaret in slas   ___________________________
Našim čitateljem na znanje!
Svoječasno smo res objavljali mnogo pi-i» našo domovine. A to tedaj, ko nismo *>tli še od tam nobenih vesti potom no-Sega časopisja in tudi zasebna pisma so bi-*elo redka. Vsaka novica je zanimala na-jvnosta in zato smo tudi pisma objavili.
Danes imamo uradne zveze z domovino in nt<in uradno pošiljajo od tam vesti. Vedno Pa nam še naši čitatelji pošiljajo zasebna Pisma in nas naprošajo za objavo. Kljub ®aši najboljši volji, ne moremo posetiti toliko prostora v listu za pisma in naprošamo ,0iake naj teh ne pošiljajo več uredništvu v objavo. Zanimajo nas pa še vedno pisma,
kjer
se poroča o današnjem stanju ter o
obnovi v naši domovini.
Uredništvo.
PISMO IZ DOMOVINE
Naš naročnik Ličen Anton je prejel pismo od svojega brata Alfonza iz Divače ter naproša, da bi to objavili v našem listu. *
Med raznim tudi čitamo:
Divača, 16. VI. 1947 Preteklost je za nami in danes smo zadovoljni, da smo dosegli to kar smo najbolj želeli, t. j. svobodo in združitev vseh Slovanov Ni pa še vsega konec, ker tudi mi "'smo še vsi osvobojeni, a tudi to bodemo dosegli in prav radi tega se Angloameri-kanci zaganjajo v naše kraške pečine, a polomili si bodo zobe na kraškem kamnu. Mi bajamo, a njih je strah! Tudi pri nas ni še vse v redu in tudi plevela je še mnogo nami, -a to se bo opčasi očistilo, ker se 1°ona očistiti in ko bo vse čisto, bo zavladata svoboda in blagostanje. Reakcija se tru-na vse načine in se poslužuje najbolj budnih izmišljotin o stanju v naši državi.
pa gremo svojo pot in iz razvalin se *°Pet dvigujejo mesta in vasi, naše železnice vozijo že po vseh progah, naše tovarne 'n rudniki delajo s polno paro, pri nas ni brezposelnosti.
^ prehrano gre še malo trda, ker so sla-be letine. Lani je bila suša in letos kaže še hujša Vse bo seveda še racionirano, ker nimamo še nobenih zalog. Oblekli smo se ^di za silo, a potrebno je da izvažamo, da obdrži naša valuta, ker kredita ne mastno, ker nočemo pasti v odvisnost tujega ^Pitala O teh stvareh morete biti tudi tam 'nlormirani, ker vemo, da tudi tam vas sku-s<3 reakcija preslepiti in Vam stanje v naši domovini kaže v nasprotni luči.
potrebujemo Vaše pomoči in za Vašo Pomoč Vam bodemo vedno hvaležni. Jaz *°maj čakam, da bi prišel v Gorico, da bi 'Qhko kaj prispeval pri obnovi našega rojst-ne3<J kraja.
povrnitev v domovino, bo tudi vse ^oskrbljeno, a gre zelo počasi in tudi reak-Cl)a ovira vrnitev našega ljudstva ter ne-Srt*rnno laže o razmerah, ki vladajo v Jugoslaviji. Ameriško zunanje ministerstvo je Spovedalo izdajo potnih listov za v Jugoslavijo in to iz vzrokov, da pri nas ni °sebne varnosti ter da promet ne obstoja.
Pa vemo, da je naša edina država, kjer 15 Promet že v normalnem stanju. Priporočam Ti, da se ne daste zapeljati od tistih Piskačev in povejte našemu ljudstvu resni-'°’ katero Vam mi pišemo..."
SLOVENSKA BABICA
^eioroen« Itenpš do ttiloh
Uma 1217- U. T. 23-3389. Buenos Aires
Švara Darinko iz Gabrovice pri Komnu piše prijatelju:
Moram Ti jaz vsaj nekoliko opisati naše življenje, ker vem, da Ti drugi noče pisat. Jaz se nahajam pri vojakih v Ljubljani in krog Postojne. Sedaj sem doma, ker imam en mesec dopusta. Tri leta sem že pri vojakih in prej sem bil tri leta v zaporu v Italiji in Nemčiji Pobegnil sem iz Nemčije, šel k partizanom in sem še vedno pri vojakih. Prav nič se ne kesam, ker če je potreba ostanem še 10 let, a tega kar smo si priborili ne pustimo in ne damo. Povem Ti, da smo dali dosti fantov za to našo svobodo in ako je potrebno še jih damo, a bojimo se ne nobenega, četudi smo majhni napram neprijatelju
ffr. A. Kirschhaum
Povem Ti, da Vojkota ni več, ker je padel v 'Postojni, pqdel je v borbi za svobodo, katero mi lepo in srečno danes uživamo. Za osvoboditev naše Primorske je padlo 45.000 najboljših fantov. Tudi iz Gabrovice smo izgubili 15 junaških mladeničev
Tukaj je sedaj veliko veselje. Vsako nedeljo plešemo in se zelo zabavamo. Tudi zate bi bilo dobro tukaj in moraš priti domov, ker tukaj je sedaj vse drugače, vse je prerojeno, da je prav res prijetno in lušno.
Pozdrave
prijatelj Darinko.
1»
f«. Maria Kirschhaum
ZOBOZDRAVNIKA 0pE DE VEGA 3382	U.	T.	50-7387
ČITATELJEM IN LJUBITELJEM SLOVENSKIH KNJIG
Slovenski Svet, uredništvo Slovenskega Glasa in naša društva so v tem letu prejeli iz domovine nešteto novih knjig, izdane v zadnjih letih.
