Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečno naročnina 5 Šilingov P. b.jb. Letnik XXII. Celovec, petek, 23. junij 1967 Štev. 25 (1308) Vloga Združenih narodov V dosedanji več kot dvajsetletni življenjski dobi Organizacije Združenih narodov se je le redko zgodilo, da se je glavna skupščina kot najvišji forum svetovne organizacije sestala na izrednem zasedanju. Sklicanje takega zasedanja so vedno narekovali posebno važni vzroki, kajti sicer se odvijajo razprave na vsakoletnem rednem zasedanju in predvsem v varnostnem svetu, ki ima za razliko od glavne skupščine tudi možnost, sprejemati konkretne odločitve, obvezne za vse članice OZN. Trenutno je tako izredno zasedanje glavne skupščine OZN. Sklicano je bilo na nujno zahtevo Sovjetske zveze in na sedežu svetovne organizacije v New Ybrku so se poleg stalnih delegacij včlanjenih držav zbrali tudi številni predsedniki vlad in zunanji ministri. Povod so bili zadnji dogodki na Srednjem vzhodu, kjer je nekajdnevna vojna med Izraelom in arabskimi deželami ustvarila razmere, ki terjajo nujno rešitev. Seveda bi bilo vse preveč poenostavljeno mnenje, če bi mislili, da je bilo izredno zasedanje glavne skupščine sklicano samo zato, da bi našli rešitev glede arabsko-izraelskega spora. Ta spor — kakor se vedno bolj jasno kaže — je namreč le del trenutnega razvoja v svetu, razvoja, ki je tako kompleksen, da ob njem lahko upravičeno govorimo o problemu vojne in miru. Gre pravzaprav za obsežno akcijo, naperjeno predvsem proti blokovsko nevezanim državam z namenom, da bi spremenili dosedanje razmerje sil v svetu. To pa bi konec konca pomenilo povratek na pozicije hladne vojne z vsemi nevarnimi posledicami vključno akutne ogroženosti miru v svetu. Le tako je mogoče razumeti, zakaj je bila razprava v Združenih narodih preložena iz varnostnega sveta pred forum glavne skupščine. V varnostnem svetu, kjer potekajo pogajanja za zaprtimi vrati in kjer vlada načelo veta, lahko ena sama država torpedira sleherno aktivnost svetovne organizacije. Nasprotno je v glavni skupščini glas vsake posamezne države enakovreden, zlasti pa se razprave odvijajo pred očmi mednarodne javnosti, ki se je v minulih desetletjih naučila kritično razsojati med lepimi besedami in slabimi dejanji. Ravno zaradi tega je sedanjo vlogo Združenih narodov treba gledati v drugi luči. Gotovo: razprava teče o neposrednem sporu med Izraelom in arabskimi deželami, toda v obliki, ki daleč presega okvir lokalne problematike. Vprašanje, ali se naj spor rešuje s pozicij sile (ko »zmagovalec« narekuje pogoje »premaganemu«), nikakor ni omejeno na Srednji vzhod, marveč ima splošno veljavnost. S tem pa se je povečala tudi odgovornost OZN, saj bi enkratno toleriranje tega načela nedvomno pomenilo, da ga ob drugi priložnosti z isto upravičenostjo, predvsem pa z enakim izgledom na uspeh, lahko prakticirajo drugje. Zato se mednarodna javnost vedno bolj nagiba k stališču, da mora OZN v sedanjem konkretnem vprašanju spregovoriti jasno besedo in z odločnimi ukrepi ustvariti pogoje, v katerih bo mogoče iskati take rešitve, ki bodo sprejemljive za vse prizadete in ki bodo izključevale nove spore. Le taka odločitev bo Združenim narodom zagotovila, da bodo tudi v bodoče lahko uspešno igrali svojo pomembno vlogo v interesu svetovnega miru. Politična bitka za Srednji vzhod Prizorišče je izredno zasedanje glavne skupščine OZN Dogajanje na sedežu Združenih narodov že dolgo ni bilo več tako v ospredju zanimanja najširše mednarodne javnosti, kot je to zdaj, ko v New Yorku poteka izredno zasedanje glavne skupščine, sklicano na nujno zahtevo Sovjetske zveze zaradi nevarnega položaja na Srednjem vzhodu. Vsi se zavedajo, da je prekinitev oboroženih bojev med Izraelom in arabskimi deželami le začasna; vsak čas spet lahko izbruhnejo nove sovražnosti. Zato je treba nemudoma iskati izhod iz sedanje krize; treba je najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse prizadete in ki bo hkrati odstranila vzroke za bodoče spore. Končno pa gre v tem trenutku tudi za vprašanje, ali bo uspelo obnoviti zaupanje v svetovno organizacijo, ki se je znašla pred izredno važno odločitvijo. Že dejstvo, da je na čelu sovjetske delegacije prišel v New York predsednik vlade Kosigin, dovolj jasno priča o važnosti tega zasedanja. Njegova pot v Ameriko gotovo ni le propagandnega značaja, marveč izraz velike zaskrbljenosti za bodoči razvoj ne le na Srednjem vzhodu marveč sploh na svetu. To je Kosigin tudi nedvoum- no povedal, ko je v svojem govoru pred glavno skupščino postavil izraelsko-arabski spor v sklop splošnega svetovnega položaja ter poudaril, da gre tu za problem miru ali vojne. Zlasti pa je na resnost položaja opozorila konfrontacija nasprotnih stališč, do katere je prišlo takoj ob začetku zasedanja. Sovjetska zve- Odnose med Anglijo in Francijo bremenijo različni pogledi na EGS Francoski predsednik de Gaulle je imel v začetku tega tedna na obisku predsednika britanske vlade ''Gibona, kateri je prišel v Pariz predvsem zato, da bi skušal odstraniti ali vsaj zmanjšati francoske pomisleke glede vključitve Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Njegova misija tudi tokrat v resnici ni bila dosti več kot poskus, kajti de Gaulle o tem problemu ni hotel podrobno razpravljati, marveč je zastopal mnenje, da morajo vprašanje temeljito razčistiti najprej zunanji ministri šestih držav članic EGS. Glede najvažnejšega vprašanja, zaradi katerega se je v prvi vrsti sestal z de Gaullom, se je Wilson torej spet brez uspeha vrnil v London. Da pa razgovor obeh državnikov le ne bi povsem izzvenel v prazno, sta obravnavala tudi trenutno najbolj aktualne mednarodne probleme. Izmenjava mnenj je zlasti veljala trenutnemu položaju na Srednjem vzhodu, glede katerega sta oba državnika izrazila stališče, da je krizo treba urediti mirnim potom, in sicer tako politično kakor tudi gospodarsko. Pri tem je bila posebej naglaše-na odgovornost štirih velikih sil, vendar trenutno še ni izgledov, da bi v tem okviru prišlo do srečanja na najvišji ravni. Morda najbolj zanimiv aspekt teh razgovorov pa je v dejstvu, da Wil-son In de Gaulle vprašanja Srednjega vzhoda nista obravnavala kot izoliranega problema. Pozornost sta mu posvetila z vidika kompleksne ocene današnjega položaja v svetu, za katerega je izraelsko-arabski spor prav tako značilen pojav kot vojna v Vietnamu. Če bo v zvezi s sedanjim zasedanjem glavne skupščine OZN res uspelo v obeh vprašanjih napraviti korak naprej, pa je seveda v prvi vrsti odvisno od stališča, ki ga bo zastopala Amerika. za ima s svojo zahtevo po obsodbi Izraela kot napadalca in po umiku izraelskih čet na predvojne položaje nedvomno na svoji strani vzhodnoevropske in arabske dežele. Prav tako podpirajo te zahteve tudi izvenblokovske države in celo na Zahodu mnogi zastopajo mnenje, da trenutni položaj, ko so obširna področja arabskih dežel pod izraelsko zasedbo, ne more služiti kot izhodišče za pogajanja. Povsem drugačna je vloga, ki jo v tej igri spet enkrat igra Amerika. Predsednik Johnson je tik pred prvo sejo glavne skupščine na nekem predavanju sicer izjavil, da ima vsak narod »bistveno pravico do življenja" in da vojaški uspehi ne smejo zamegliti dejstva, da imajo tudi sosedje svoje pravice in interese. Toda v OZN ameriški predstavnik Gotdberg ni več hotel slišati o obsodbi niti o umiku zasedbenih čet, marveč je kot najbolj zanesljiv recept predlagal, naj Izrael in arabske dežele iščejo rešitev v neposrednih pogajanjih. V konkretnem primeru osvojitev tega predloga ne bi pomenila nič več in nič manj kot sankcioniranje statusa quo ali z drugimi besedami: »poraženi" je sam kriv, da je bil poražen, zato se mora sprijazniti s pogoji, ki mu jih bo postavil »zmagovalec"; predvsem pa nima pravice postavljati vprašanja, kdo je bil napadalec in kdo napadeni. Prenešena na vietnamski primer, postane taka politika Amerike povsem razumljiva. Na zasedanju Združenih narodov so za tako »rešitev" pokazali doslej zelo malo navdušenja. Zlasti izvenblokovske države, med katerimi je posebno aktivna Jugoslavija, se odločno upirajo poskusom, da bi na primeru Srednjega vzhoda uzakonili načelo, po katerem bi lahko tudi povsod drugje reševali spore s politiko sile. Zgodovina dogodkov Po francosko-britanskem sporazumu je prišla Palestina leta 1916 pod britanski mandat. Naslednje leto je britanski zunanji minister Balfour s posebno deklaracijo obljubil Zidom, da si bodo v Palestini lahko ustvarili nacionalno ognjišče. Leta 1929 je bila v Zurichu ustanovljena Židovska agencija (Jevvish Agency), ki je organizirala naseljevanje Zidov v Palestino. Britanska vlada je po Hitlerjevem prevzemu oblasti v Nemčiji (1933) prepovedala nadaljnje vseljevanje židovskih beguncev v Palestino, ker se je bala za svoje interese. Kljub temu se je v letih 1933—1936 židovska skupnost v Palestini povečala od 175.000 na 310.000 ljudi. Med drugo svetovno vojno pa je prišlo v Palestino še 60.000 Židov. Leta 1945 so Britanci ponovno skušali preprečiti nadaljnje naseljevanje. Začel se je boj židovske teroristične organizacije Irgun Zvei Leumi proti britanskim oblastem v Palestini. Leta 1946 je britansko-ameriška anketna komisija predlagala, naj bi mandat nad Palestino prevzela OZN. Židje in Arabci so predlog odklonili. Konec maja 1946 je Arabska liga sprejela izjavo, da je Palestina arabska dežela in da njena usoda zadeva vse arabske države. Po neuspehu londonske konference (27. januarja 1947), kjer so skušali doseči sporazum med Arabci in Židi, je Britanija 2. aprila predložila palestinski problem Združenim narodom. 30. novembra 1947 je glavna skupščina OZN sprejela predlog posebne komisije (v kateri so bile zastopane Sovjetska zveza, Amerika, Kanada ‘in Guate-mala): Palestina naj se razdeli na dve neodvisni dr- na Srednjem vzhodu žavi — židovsko in arabsko. Arabske države obsojajo razdelitev Palestine, medtem ko Židi proslavljajo neodvisnost. 