Naša knjiga mora v vsako slovensko hišo in zato Slovenski Svet otvori v najkrajšem času knjižnico, kjer bodo dobili naši rojaki v izposodo, kakor tudi v prodajo naše knjige. Knjižnica bo poslovala v uredniških prostorih Slovenskega Glasa, ulica C. R. Lista 5158.
V prihodnji številki bomo javili dan, otvoritve skupne knjižnice, katera se bo vršila s primemo slovesnostjo-
Poziv zastopnika Unrine misije za Jugoslavijo jugoslovanskim razseljencem v tujini
Beograd, 2. jul. — Pomočnik šefa*ven Jugoslavije je samo še okrog ti-
Unrine misije za Jugoslavijo, Micle Berett Brown, je poslal po beograjskem radiu jugoslovanskim razselje-nimosebam tole sporočilo:
"Pred odhodom iz Jugoslavije po 27. mesečnem bivanju, vam želim povedati nekaj besed tistim Jugoslovanom, ki so še vedno izven svoje domovine.
Kot predstavnik šefa jugoslovanske Unrine misije v Bosni in Hercegovini, nato pa kot njegov pomočnik v Beogradu, sem potoval po Jugoslaviji in obiskal na tisoče vasi in mest. Govoril sem s tisoči in tisoči osebami — Srbi, Hrvati, Slovenci, pravoslavnimi, katoliki, Muslimani in Židi. Naučil sem se vašega jezika in sem se lahko raz-gčvarjal brez tolmača. Brez kakršnih koli težav sem šel, kamor koli sem želel, in opravljal svoje dolžnosti kot funkcionar Unre,. Izjavljam, da sem naletel povsod, kamor koli sem prišel, na pravo prijateljsko sodelovanje in veliko gostoljubnost
Osebno sem se prepričal, da so bile Unrine pošiljke v hrani, obleki in zdravilih ter vse druge pošiljke pravilno razdeljene med vse ljudi te dežele, ne glede na narodnost, vero ali politično prepričanje. Videl sem s svojimi lastnimi očmi, kako so oblasti, izvoljene od ljudstva, delale z veliko pozornostjo in ogromnim naporom, da bodo Unrine pošiljke pravilno razdeljene, koristno in hitro. Videl sem, da sodelujejo vsi pošteni ljudje, čeprav so pripadali preje kakršni koli politični organizaciji, celo oni, ki so se med vojno borili proti partizanom, z ljudskimi oblastmi in pomagajo k dviganju Jugoslavije. Videl sem s. svojimi lastnimi očmi, kako jugoslovanski državljani v mestih in vaseh, v to-
soč oseb, ki so jih proglasili za vojne zločince in ki bodo sojeni zaradi svojih zločinov. Vsi ostali se lahko vrnejo v svojo domovino kot jugoslovanski državljani- Vsi oni, ki sem jih videl in s katerimi sem se razgovarjal, so se vrnili v svoje vasi, da obdelujejo svojo zemljo, ki je marsikje povečana po zaslugi agrarne reforme, vrnili so se k istemu delu, ki so ga opravljali pred vojno, vrnili so se k svojim ljubljenim družinam.
V Jugoslaviji je delo za vsakogar. Tukaj ni koncentracijskih taborišč in uživa vsak državljan enake pravice.
Opazil sem, kako jugoslovanski narodi izgrajujejo svojo državo in kako gradijo svojo industrijo po petletnem planu. Videl sem, kako so razdeljeni krediti za naj siromašne j še kraje Jugoslavije, Liko, Bosansko krajino in Črno goro. Delo za industrializacijo in elektrifikacijo Jugoslavije bo spremenilo te zaostale kraje Jugoslavije v najnaprednejše kraje v Jugoslaviji. Hkrati sem videl kako dajejo poljedelcem zemljo, ki jo je določila agrarna reforma, kako se jim dajejo krediti za nabavo semenjač orodja in kmetijskih strojev, kako jim državne traktorske postaje pomagajo pri oranju in žetvi. Dve leti sem opazoval, kako se dviga živlejnski standard ljudskih množic in kako vedno bolj prekaša življenski standard pred vojno navzlic ogromnemu vojnemu opustošenju.
Tesno sem delal z jugoslovanskimi oblastmi, ki se ukvarjajo s sprejemom tistih razseljenih oseb, ki so se odločile za vrnitev v svojo domovino, za vrnitev k svojim družinam in prijateljem. Videl sem, s kakšno pozornostjo sprejemajo jugoslovanske obla-
varnah in na poljih, mladi in stari, dr- j sti repatriirance v zbiralnih središčih.
žavljani različnih narodnosti in ver, delajo skupno in z enakim poletom pri obnovi svoje države, ki je bila tako opustošena v borbi proti skupnemu sovražniku.
Srečal sem mnogo bivših partizanov in se razgovarjal z njimi. Razgovarjal sem se s Srbi, Hrvati, Slovenci, pravoslavnimi, katoliki to muslimani. Razgovarjal sem se z bivšimi
Videl sem posebno Unrine zavoje, ki se delijo repatriirancem- Bil sem navzoč pri sprejemih repatriirancev in sem se prepričal, da jim postavljajo zelo navadna vprašanja. Videl sem veselje in srečo repatriirancev in njihovih družin, ko so se po dolgem ča-^u zopet sestali.