14. maja 1948 je židovski nacionalni svet razglasil v Tel Avivu prvo neodvisno židovsko državo po 2000 letih. Ben Gurion postane ministrski predsednik. Amerika prizna novo vlado. Ponoči vdrejo arabske čete s treh strani v novo državo. Štiri dni kasneje uradno prizna Izrael tudi Sovjetska zveza. Posredovalec OZN Bernadotfe doseže 11. junija štiritedensko premirje med Arabci in Židi. 30. junija zapustijo Palestino zadnje britanske čete, v začetku julija pa se znova vnamejo boji. 22. oktobra 1948 se Izrael in Egipt podredita sklepu OZN in sprejmeta premirje. Problem milijona arabskih beguncev, ki so jih izgnali iz Izraela, pa ostane odprt. Napeto zatišje traja do leta 1956, ko predsednik Združene arabske republike Naser 26. julija razglasi nacionalizacijo Sueškega prekopa. 29. oktobra 1956 Izrael napade Združeno arabsko republiko in prodre na Sinaj. 30. oktobra pošljeta Britanija in Francija ultimat, ki pa ga obe strani zavrneta. 31. oktobra se začne kombinirana britansko-francoska akcija proti Združeni arabski republiki. 3. novembra sprejme glavna skupščina OZN ameriško resolucijo o prenehanju bojev. 5. novembra se bri-tansko-francoske čete izkrcajo na območju Sueza. OZN pa postavi mednarodno oboroženo silo, ki naj bi nadzorovala premirje. Splošno premirje je sklenjeno 7. novembra 1956. Mir, ki je bil poln napetosti in medsebojnih prask, je trajal deset let — do 5. junija 1967. f ' ' > Ugibanja o ,vrhu‘ Čim se je zvedelo, da bo sovjetsko delegacijo na izrednem zasedanju glavne skupščine OZN vodil predsednik vlade Kosigin, so v političnih krogih začeli ugibati o najrazličnejših možnostih »sestanka na vrhu«. Nekateri so bili celo mnenja, da se bodo ob tej priložnosti sestali v New Torku vsi štirje veliki: ameriški predsednik Johnson, predsednik sovjetske vlade Kosigin, francoski predsednik de Gaulle in predsednik britanske vlade Wilson. Toda kmalu se je izkazalo, da de Gaulle in Wilson sploh ne nameravata potovati v Ameriko, pa tudi predsednik Kosigin je na povabilo, naj bi se sestal z Johnsonom, jasno odgovoril, da namen njegovega bivanja v New Yorku ni razgovarjati z ameriškimi politiki, marveč zastopati stališče Sovjetske zveze v Združenih narodih. v_____________________________y Kitajska vodik, bomba Ravno v trenutku, ko se je v New Yorku sestala izredna skupščina OZN, je na Kitajskem eksplodirala prva vodikova bomba. Vest o tem dogodku je v svetu sprožila splošno zaskrbljenost, medtem ko je na Kitajskem vladalo veliko navdušenje ter so ljudje — kakor poročajo tiskovne agencije — »plesali in peli s solzami v očeh”. Svetovni tisk spravlja eksplozijo kitajske vodikove bombe v neposredno zvezo z navzočnostjo predsednika sovjetske vlade Kosigina na zasedanju OZN ter meni, da je bila Sovjetska zveza zaradi tega dogodka prisiljena k bolj umirjenemu nastopu v svetovni organizaciji. Še bolj obširno pa komentirajo dejstvo, da je LR Kitajska znova pokazala, kako malo se meni za prizadevanja, da bi končno napravili konec nevarnemu tekmovanju v oboroževanju. Predvsem pomeni dejstvo, da ima zdaj tudi Kitajska svojo vodikovo bombo, hud udarec naporom za prepoved jedrskega orožja. Ravno v zadnjem času je namreč izgledalo, da bo prišlo tozadevno do sporazuma med Ameriko in Sovjetsko zvezo. V kakšni meri bo najnovejši podvig Kitajske vplival na ta prizadevanja, ni jasno, vsekakor pa je Kitajska eksplozija razlog za zaskrbljenost. Južni Tirolci odklanjajo politiko sile Južnotirolski deželni glavar in predsednik ljudske stranke Magnago je imel v Innsbrucku predavanje, kjer je obširno govoril o trenutnem stanju južnotirolskega vprašanja. Pri tem je odločno nastopil proti mnenju ekstremističnih krogov v Avstriji, ki pravijo, da pomenijo sedanje ponudbe Italije smrtno obsodbo južnih Tirolcev. Predvsem pa bi bila sredstva, ki jih v Avstriji izdajajo za zborovanja in propagando, mnogo bolj koristno naložena, če bi jih porabili za gradnjo dijaških domov na Južnem Tirolskem. O vsebini italijanskih ponudb je Magnago dejal, da le-te še nikdar niso bile tako ugodne kot zdaj, kajti južnim Tirolcem bi bila zagotovljena trikrat tako dobra avtonomija, kot jo uživajo danes. Treba je nehati z moledovanjem, saj obstojajo konkretne možnosti za izboljšanje položaja. ra a ei a * ^ /r\AsR BORBA ZA UDELEŽBO NA NAFTOVODU ZAKLJUČENA: Kompromis v prid podržavljene uprave mineralnih olj Odločitev o sedežu rafinerije še ni padla V četrtek minulega tedna je na Dunaju padla odločitev o naftovodu Trst—Dunaj, s čemer bo tudi naša država dobila svoj naftovod. Uprava podržavljenih podjetij OlG se je sporazumela s predstavniki inozemskih petrolejskih družb, da bo Avstrijska uprava mineralnih olj (OMV) odgovarjajoče svoji udeležbi na gradnji naftovoda razpolagala z 51 odstotki nafte, ki bo pritekla v Av strijo po tem naftovodu. Istočasno so se inozemske družbe obvezale, da bodo po zgraditvi naftovoda v rafinerijah OMV pustile skozi 13 let predelati 31 milijonov ton nafte in da bodo isto količino mineralnih olj odkupile od OMV. S tem je za ta čas državni vpliv na avstrijski trg z mineralnimi olji zagotovljen. Kreisky o integraciji V okviru »Europahausa« v Celovcu je imel bivši zunanji minister in državni poslanec dr. Kreisky 9. junija predavanje o sedanji stopnji evropske integracije. V svojih izvajanjih je razlikoval med kulturno, politično in gospodarsko integracijo. Pri tem je ugotovil, da je z nastankom EGS in EFTA samo slednja dobila substanični značaj. Na kulturnem področju doslej še ni prišlo do integracijskih prizadevanj, manjka pa predvsem medevropejske delitve dela med univerzami. V političnem pogledu ima sicer Evropski svet najboljše namene in je prišel v detajlnih vprašanjih že do pomembnih uspehov, njegovi mandatarji se morajo vendar ravnati po navodilih svojih vlad, vsled česar se že v naprej marsikatere pobude zgubijo v pesku. V pogledu na spojitev EGS in EFTA bi bila najprej možna prilagoditev carin EFTA na one EGS, potem bi lahko vsaka država EFTA stopila v pogajanja z EGS in končno bi bilo mogoče misliti na ustanovitev skupnih organov. Kar tiče avstrijske integracijske politike, je dr. Kreisky razlagal načrt treh faz. Po tem načrtu bi bilo treba najprej premostiti sedanji prekerni položaj, v drugi fazi bi bilo treba avstrijsko politiko do EGS usoglasiti s politiko drugih držav EFTA, nakar bi šele lahko prišlo do tretje faze, če pride v Evropi do nadaljne normalizacije. Davčna reforma že 1. oktobra Kakor vsa znamenja kažejo, bo parlament zakon o novem sistemu odbavčenja dohodkov spravil še ta mesec „pod streho". Plenum parlamenta bo zakon o dohodninskem davku obravnaval in o njem sklepal 30. junija. Vsekakor je v radioprogramu za ta dan določen prenos debate v parlamentu o tem zakonu. V smer, da bo zakon o davčni reformi sklenjen še pred poletnimi počitnicami parlamenta, kaže tudi popustljivost finančnega ministra Schmitza pri razgovorih, ki jih je imel minuli teden s predsednikom Avstrijske sindikalne zveze Benyo in predsednikom OAAB Maletto. Pri teh razgovorih je prosti znesek, ki je po osnutku zakona o obdavčenju dohodkov določen za doklade za nedeljsko, prazniško in nočno delo, zvišal od 52.000 na 62.400 šilingov, če pa bi zaslužek za tako delo ta letni znesek prekoračil, pa bi mesečni davka prosti znesek znašal 520 šilingov. Pripravljen je bil tudi pristati na zvišanje eksistenčnega minimuma na 12.000 šil. Končno je minister obljubil, da bodo nekatere olajšave, ki jih bo prinesel novi zakon o obdavčenju dohodkov, stopile v veljavo že 1. oktobra tega leta. Od tega dne naprej bo veljala nova davčna tarifa, prosti zneski za osebe, ki v družini edini zaslužijo, in prosti zneski za otroke. Razplet v stanovanjski reformi Verjetno še pred uzakonitvijo zakona o novem sistemu obdavčenja dohodkov bo parlament sklenil nov zakon o pospeševanju gradnje stanovanj. Odbor parlamenta, ki je bil poverjen s študijem vladnega osnutka tega zakona, je že koncem minulega tedna obravnaval 22 do 39 paragrafov tega zakona. Poleg tega a je obravnaval tudi socialistični osnutek za-ona. Že koncem minulega tedna je bilo k osnutkoma danih 250 pripomb. Odbor je z debato o osnutkih nadaljeval v torek. Kakor pri zakonu o novem sistemu obdavčenja dohodkov popušča OVP tudi pri zakonu o pospeševanju gradnje stanovanj. Tako je v bistvu pristala na socialistični predlog, ko se je izjavila zato, da bi bili zasebniki pospeševanja deležni le, če njihov letni dohodek ne prekorači 94.500 šilingov. V bistvu soglasna s socialističnim predlogom je bila OVP tudi pri svojem predlogu, da bi družinskim očetom pod 30 let starosti in družinam z več kot štirimi otroci zakon omogočil brezobrestno posojilo v višini 10 odstotkov skupnih gradbenih stroškov za dobo 10 let, če sami po zakonu določenih 10 odstotkov lastnih sredstev ne bi mogli spraviti skupaj. Letna kapaciteta tega naftovoda je bila zvišana na 10 milijonov ton letno. Z 51 odstotki nafte, ki 'bo pritekla po njem, bo razpolagala OMV. Poleg tega bo v 13 letih iz tega naftovoda predelala v svojih rafinerijah 31 milijonov ton nafte, inozemske petrolejske družbe pa bodo morale v istem času kupiti od nje isto količino mineralnih olj. Doseženi sporazum predstavlja kompromis med zadnjimi zahtevami 'OlG in Avstrijske sindikalne zveze in ponudbo inozemskih petrolejskih družb. Po več kot štirih letih pogajanj so inozemske petrolejske družbe popustile v prid OMV. Pogodba bo predvidoma podpisana še tekom junija, nakar je računati s skorajšnjim začetkom gradnje naftovoda. Naftovod bo na Koroškem speljan po dvojezičnem ozemlju. V V/urmlachu v Zgornji Ziljski dolini se bo odcepil od transalpinskega naftovoda Trst—Ingolstadt in tekel na južni strani Zilje in Drave, kjer bo v okolici Pliberka prestopil Dravo. Od tam bo speljan preko Štajerske V PRVIH PETIH MESECIH TEKOČEGA Pomen zadružništva kot hrbtenice kmetijstva v naši državi iz leta v leto narašča. Kakor je na občnem zboru kmetijske zadružne organizacije Gradiščanske v ponedeljek poročal predsednik Avstrijske Raiffeisenove zveze Rasser, se je sicer število včlanjenih zadrug zmanjšalo za 30 na 3902, število njihovih članov se je vendar povečalo za 43 tisoč 793 na 1,468.442. Nazadovanje števila zadrug je v skladu z načrtom koncentracije, po katerem hoče kmetijsko zadružništvo s spojitvijo zmanjšati število zadrug na okroglo 3000 zadrug. Promet po zadrugah je tudi v zadnjem poslovnem letu naraščal. Mlekarske zadruge so do Schvvechata pri Dunaju. Računajo, da bo dograjen do leta 1970. O sedežu navmesne rafinerije ob tem naftovodu pri četrtkovih pogajanjih na Dunaju ni prišlo do odločitve. To vprašanje je slej ko prej še odprto in sporno. Kakor znano, obstojata glede tega