Svetujem vam in vas pozivam, da e razgovorite z jugoslovanskimi ofi-
vojnimi ujetniki, s prisilno odvedeni-1 cirji za zvezo in s člani jugoslovan-mi delavci in z onimi, ki so pobegnili skih misij za repatriacijo, da govori-iz države, ker jih je preplašila propa- j le s skupinami repatriirancev, ki so se ganda, ki jo je širila nemška armada, že vrnili v Jugoslavijo in bodo sedaj Ti so se vrnili v Jugoslavijo iz taborišč prišli k vam, v vaša taborišča, da vas v Italiji, Nemčiji in Albaniji. Nikoli obiščejo in da vam pripovedujejo o nisem slišal, da bi samo enega izmed Jugoslaviji. Svetujem vam, da govo-njih preganjali po njegovi vrnitvi. Iz- rite s člani Jugoslovanskega Rdečega
Križa, ki pomagajo pri repatriaciji in ki vam bodo pomagali, da se vrnete v domovino, in da govorite z Unrinimi funkcionarji, ki so obiskali Jugoslavijo.
Svetujem vam in vas pozivam, da čitateposebno številko časopisa, ki jo je izdala jugoslovanska misija Unre za razseljence. Svetujem vam, da či-tate vse to, kar prihaja naravnost iz Jugoslavije, da poslušate prenose beograjske radiopostaje in da ne poslušate lažnih vesti o Jugoslaviji, ki se širijo v inozemstvu. Svetujem vam, da se vrnete v svoje domove.
Obiskal sem nekoliko taborišč za razseljence v Avstriji in Italiji. Čul sem o namerah, da bodo razseljene osebe poslali v neke druge države. Zaradi tega vam sporočim, kar mislim o tem, kar prihaja iz globine mojega srca. Vi boste srečni samo v svoji domovini in nikjer drugje na svetu kakor v Jugoslaviji- Upam, da se boste tudi vi vrnili v svojo domovino za lastno srečo in za srečo vaših otrok.
SecciAn YUGOESLA VA
Atendida por experfo personal de esta nacionalidad.
TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoeslevie.
CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magmflcoj Servicios a disposic/on c/e la Coleclividad VugoesJava.
SECCION DESCUENTOS. El Banco elendero de inmedialo su Solicilud de Credito.
RITO
ZDAJ JE DOBRO
'Šodda pisma in literaturo. Bila je kot1?bili, prišli bodo mladi, veseli, Pre"
Gaber
Reza je bila že stara. Tisti dan, ko se je začela vojna, je že šestdesetič obhajala obletnico svojega rojstva. Obhajala? Se reče, drugače kot z molitvijo se še nikoli ni spomnila svojega. rojstnega dne. Ker je bila tisti dan ] nedelja, je nameravala iti k jutranji in deseti masi. Toda k deseti ni več šla. Že po prvi maši je udarila med ljudi vznemirljiva vest: vojna je. Reza je bila vsa iz sebe. Ker je že doživela eno vojno, je slutila, kaj čaka ljudi. Spominjala se je lačnih otrok, beguncev z Goriškega, sirot, ki so zgubile očeta, in pohabljenih ljudi. Toda čez par dni je prišel razpad in Reza se ga je z drugimi vred razveselila, ker je mislila, da je s tem prihranjeno ljudstvu gorje. To, da je razpadla država, je ni prav nič vznemirilo. Doživela je že razpad ene države, pa se zaradi! tega njeno življenje ni prav nič spremenilo. Bila je trdno prepričana, da ji garanja in pomanjkanja nihče ne more vzeti, pa naj pride kdcr koli.
In vendar ji je ta razpad prinesel velike spremembe.
Bil je božični večer. Ta je bil prvi božični večer, ko je Reza morala ostati doma. Do tedaj je še vsako leto pela pri polnočnici. Letos ni hotela. Maša ob šestih zvečer se ji ni zdela polnočnica. Zato se je rajši zaprla v svojo hišo in je čakala polnoči, da zapoje, kot je nekdaj pela v cerkvi. Skrbno je zagrnila okna, da se ne bi ukradel ven niti najmanjši žarek. Potem je prižgala vse luči.
Ko je odbila enajst, je nekdo potekal na okno. Trkanje je bilo tiho, skoraj boječe.
Zunaj je bil sneg in je bila jasna noč. Reza je že ves večer čutila, kako sili mraz skozi špranje v sobo. Nalagala je na ogenj in primikala stol k peči. Ko je potrkalo, je iz polglasnih udarcev zaslutila, da stoji zunaj člo-. vek, ki se nima kje stisniti k peči.
Previdno je odprla vežna vrata. Nekdo jo je zaprosil, če se sme pogreti
pri njej. Rezine oči so bile še vse oslepljene od luči, zato prišleca ni spoznala. Videla pa je, da ima puško in da ves drgeta od mraza.
V sobi ga je spoznala. Bil je Tišler-jev Ciril izpod klanca. Včasih mu je bila skoraj mati. To je bilo takrat, ko je bil še otrok. Ko mu je bilo komaj pet let, je zgubil pravo mater in od takrat je večkrat prijokal k njej, da mu je dala kruha in ga pogladila z usmiljeno roko.
Ta trenutek so ji živo stopili pred oči tisti dnevi. Najbrž se jih je spominjal tudi Ciril, zakaj smehljal se je kot takrat, ko je dobival od nje kose črnega kruha. Bil je ves bel od ivja in s seboj je prinesel val mrzlega zraka. Spodaj so se mu hlačnice lomile od zmrzline.
Posadila ga je k peči in mu prinesla jesti. Tako kot je ta večer jedel Ciril, še ni videla jesti človeka. Zdelo se je, da ne ve, kaj je. Potico, kruh, meso, vse je požiral v velikih kosih, skoraj da jih ni nič prežvečil. Ko ga je tako gledala, jo je pri srcu stiskalo od žalosti in ganotja.