dva predloga: Pliberk ali Wildon pri Grazu. Inozemske petrolejske družbe se zavzemajo za VVildon, koroška deželna vlada pa za Pliberk. Koroška deželna vlada je to zahtevo minuli petek na posebni seji znova soglasno ponovila. Koroško deželno vlado podpira pri tem tudi Avstrijska sindikalna zveza. Le-ta je na svoji seji ugotovila, da kompromis sicer ne predstavlja rešitev vprašanja naftovoda, kakor si ga Avstrija predstavlja, vendar pa je z njim obstoj OMV zagotovljen. Na isti seji je ponovila svojo zahtevo po vladnih ukrepih za sklenitev zakona o naftovodih in za podporo 'OMV pri iskanju novih ležišč nafte. Zaloge v sedanjih ležiščih nafte pojemajo in je lani njena proizvodnja znašala le še 3,8 milijona ton. LETA: svoj promet povečale za 200 milijonov šilingov na 5 milijard šilingov, blagovne zadruge pa so ga povečale od 4,6 na 5,4 milijarde šilingov. Pri zadružnih blagovnih centralah je promet narasel od 6,9 na 7 milijard šil. Denarni zavodi kmetijskega zadružništva so lani svoj delež na avstrijskem denarnem trgu povečali na 16 odstotkov. Pri tem so hranilne vloge narasle za 15,6 odstotka, obseg kreditov pa za skoraj 20 odstotkov na 16,1 milijarde šilingov. S tem so bili koncem 1966 za bankami in hranilnicami na tretjem mestu avstrijskega kreditnega trga. 15,11 odstotkov vseh kreditov so podelili denarni zavodi kmetijskega zadružništva. Letos bo kmetijsko zadružništvo podprlo tudi avstrijski »zeleni načrt” z razpisom posojila v višini 500 milijonov šilingov. S tem posojilom bo predvsem povečalo število in zmogljivost zadružnih podjetij na trgu s klavno živino in podjetij za predelavo mesa. Del tega zneska bo prišel v korist kmečkemu gozdu. Politični problem avstrijskega kmetijskega zadružništva je sprememba obstoječega zadružnega zakona na nove pogoje gospodarstva in na vlogo, ki jo v njem igra kmetijsko zadružništvo. Ustrezni spremembi zadružnega zakona pa že nekaj let nasprotujejo vodilni krogi v avstrijski industriji in trgovini. UGODNA PONUDBA ZA AVSTRIJO IN KOR OŠKO: Udeležba na jugoslovanskem naftovodu Kakor smo že poročali, ponuja jugoslo vonska petrolejska družba INA avstrijski OMV udeležbo na naftovodu Bakar—Sisak—Pančevo, ki ga bo pričela v kratkem graditi. S tem v zvezi je v ponedeljek svetnik za trgovino pri jugoslovanski ambasadi na Dunaju, dipl. ing. Krstič obrazložil ponudbo za udeležbo 'OMV na tem naftovodu. Pri tem je povedal, da obstaja možnost, da bi poleg odcepa proti Madžarski in Češkoslovaški INA in OMV zgradili tudi odcep za Avstrijo in sicer verjetno na Koroško, kjer bi potem nastala rafinerija za celotno sloven sko območje. V primeru realizacije te ponudbe bi se INA odpovedala gradnji lastne rafinerije v okolici Ljubljane. INA bi se v tem primeru obvezala, da nobeni drugi družbi v Avstriji ne bo dobavljala mineralnih olj in da bo po trebe Slovenije krila iz rafinerije na Koroškem. Jugoslavija je že sedaj na avstrijskem uvozu nafte udeležena z eno tretjino. Slovenija je povečala svojo proizvodnjo in svoj izvoz Po gospodarski reformi poleti 1965 postaja Slovenija čedalje aktivnejši faktor jugoslovanskega gospodarstva in jugoslovanske zunan je trgovine. Tako je letos v prvih petih mesecih industrijsko proizvodnjo povečala za 3,8 odstotka, svoj izvoz pa celo za 12,7 odstotka. S tem je v primerjavi s prvimi petimi meseci minulega leta svojo proizvodnjo in svoj izvoz znatno bolj stopnjevala, kakor ga je stopnjevalo jugoslovansko gospodarstvo kot celota. Proizvodnja jugoslovanske industrije je v isti p rimerjavi narasla za 0,6 odstotka, izvoz pa je narasel za 4,5 odstotka in dosegel vrednost 5943 milijonov novih dinarjev ali okroglo 11 milijard šilingov. Jugoslovanska industrijska proizvodnja je v tem petmesečju trpela predvsem zaradi zaostajanja proizvodnje v Makedoniji ter v Bosni in Hercegovini, kjer je bila za 1 in za 4,5 odstotka nižja kot v lanskem prvem petmesečju. Zaostajanje gre predvsem na račun premogovnikov in lesne industrije, katerih proizvodnja letos ni dosegla lanske. Njihovo zaostajanje v proizvodnji je vplivalo na celotni razvoj industrijske proizvodnje Jugoslavije, vendar je mesec maj pokazal, da se je celokupna jugoslovanska industrija medtem precej opomogla in da je s svojo proizvodnjo prekosila lanski maj. Svojo proizvodnjo so zlasti povečali elektrogospodarstvo, industrija nafte ter papirna in živilski industrija. V prihodnjih mesecih pa pričakujejo tudi po ladjedelnicah večji porast proizvodnje. V jugoslovanski zunanji trgovini pa letošnje prvo petmesečje ni le pokazalo lep porast izvoza, marveč tudi uvoza. Le-ta je po obsegu narasel za 7,4 odstotka na 8452 milijona novih dinarjev. Povečanje gre predvsem na račun večjega uvoza južnih republik Makedonije in Črne gore, pa tudi Hrvatske. Vse drugačno podobo o jugoslovanski zunanji trgovini pa dobimo, če z njenim razvojem v prvem petmesečju primerjamo njen razvoj v maju. V primerjavi z lanskim majem je Jugoslavija povečala svoj izvoz za 14 odstotkov na 1225 milijonov novih dinarjev, njen uvoz pa se je zmanjšal za 3 odstotke na 1643 milijonov novih dinarjev. Medtem ko je bil v prvem petmesečju jugoslovanski uvoz za 58 