Potem je hotel spet iti, pa ga ni pustila. Pokazala mu je varno skrivališče. Tako je ostal pri njej vse praznike. Ko se je po Štefanovem vračal k svojim v gozd, ga je povabila:
"Pa se še oglasi, kadar boš mogel."
In Ciril se je oglašal skoraj vsak teden. Z njim so prihajali Tone, Matevž, Marko in Jože. Potem so se jeli oglašati tudi drugi. Prihajali so partizani, ki so se zgubili od svojih edinic
— sam bog ve, kako so zvedeli zanjo
— ranjenci, ki so potrebovali pomoči, intendantje. Odslej noči niso bile več njene in ni več poznala mirnega spanja. Skoraj vsak večer je potrkalo na njeno okno, narahlo in v presledkih, da je že iz načina trkanja spoznala ali sme odpreti ali ne. Tudi dnevi niso bili več njeni. Letala je okrog, da preskrbi obleke in drugih potrebščin, da preskrbeti obveze za ranjence, da
žival, ki so jo vpregli v voz, katerega je bilo treba spraviti na vrh klanca, pa so sredi poti nalagali na voz vedno več in klanec je postajal vse bolj strm in mu ni bilo videti konca.
Včasih je bila vsa izmučena od pre-čutih noči in dnevnih naporov, toda ni si dala odpočitka. V gozdu so fantje potrebovali hrane, v bolnicah so ječali ranjenci, ljudje so bili žejni resnične besede. Za vse je skrbela. Tudi v gozd je nosila obvestila. "Saj bo bolje, nekoč bo bolje", so ji fantje zatrjevali, bolj v opravičilo kakor v tolažbo.
"Bolje", je ponovila zateglo in jih pogledala s svojimi udrtimi očmi, kot bi jih zavračala, češ, ali boste vi mene učili. Potrkala je s svojo palico in rekla trdo: "Mora biti bolje, zato delamo." Toda ni mislila nase. Nikoli pri nevarnem delu ni mislila nase, čeprav je tvegala življenje. Mislila je na Cirila, Toneta, Matevža in na druge. Mislila je na njih mlada življenja, ki so jim nadčloveški napori rezali prve brazde v obraz, mislila na njih dolge nočne pohode, ko so prišli včasih k niej vsi premočeni od potu ali od dežja ali od obojega in so jim od utrujenosti klecala kolena, mislila je na ranjence, ki so skoraj brez pomoči nekje v gozdu zdravili svoje rane. Na njih je mislila in se ji je zdelo, da dela še premalo, da bi morala delati^ še več, da bi čimprej prišel tisti lepi čas, ko bodo fantje prišli iz^ gozda, ko se bo začelo zanje boljše življenje.
Ne, ni mislila nase. Zase ni ničesar zahtevala. Ko bo konec, bo zopet začela svojo staro življenje, hodila bo v gozd po drva, po zelišča, po maline, ob nedeljah bo pela na koru, če bodo prišli drugi gospodje, ob večerih, pa si bo krajšala čas z brunjem zgodb svetega pisma. Morda bodo kdaj prišli k niej Ciril, Matevž, Tone, morda je tudi drugi ne bodo pcoplnoma poza-
M E R C A D O
'*Las Magclalenas”
CARNICERIA — RAVBAR
Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 527(>
skrbi j eni in se porazgovorili z njo, ML ko je bilo takrat, ko so bili prihajali k njej po kruh, po obleko, poobvez®-Takrat si bila ti kot naša mati, dejali, in njej bo pri srcu kot bi bOT še vedno njihova mati.	j
Ne, ni mislila nase, ko je delala, bi postalo boljše. Delala je za male9a Ivančka, ki je bil pri sosedovih usmiljenju. Oče in mati sta se moral® umakniti v gozd in Ivanček je ost® sam, kljub njegovim mladim leto©' Sosed mu je bil daljni stric in ga J* vzel k sebi, da je odjedal domači® otrokom mleko edine krave, ki so 1° imeli. Skoraj je pozabil na besedi fflO' ma, ata. Toda morata se vrniti, Ivanček ne bo več živel na usmili®" nju, da bodo tudi njegova mlada le,fl sončna in vesela.	*
Nikoli ni mislila nase. Zato so neke* prišli ponjo. Ni se prestrašila in tu® presnečena ni bila. Že dolgo je bilfl
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO
JANKO POIJAK ItuzaiiiKu 4237
Prip
Teži
Mat
kilo
vili
iefc
do
Ostc
sko
lico
Pot.