odstotkov večji od izvoza, ga je v maju prekašal le še za 35 odstotkov. Kmetijsko zadružništvo na poti koncentracije osi rokco) svecu BEOGRAD. — Med državami, ki so po zadnjih dogodkih na Srednjem vzhodu pretrgale diplomatske odnose z Izraelom, je tudi Jugoslavija. Zdaj je jugoslovanska vlada zaprosila zvezno vlado na Dunaju, da zastopa jugoslovanske interese v Izraelu. PEKING. — Po petih atomskih poskusih, ki jih je izvedla tekom zadnjih let, je LR Kitajska minulo soboto uspešno opravila prvi poskus tudi z vodikovo bombo. V Pekingu so ta dogodek slavili kot veliko zmago, v mednarodni javnosti pa je vest zbudila splošno zaskrbljenost. Obžalovanje zaradi eksplozije kitajske vodikove bombe je izrazil tudi generalni tajnik OZN U Tant. NEW YORK. — Policija v New Yorku je aretirala 22-letnega Johna Ericksona, ki je priznal, da je hotel izvesti atentat na sovjetsko predstavništvo in tako protestirati proti prihodu predsednika sovjetske vlade Ko-sigina na izredno zasedanje glavne skupščine OZN. SOFIJA. — Ob 85-letnici rojstva pokojnega bolgarskega revolucionarja Georgija Dimitrova je bilo v Bolgariji več spominskih proslav. Velike slavnostne akademije v Sofiji so se udeležili tudi najvišji partijski in državni voditelji Bolgarije. TRIPOLIS. — Libija je zahtevala od Amerike in Velike Britanije, naj čimprej likvidirata svoja vojaška oporišča na libijskem ozemlju in umakneta svoje čete. AL2IR. — Francija je sklenila z Alžirijo sporazum, na podlagi katerega bo kupila milijardo kubičnih metrov alžirskega zemeljskega plina več, kot je bilo prvotno v načrtu. Ta odločitev Francije je toliko bol] pomembna, ker je Alžirija v zvezi z zadnjimi dogodki na Srednjem vzhodu prepovedala dobavo plina Veliki Britaniji, katera je bila doslej glavni kupec tega goriva v Alžiriji. BEOGRAD. — Jugoslavija se je odločila za široko gospodarsko pomoč arabskim deželam, ki so med zadnjimi vojnimi dogodki utrpele veliko škodo. V okviru programa nujne pomoči bodo poslali Arabcem 30 tisoč ton koruze, 10.000 fon sladkorja, 1100 ton ribjih konserv, 200 ton mleka v prahu, 500 fon sira, pol milijona parov obutve in zdravila. S povečanjem blagovne izmenjave in s kreditnimi dogovori pa bo Jugoslavija pomagala tem deželam pri utrditvi njihovega gospodarstva. BONN. — Zahodnonemški kancler Kiesinger je izjavil, da bo francoski predsednik de Gaulle 12. in 13. julija uradno obiskal Zahodno Nemčijo. Se pred tem obiskom pa bo imel Kiesinger 7. in 8. julija razgovore z ameriškimi voditelji v VVashingtonu. SOFIJA. — Prejšnji teden so spustili tok po novem daljnovodu, s katerim je Bolgarija čez Romunijo povezana z energetskim sistemom držav članic SEV (organizacija za gospodarsko sodelovanje vzhodnih držav — op. ured.). Letna zmogljivost novega daljnovoda 220.000 voltov napetosti znaša milijardo kWh električne energije. ATENE. — Zaradi očitnega izražanja nezadovoljstva z novim režimom ter razširjanja gesel, plakatov in letakov v raznih krajih Grčije je načelnik generalnega štaba Odisej Angeli ponovno zagrozil demokratičnim silam države, da velja izjemno stanje in da bodo vse tiste, ki jih bodo zalotili pri pisanju takih gesel ali drugih dejanjih proti režimu, postavili pred naglo vojno sodišče. V/ASHINGTON. — Po pisanju ameriškega liska so v Ameriki zbrali že 120 milijonov dolarjev za nujno pomoč Izraelu. Pomoč so zbrale židovske organizacije v okviru tako imenovanega »Združenja židovskega apela”, ki daje Izraelu na leto okoli 60 milijonov dolarjev. PARIZ. — Francoski minister za informacije Geor-ges Gorše je, ko je pojasnjeval stališče Francije glede načina, kako urediti krizo na Srednjem vzhodu, med drugim poudaril: Francoska vlada sodi, da bi samo na svobodnih pogajanjih, ki bi jih sprejele vse zainteresirane strani in potrdila mednarodna skupnost, lahko nekega dne uredili vse probleme, ki so vzniknili. DUNAJ. — Zvezni kancler dr. Klaus bo v prvi polovici meseca julija odpotoval na uradni obisk v Romunijo. LONDON. — Britansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Velika Britanija ne bo privolila ne v status pridružene članice ne v status začasne pridružene članice, marveč zahteva, da se vključi v EGS kot enakovredna. Pač pa bo morala na tej poti odstraniti še mnoge ovire, predvsem nasprotovanje s strani Francije. V tem oziru namreč tudi v ponedeljek ni uspelo doseči koraka naprej, ko sta se v Versaillesu sestala predsednik de Gaulle in britanski premier Wilson, ki sta sicer našla skupno govorico v vprašanju Srednjega vzhoda. KAIRO. — V okviru sedanje reorganizacije političnega in vojaškega vodstva Združene arabske republike je predsednik Naser prevzel tudi funkcijo ministrskega predsednika. SLATINA RADENCI. — Svetovno znano zdravilišče Slatina Radenci je prejšnji teden slavilo pomemben uspeh: napolnili so 600 milijonto steklenico radenske mineralno vode. Zdravilno vodo iz Slatine Radenci polnijo v steklenice že od leta 1869 ter jo izvažajo v mnoge države. SALISBURY. — Predsednik rodezijske rasistične vlado lan Smith je napovedal, da bo rodezijska vlada razglasila republiko in pretrgala vse stike z Britanijo. Čaka samo še rezultate komisije, ki pripravlja novo ustavo. Ko bo to delo opravljeno, je izjavil Smith, pogajanja z Veliko Britanijo ne bodo imela več nobenega smisla. WASHINGTON. — Na zahtevo predsednika Johnsona je ameriški obrambni minister McNamara odložil svoje potovanje v Južni Vietnam, kjer hoče znova proučili položaj na bojišču. Preložitev tega potovanja so narekovale zlasti priprave za srečanje predsednika Johnsona s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom. RIO DE JANEIRO. — Obsežne predele Latinske Amerike je zajel nepričakovan val hudega mraza, kot ga v teh deželah že 50 let ne pomnijo več. V treh dneh je zaradi mraza umrlo 43 ljudi v Argentini, Urugvaju in Braziliji. Na več krajih je zapadel tudi sneg, ki je v teh krajih prava redkost. Mraz je povzročil veliko škodo v kmetijstvu, ponekod je uničenih okoli 30 odstotkov posevkov. Družinska harmonija pogoj za srečo otrok Medsebojna ljubezen in spoštovanje, vzajemna skrb in zaupanje so osnove zakonske skupnosti in družine. Odnosi med starši se kažejo v otrokovi osebnosti; od teh odnosov je odvisno, ali bo otrokovo detinstvo veselo ali žalostno, izpolnjeno s srečo ali s solzami. V dolgih letih skupnega življenja nastopajo med člani družine manjša ali večja nesoglasja. Le redki so zakoni, ki so tako idealni, da v njih ni nikoli priložnosti niti za najmanjši nesporazum. Sodobno življenje prinaša s seboj veliko problemov, ki vplivajo na harmonijo v družini. Povsem jasno je, da vplivajo težka nesoglasja med starši — čestokrat se končajo celo z ločitvami — na vzgojo otrok. • Katera nesoglasja so otrokom predvsem škodljivaf Odprte prepire in medsebojne žaljivke otroci težko prenašajo. Otrok ljubi oba roditelja in težko mu je odločiti se za eno ali drugo »stranko«. Kadar roditelja govorita grdo o drugem, rušita v otrokovih očeh svoj u-gled in se onemogočata kot vzgojitelja. Posamezni starši se zavedajo škodljivosti prepirov pred otroki in se jih izogibajo vpričo mladih oči in ušes. Zato pa po dneve ali tedne ne govorijo medseboj. V družini vlada napetost: otroci so otožni, roditelja molčita — nekaj ni v redu. Takšno ozračje škoduje otrokom, njihovemu šolskemu uspehu in njihovi nežni duševnosti. Najhuje pa je, kadar hočeta roditelja v svoje prepire pritegniti otroke. Oče prepričuje svojega otroka, da ima on prav, da je mati takšna in takšna; mati spet zagovarja sebe in prepričuje otroka, da je oče vsega kriv. Nič ni hujšega pri vzgoji; otroci v takšnih družinah postanejo sčasoma neiskreni, živčni, sebični in doživljajo huda razočaranja. • Kako torej ravnati? Kaj storiti, da so nesoglasja med starši videti čim manjša in čim manj škodljivaf* Predvsem ne smejo starši pred otroki nikoli pokazati niti najmanjšega znaka nesoglasja in nerazumevanja. Pred otrokom ne sme biti različnih mnenj staršev, niti ne glede otrokovih prekrškov. Če se roditelja ne strinjata, naj se zedinita, kadar sta na samem, nikoli pa ne smeta razpravljati pred otrokom. Seveda so tudi primeri, ko moreta oče in mati tudi pred otroki razpravljati o kaki stvari. Toda to morata početi prijateljsko, z razlogi in nasprotnimi razlogi, dostojno in brez prepirov. Takšno razpravljanje more vzgojno delovati na otroke, saj jih opozori, da morajo biti v pogovorih s svojimi tovariši pozorni, spoštljivi in logični, da spoštujejo tuje mnenje in popustijo, kadar je treba. Pedagoška in moralna dolžnost vseh staršev je, da svoja nesoglasja zmanjšajo na čim manjši obseg. Če ta včasih le nastanejo, otroci ne bi smeli vedeti zanje. Vzgoja otrok ne Poletne igre v Brežah Jutri prva premiera na Petrovi gori Tradicionalne poletne kulturne prireditve v Brežah stopajo spet v novo sezono. Jutri zvečer bo na Petrovi gori premiera Schillerjeve tragedije »Zarota Fiesca v Genovi", teden pozneje pa bo sledila premiera Molierove komedije »Namišljeni bolnik". Do vključno 26. avgusta se bo zvrstilo skupno 35 predstav obeh komadov, s katerima bo igralski ansambel znova demonstriral svojo priznano visoko umetniško raven, ki je v minulih sedemnajstih letih navdušila že mnoge desettisoče domačih in tujih obiskovalcev. Začetek poletnih iger v Brežah je vedno poseben dogodek v kulturnem življenju naše dežele. Iz skromnih začetkov leta 1950, ko so pri šestih predstavah zabeležili skupno le 600 gledalcev, se je namreč tekom let razvila edinstvena manifestacija gledališke umetnosti, ki zdaj v eni sami sezoni, torej v kratkih dveh mesecih privabi 25 do 30 tisoč obiskovalcev. Skratka: poletne igre v Brežah so postale pojem ter uživajo danes sloves in priznanje daleč preko lokalnega okvira. Ta uspeh seveda ni slučajen, marveč je sad trdega dela. Čeprav so sodelavci brez izjeme amaterji, ki se z gledališčem bavijo nepoklicno, v svojem prostem času, polagajo največjo važnost na stalno šolanje. Skozi to »šolo" je šlo doslej že okoli 650 ljudi, iz njihovih vrst pa se je izoblikoval kader kakih 120 igralcev, tehnikov in funkcionarjev, katerim se vsako leto Tedenski spored poletnih kulturnih prireditev • BREZE 24. 6. — Schiller: ZAROTA FIESCA IZ GENOVE (premiera) 28. 6. — Schiller: ZAROTA FIESCA IZ GENOVE 1. 7. — Moliere: NAMlSUENI BOLNIK (premiera) Začetek predstav ob 20. uri. ^ LJUBLJANA 24. 