z
til
mic
F
■ie; nes v i Hlo Od, do
Ibo
' da
■ bi
r.iuNR0 k
UNIČEVANJE GOZDOV NA BOVŠKEM IN KOBARIŠKEM
Ajdovščina, 4. jul. — Tako imeno-^žili guvernerju ZVU kapetanu Beatu j
vani Jušarski gozdovi, ki pokrivajo obronke gora na Bovškem in Kobariškem, so po večini skupna last ljudstva. Te bogate smrekove in bukove gozdove so italijanske okupacijske oblasti po prvi svetovni vojni proglasile za občinske in jih odvzele ljudstvu. Razni špekulanti in lesni trgovci so sklepali s fašističnimi župani dolgoročne trgovske pogodbe za izkoriščanje teh gozdov. Sekali so vsevprek. Sečnja je bila posebno intenzivna tik pred drugo svetovno vojno. Trgovec Sartori iz videmske pokrajine, ki je izkoriščal bovške gozdove, je pošiljal les IV. italijanskemu armadnemu zboru zav cjne potrebe. Partizanske edi-nice, ki so operirale na tem področju, so preprečile Sartoriju, da bi še dalje izsekaval gozdove in pošiljal les italijanski vojski-
Ko je v predelih cone A Julijske krajine prevzela oblast ZVU, se je zopet pojavil na Bovškem trgovec Sartori, da bi začel sekati gozdove, na Livku pa so jih začele podirati oborožene ozopovske tolpe iz Benečije. Ogroženo in težko prizadeto prebivalstvo je poslalo nešteto protestnih pisem ZVU. Na Bovškem so se vsi staroselci domačini iz leta 1870, organizirali v zadruge gozdnih upravičencev. Po posebni delegaciji so predlo-
spomemco, v kateri utemeljujejo, daj so gozdovi last ljudstva in ne občine, j da ima okraj mnogo lastnih potreb in da trgovec Sartori kot bivši dobavitelj italijanski vojski nima pravice več izkoriščati gozdov. Nobena . spomenica in noben protest ljudstva nista zalegla. Gozdovi se še vedno sekajo vsevprek. Na stotine kamijonov okroglega lesa in drv drvi vsak dan iz cone A v Italijo, iz bovških in brezinskih gozdov po Nadiški dolini, iz livških skozi čepletišče, iz volčanskih po stari vojaški cesti in po Šentlenardski dolini v Italijo. — Sama trgovka Marija Kocijančič, ki sedaj izkorišča skupno s trgovcem Sartorijem livške gozdove, je potrdila, .da odhaja les v Italijo.
Poleg teh trgovcev se lastijo gozdov, ki so last ljudstva, tudi razni špekulanti. Ti so brez dvoma v zvezi z omenjenimi trgovci, da bi lažje tihotapili les v Italijo. Goličave, ki so nastale v teh gozdovih pričajo o neprecenljivi škodi, ki se ne bo mogla nadomestiti več desetletij-
Očiten ie namen ZVU, da se gozdovi v teh predelih, ki bodo pripadli Tugoslaviji, poolnoma izčrpajo in uničijo. Prebivalci vasi Log pod Mangartom so ponovno protestirali pri qozd-ni upravi v Gorici in pri merodajnih organih ZVU na Bocu, toda ponovno brez uspeha.
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICh
Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugia.
Atiened: Lunes - Miercoles y Viernes Pedir hora por telefono
MIZARSKA DELAVNIC^
“LA PRIMERA”
Lastnik:
PETER JONKE RIO CEBALLOS (CORDOBA)
I >1
io
tli
ti.
če
I
! T
F r a n v S t e h a r
Stavbinski podjetnik
Ramon L. Falc6n G371 U. T. 64-3084
KROJAČNICA Stanislav Maurie
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
T R E L L E S 2642 U. T. 59-1232
Dpfensci 1153
U. T. 34-5319
Jehšc Ehtor
MTZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 4466 1	________U. T. 67-3621__________
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51*5184
Queseria y Fiambreria "LA IBERICA" de Cuervo y Fern&ndez Avda. Fco. Beiro 5399 — TT. T. 50 -856*
SLOVENSKA GOSTILNA
ALEKSIJ TREBŠE Avda. San Martin 6470 U, T. 50-5106
EDINA SLOVENSKA ESTAVBEN#*
V	SAAVEDRI
ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-S8	U.	T.	70'6l^
PIVARNA — Kroglišče in Kegliš«® j PODGORNIK FRANC
\Varnes 2113	La	Patem9	;
TISKARNA Ittulolf Živec
SARMIENTO 40	Caseros
T. A. 757 (Santos Lugares) 1101
08 A H - 1» I z K It I J 1
Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne P jače. — Rezervirani prostori za druži*1*
Peter Filipčič
VVARNES 2101 vogal GARMEN^ na Paternalu	(j	'p	59-229®	i
FARMACIA	" S	O	L	E h
Servicio noeturno de urgencia Avda. Fco. Beiro 4984	U.	T.	50-2^
Krojačni^a "Goric*#’' Frane Leban
VVARNES 2191	Buenos	A*e*
Naproti postaje La Paternal
■e-
Or
jli
:e-
jo
la
ja
P
lfl
lo
al
n.
je
0
i°
3'
Id
Slavljena, da bodo prišli ponjo. ezko ji je bilo samo zaradi Cirila, jJtevža, Toneta in Jožeta, težko ji je :zaradi ranjencev, ki so se zdra-p brez zdravniške pomoči, težko ji
6	bilo zaradi malega Ivančka. Pa bo-
0	ze kako. Saj bo doma še vedno talo nekaj ljudi. 'Obleka si je nedelj-j. 0 kočemajko, trdo stisnila svojo pa-in je bila pripravljena za dolgo
Oklenila je vrata in vprašala, če SlIle nesti spravit ključ za hišo. Delala Ss ie kot bi se že zvečer vrnila domov. U Kaj boš zaklepala. Ali ne veš, da hišo lahko zažgemo", jo je zavrnil *** fant.
^ Ogledala ga je. Potem pa je brez esed jn ne da bi čakala dovoljenja v6s*a ključ za hišo. Vedela je, da ji resnici lahko zažgo hišo in bodo 0rda to tudi naredili. Toda to je ne
°dvi
ezuje, da ne bi izvršila dolžnosti
'j0 hiše. Šestdeset let ji je dajala zajetja .
bo
i !e|)a in zdaj naj jo busti odprto, da
1 vsakdo lahko stopil notri in gospodi v njej, zdaj naj jo pusti, ne da 1 Najmanj poskrbela zanjo.
...	•,	z
|Phče ni stopil za njo. In če ne bi
stara in kruljava, bi se pognala
: rik>. Takoj za hišo je bil gozd, ki bi
i	^ ^orda rešil. Toda zaradi svojih let
I	Jfgo poskusila. Dala se je odpelja-‘ je šla mimo sosede, je zaklicala 062 Plot:
t°Varna pohištva
, VINKO ROGELJ
1 Blanco encalada 249-261
*LLa ESCASO	U.	T.	652-013*
Razprodaja kruha
TROBEC GUŠTIN h Dovažam na dom 6fe«iia 477	U.	T.	51-7165
t
herreria de obras
BRATA RIJAVEC
I	^deluje vsa v stroko spadajoča dela
i	e8«rola 1608-14	U.	T.	67	-	6250
j ___________Buenos	Aires
RESTAURACIJA 1 “PRI ŠKODNIKU”
Kroglišče in Keglišče
Jožef škodnih
U. T. 59-8995
#	'Popazi na hišo."
Težko so se začeli njeni križevi dnevi. Prenašala jih je kot tisoče drugih. Še manj sta jo prizadela stradež in trpljenje, kot njene tovarišice. Velikokrat jim je dala kaj od svojih bornih grižljajev in od svojega velikega upanja: Nekoč bo konec trpljenja in bomo spet ljudje. Mora biti konec!
Samo njej ni mogel nihče ničesar dati. Nihče ni prodrl do njenega hrepenenja, ki je bilo zakopano na dnu njene duše: tam daleč je gozd, naš gozd, so vršički hoj, ki bučijo v vetru, so grude razkopane poti. Koliko znoja je prelila na teh poteh, koliko trpljenja prestala. In vendar so ji tako drage, da jih ne more pozabiti.
Mislila je na malega Ivančka in na sosedovo kravo, ki je morala biti v tem času že ob mleko. Kaj je zdaj ubogi otrok? Ali še kdaj pokliče: mama, ata, ali pa je že popolnoma pozabil na ti dve besedi. Da bi se le vrnila iz gozda, potem se jih bo zopet naučil in bo zopet vse dobro.
In na Cirila je mislila, na Toneta, Matevža, Markota in Jožeta. Tako radi so imeli kruh. Bog ve, če ga jim sedaj kdo preskrbi. Ali pa so lačni, ko ni nje? Pa bo že prišla in zopet bodo prihajali k njej. Se reče, drugače kot so nekdaj. Prihajali bodo podnevi, da se porazgovore o težkih časih, ki pa se jim bodo v spominu zdeli najbrž lepi.
Tudi na svojo hišo je mislila. Morda so jo požgali- Morda je ostalo le že golo zidovje in ni nikogar, ki bi ga pokril z deskami. Pri tej misli ji je bilo najtežje. Če bi kdo prišel in ji rekel, da gre domov in zato lahko izroči pozdrave za katerega koli bi rekla: "Pozdravi hišo, pa čeprav od nje ni osta-
lo	drugega kot golo zidovje."
Tako so ji minevali dnevi, ki jih je izpolnjevalo veliko upanje: ko bo prišel tisti dan.
In je prišel.
Ko se je vozila z vlakom, ni videla velikih pokrajin, ki so ostajale zadaj, gledala je gozd, kjer je ne-
*fiasco 2652
Restavracija
A. BENULIČ & KUSEK1Č
★
°TOa hrana	Zmerne cene
CHORROARIN 598
NOVO STAVBENO PODJETJE
R. Strehar - J. Lisjak
Ca'le Rom6n Lista 5S52 — U. T. 64-1509
a kalkulacije - Proračune in Firmo °brnite se do novega konstruktorja
RUDOLFA STREHAR
Zasebno: Calle Virgilio 2941.
$kdaj nabirala maline in zelišča, gle' dala je razkopane poti, po katerih je samo tež vozila drva. Mislila je na Cirila, Toneta, Matevža, Markota in Jožeta. Ali jih bo dobila doma, da se porazgovore o dneh, ki so minili. Na Ivančka se je spomnila, ki se kobaca po sosedovem vrtu in tak kjer se konča sosedov plot je njena. ..
Tu ji je misel zastala, ni si je upala nadaljevati, zakaj, morda so jo požga-
li	in štrli le golo zidovje v nebo.
Mračilo se je že, ko se je pripeljala v domači kraj. Na cesti ni bilo več ljudi. Samo tu pa tam je kdo stal na pragu, je kdo skočil k sosedovim na pogovor ali pa se je kdo zapoznel vračal z dela. Rezi je bilo prav, da ni bilo ljudi in da je bil mrak. Ni imela časa, da bi se vsak čas ustavljala in po desetkrat, dvajsetkrat odgovarjala na ista vprašanja: ali si se vrnila, kako je bilo? In če bi bil dan, se temu ne bi mogla izogniti.
Trdo in samozavestno je udarjala s svojo palico, ko je hitela skozi trg. Tu pa tam se je kdo ozrl za njo. Reza se je smehljala: "Morda me je po palici spoznal", si je mislila. "Zdaj pripoveduje domačim: Rezo sem videl, še vedno ima tisto svojo palico." In jutri bodo že dopoldne vedeli vsi: Reza se je vrnila.
Mudilo se ji je. Nikogar ni imela, ki bi jo čakal doma, pa vendar je bila vsa nestrpna od pričakovanja. Zdaj jo je močneje kot ves čas v tujini stiskalo pri srcu: ali še stoji ali so jo po-žgafi? Nekaj ji je prigovarjalo, da bi šla v kako hišo in bi vprašala, pa se je bala slišati: "Požgali so jo."
Ko je prišla pod klanec, ji je zastal korak. Ne zato, ker bi jo leta ovirala pri hoji navkreber, temveč zaradi vse večje tesnobe, ki ji je legala v srce: ko bo prišla na vrh, bo zvedela. Počasi se je vzpenjala. Mesec je lezel izza hriba. Ko je prišla na vrh, je že poolnoma izšel. V mesečini je videla že od daleč: še stoji. Od mladih dni ji je nudila zavetje in sedaj je edina, ki
R 1J D O L F Si L A R	R C
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV	
★	
/OSE BONIFACIO 663	BUENOS AIRES
	
^acion de Vidrios, Cristales y Espejos
H, MOISES GERBIEZ
«v^G95(planta baja)	U. T. 63-7714
ELECTRICIDAD Y PLOMERIA ^	JOSE	RADAN
rj^ldez 1550	Buenos	Aires
^CANICA y ELECTROTECNICA ^	E. LOZEJ j W. COX
Riestra 1115	U. T. 61-0656
I
Casa “VILLA REAL”
— SEPELIOS DE CALIDAD —
LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS.
• — de —
Victor M. Herrera
Consulte:
Avda. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez
U. T. 50 - 4791
Kadar pošiljate zavoje v domovino
in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do:
Bratov ttEBEtl
CENTENERA 1140	U.	T.	60-0176	BUENOS	AIRES
^jo sprejema ob vrnitvi.
Potem jo je zopet stisnilo pri srcu. Vrata so bila na stežaj odprta. "Hiša je bila gmajnska", se ji je utrnila misel. Zdelo se ji je, kot da jo sprejema z očitkom. Šla je gledat za ključ. Ležal je še vedno tam, kamor ga je spravila, ko so jo odgnali. Potem je pogledala ključavnico. Bila je ulomljena.
Ni mogla pustiti vrat na ta način. Šla je na podstrešje, kjer je imela orodje. Popravila je za silo ključa v nico, da je vrata lahko zaprla in zapahnila. Ni popravljala ključavnice zato, ker bi se bala spati pri odprtih vratih, temveč ker se ji je zdelo, da je njena velika dolžnost.
Bila je utrujena od dolge poti in je bila potrebna spanja. Toda ni mogla iti spat, dokler ne pospravi in počedi po hiši. Tudi to je bila njena dolžnost. Po hiši je bilo vse razmetano, zamazano in polomljeno.
Čas se je nagnil že precej čez pol noči, ko je šele legla. Toda zaspati dolgo ni mogla. Ves čas je v nekem čudnem pričakovanju. Ko so ji lezle oči skupaj, jo je dramil občutek, ki se je oglašal v srcu: zdaj, zdaj bo potrkalo na okno, narahlo in v presledkih, da bo že iz načina trkanja spoznala, če sme odpreti ali ne.
Bil je že svetal dan in sočni žarki so silili skozi okno, ko je v resnici potrkalo. Prišla je soseda, ki je bog ve kje zvedela, da se je Reza vrnila.
Zdaj so se pričela tista vprašanja, ki se jih je Reza že vnaprej bala: ali si se vrnila, kako je bilo, kako'se počutiš? Reza je priopvedoval, toda nerada, kot bi opravljala neprijetno dolžnost. Mudilo se ji je, da bi čimprej nasitila sosedino radovednost. Prekinila je pripovedovanje in vprašala:
KROJAČNICA “LA TRIESTINA”
Izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires
Foto - Arte MARCOS
Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325	U.	T.	22-8327
Krojaenica LEOPOLD UŠAJ
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-84
U. T. 50-4542
VILLA DEVOTO
TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
Albert Beltram
DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires
MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-6111
SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA
Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NOHTE 1119 Piso 8 Escritorio 823	(Nasproti	Obelisku)
T. A. 35 - 6243	Buenos	Aires
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS
'Kaj pa Ivanček, je zdrav?" #
'Zdrav.''
"In ona dva?"
"Oče je padel. Mater pa so ujeli in ustrelili/'
Rezi je vzelo besedo. Nikoli več ne bo Ivanček vedel, kaj pomenita besedi' ata, mama.
“Nihče se ne zmeni za otroka", je pripovedovala soseda dalje. “Vedno ne bo mogel biti pri nas. In ničesar nam ne dajo. Stradajo moji, strada Ivanček. Kruha skoraj več ne poznamo."
“Tak tako je, tak tako...", je ponavljala Reza, ko ni našla drugih besed. Težko ji je legalo na dušo.
“Ni dobro," so pritrjevale tudi druge ženske, ki se jih je že polno nabralo v sobi. "Premalo nam dajo. In mi smo tako težko čakali konca. Zdaj pa vsega manjka____________________________
se je kot v odmev
Stavbinska Kovaža
G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443
Florida, FCCA
"Ni dobro
lo	iz Reze.
"In kaj boš sedaj ti", jo je vprašala soseda.
"Ali ni več gozda. Ali misliš, da maline ne bodo več zorele?"
"In bo to tvoje plačilo za vsa ta leta?"
“Kako plačilo?” jo je Reza začudeno pogledala.
"No plačilo za delo. Tudi debeli mesar si je preskrbel plačilo."
"Debeli mesar? Za kaj naj bi on dobil plačilo? Za to, ker je vsa ta leta grabil?"	>
"Zdaj je v odboru in se vozi z avtomobilom. Vsi se vozijo z avtomobilom."
Rezi je čimdalje bolj jemalo besedo. Težko ji je bilo, kot morda še nikoli v teh letih. Še enkrat bi šla v internacijo, vse delo in vse trpljenje bi si še enkrat naložila, samo da bi slišala: dobro je, sedaj je dobro.
"Ni dobro, jo je glodalo v duši. Še potem, ko je ostala sama, je še vedno slišala te besede
trga-'*2- Potem bi
FABRICA DE M O S A I C O S
ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construcci6n A vda. Fco. Beiro 5671	U.	T.	50-538^
Ferdinand Cotie
Trgovina z železnino
Lope de Vega 2989 U, T. 50-1383
Dr. Minko IBalpcrn
Specijalist notranjih bolezni 0rdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829
< ORTINAS ENROLLABLES de MADERA COMPOSTURAS EN GENERAL
Calder6n 2851 - Bs. Aires - T. A. 50 - 1344
TRGOVINA JESTVIN "TRST"
S. C. MIHELJ Miarcas 3120	U.	T.	72-4957
ROJAKI V ROSARIO IN PROV.
SANTA FE Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Publico Judicial)
SAN LORENZO 937	Rosario
RESTAVRACIJA	
IVANČIČ	RUDOLF
	Aiiasco 2622
KROJAČNICA	
CIRIL PODGORNIK	
JT;	Tinogasta 5201
	
MERCADITO	"CHISPAZO"
MILAN	ŠIRCA
f.ope de Vega 2746	
Ciril. Kot
zde-
lo,
se je prismehljal sonce svetlejše sijalo, se ji je ko ga je zagledala.
"Kako je Ciril?"
“Dobro. Zdaj je dobro."
Smehljal se je kot na božični večer, ko je prišel k njej, da se pogreje in naje. Bil je nekoliko starejši, nekoliko bolj moški in nekoliko bolj suh kot takrat, ko ga je zadnjič videla. Še vedno je bil oblečen v slabo italijansko obleko, ki je bila na več mestih zakrpana.
‘.'Kje so drugi, Ciril?”
"Tone in lože sta še vedno za kurirja, Matevž je v Ljubljani. Marko je padel."
'Shujšal si, Ciril?"
'Pre-
sla-
Zamahnil je z roko, češ, kaj bi. cej dela imamo, in hrana je bolj ba", je dejal.
“Kako je?" ga je še enkrat vprašala. Napeto mu je zrla v oči.
"Dobro, zdaj je dobro."
To ji je tako dobro delo, da je ponavljala za njim: "Dobro, praviš, da je dobro."
"Zdaj je dobro.”
Hotel je reči, zdaj je dobro, ko ni več trpljenja, ko ni nočnih poti, ko na človeka nikjer več ne preži nevarnost, ko človek na suhem spi, ko ni težkih nahrbtnikov, ki bi jih bilo treba prenašati, ko ni Nemcev ne Italijanov ne belih, ko smo spet doma in se nam ni treba potikati po gozdu.
Še vedno se je smehljal. Tudi ona se je nalezla njegovega smeha in njegove misli: kako bi ne bilo dobro, ko ni Nemcev ne Italijanov, ne belih.
Podpirajte
KAMPANJO
Slovenskega Glasi
KROJAČNICA
J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891	U.	T.
54
-2«j!
F I D E O S FRESCOi
de NATALIO DOMINI , liazurco 3125	U.	T.	50-85'
SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espafia 558 — J. Ingenieros — F. C. U. T. 757 - Santos Lugares - 271
BAZAR "DANUB
D.	UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T.
I O
59-0^
ne
Z « 1» o z d p a v n i k a n rti. Samoilovi# 0r. Feliies Falicov
Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
I ESTAVRANT “ČAVEN’’ IVAN LEBAN J opc de Vega 2931	Bs.	Airef
RESTAVRACIJA in BAR
Peter Benčič
Lastnik.
INDEPENDENCIA 4202	—	BS.	AIRES
•'AVBENI PLESKAR IN TAPET AR MARIJ MEDVEŠČEK
i	'evara 525	U.	T. 54-0621
STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calder6n 2779	U.	T.	50-6655
Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S”
Mostar Anion
Triunvirato 4223	U.	T.	51-0732
ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Mratov M.ovnel
ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldej: 1655	U.	T.	67-1411
Prevodno Podjetje "GORICA"
1Lojjh Frane
Villarroel 1476	U.	T.	54-5172
II	E R R E R I A DE O B R A
, HUMAR y MAKUC
Av. Central 3720 Calle No. 2 3729
U. T. 741-4520
TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU". C. Ramon Lista 5G50 - U. T. 64-l5ir
“ALMACEN”
PETER ČUČIČ Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz
pe«1
Melnalelo Wasserm^,t
MEDICO
Nazca 2381
U. T. 50-:
MIZARSKA D E L A V N I C
Izdelava pohištva
IGNAC KO ŠE R
Guido Spano 655	Munro,	F.
RADIOTEHNlK
AVGUST COTIČ
Excelsior 1500	U.	T. 757-®
Saenz Pena, F. C. P.
LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA”
Lastniki: KUKANJA in BRATA GEC 25 de Mayo 260G CORDOBA
Recreo “Enropa”
fPripraven za nedeljsko izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do Re-crea in nazaj: Lastnika
BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — T. A. 749 - 539
Rio Carapachay
Tiskarna "Cordoba*
Tiskarsko podjetje naših rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela
® VSAKOVRSTNE TRGOVSKE TISKOVINE
© KNJIGE, BROŠURE, REVIJE, ČASOPISI, KOLEDARJI ® PROPAGANDNI LETAKI IN LEPAKI
® VSAKOVRSTNA VABILA — VIZITKE, itd.
• GUMIJASTI PEČATI ZA PODJETJA IN DRUŠTVA.
•	KNJIGOVEZTV O
BUENOS AIRES
Gutenberg 3360	T.	A.	50-3636
Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin
★
Ugodna prevozna zveza:	Tramvaj Lacroze in Subterraneo Lacroze
Omnibus 66, Tramvaj štev. 85 in 86, Kolektivi 5, 8, 20, in 108.