6. — Shakespeare: KRALJ LEAR, Drama SNG Ljubljana 26. 6. — Saini-Saens: SAMSON IN DA-LILA, Opera HNK Zagreb 28. 6. — Forster: GORENJSKI SLAV- ČEK, Opera SNG Ljubljana 29. 6. — JOLANTA, barvni film v iz- vedbi Bolšoj teatra iz Moskve 30. 6. — KONCERT SLOVENSKEGA OK- TETA Začetek predstav ob 20.30 uri. pridružijo spet mlade sile, kajti rezervoar, s katerim razpolaga igralski ansambel v Brežah, je skoraj neizčrpen. V tem oziru vodja skupine arhitekt Sandler nima posebnih težav, niti za primer, da bi nepričakovano izpadel eden izmed glavnih igralcev. Toliko večje pa so skrbi, ki jih prirediteljem iz leta v leto povzroča vreme. Če pomislimo, da so morali samo v lanski sezoni vsled dežja odpovedati osem predstav, potem vidimo, da je ta problem zelo resen. Delno rešitev so našli s tem, da so letos v okviru obsežne obnove odra zgradili nad glavnim prizoriščem streho iz plastike, medtem ko bodo imeli gledalci proti majhni odškodnini na razpolago celo neke vrste dežne plašče. Vendar bo uspešen potek prireditev kljub temu še vedno odvisen od vremena. Priprave tekom zadnjih tednov in mesecev so bile v Brežah vsekakor obsežne in temeljite. Zlasti velja to za umetniško plat, kajti arhitekt Sandler pravi: če že delamo reklamo za naše igre, potem obiskovalcev ne smemo razočarati, marveč jim moramo posredovati odr- Stoletnica Ivana Groharja Prejšnji teden je minilo sto let od rojstva velikega slovenskega slikarja in enega glavnih predstavnikov slovenskega impresionizma — Ivana Groharja. Znani slovenski umetnostni zgodovinar France Stele je ob tej priložnosti zapisal o Groharju tudi naslednje besede: Ivan Grohar ni imel učencev, niti posnemalcev ne. Na razvoj našega slikarstva ni vplivala niti njegova tehnika in neposredno celo niti vsebina njegovih slik. Njegovo poslanstvo se je izrazilo na drug, globlji način. Njegova vloga v razvoju slovenskega slikarstva ga druži z impresionisti po tem, da je nakazal pot iz deskriptivnega realizma k umetnosti, ki ustvarja z barvami prepesnitve v naravi optično doživetega. Vendar tu ne bi bil pomenil več kakor drugi, če ne bi bil v svojih delih izrazil nekaj izrednega, neko posebno poezijo, s katero je doživljal našo krajino. Cenimo ga namreč predvsem kot poeta slovenske krajine. Njegova pesem pa ima poseben čar, ker ni bila dopeta; izzvenela je v naš prostor tako, da še danes lovimo njen daljni odmev. Skrivnost Groharjevega poslanstva je prav v tem, da svoje pesmi ni dopel. On ne učinkuje s tem, s čimer bi bil lahko učitelj drugim, temveč s tem, da se je s svojim delom dotaknil strune, ki zabrni v nas, kadar doživljamo svojo domačijo. Grohar je zapel svojo pesem tistemu delu naše domovine, ki je v širšem smislu zemlja Prešernova, polna splošno priznanih naravnih lepot. KUKU RF)€ DR0BCin€ • Ob obletnici smrti slovenskega skladatelja Marjana Kozine je bila v Novem mestu spominska glasbena prireditev, v Studijski knjižnici so odprli razstavo injegovih del, na TrSki gori pri Novem mestu pa so mu odkrili spominsko ploSčo. 0 V začetku tega meseca je bilo v Avstriji 2,160.296 glavnih in 147.680 dodatnih dovoljenj za radio ter 923.586 glavnih in 218 dodatnih dovoljenj za televizijo. Na 100 prebivalcev je priSlo torej 93 radio aparatov in 40 televizorjev. sko umetnost na visoki ravni. Da so tega zmožni, so pokazali že v zadnjih letih, zato smo lahko prepričani, da bo polna kulturnih užitkov tudi letošnja 18. sezona poletnih iger v Brežah. terja samo materialnih stroškov in časa, temveč tudi pripravljenost staršev, da skušajo svoje otroke kar najbolje vzgojiti — s potrpežljivostjo in z lastnimi dobrimi zgledi. Le tako bodo vsa prizadevanja rodila uspešne sadove in v poznejših letih ne bo neljubih razočaranj, predvsem pa otrokovih bolečih izkušenj. Bilanca dunajskih gledališč Zvezno ministrstvo za pouk je objavilo delovno poročilo, iz katerega je razvidna tudi zanimiva bilanca državnih gledališč za sezono 1965-66. V tej sezoni so v Državni operi na Dunaju zabeležili skupno 626.797 obiskovalcev, kar je približno za 6000 več kot v prejšnji sezoni. Dunajski Burgtheater je imel v minuli sezoni 320 predstav s skupno 412.869 obiskovalci, kar pomeni, da je število obiskovalcev nazadovalo za več kot 20.000. Sicer se je število obiskovalcev v Akademietheatru, ki je imel 305 predstav, v primerjavi z zadnjo sezono nekoliko povečalo, vendar so v obeh državnih dramskih gledališčih zabeležili skupno nazadovanje števila obiskovalcev za okroglo 21.000 oseb. V Ljudski operi je bil obisk skoraj na isti višini kot v prejšnji sezoni. Po številu uprizoritev je bila v Burgtheatru na prvem mestu Grill-parzerjeva drama »Kralja Otokarja sreča in konec«, ki je bila v minuli sezoni 35-krat na sporedu. Po 32 predstav so doživele Raimundova drama »Alpski kralj in človeški sovražnik«, Shakespearova komedija »Mnogo hrupa za nič« in Schillerjeva drama »Kabala in ljubezen«. V Akademietheatru je bil najbolj uspešen Kesselringov komad »Arsen in stare čipke« s 44 predstavami, medtem ko so bili 25-krat uprizorjeni Gogoljev »Revizor«, Molierov »Namišljeni bolnik« in Bockova »Jeanne 44«. V Državni operi je vodila Mozartova »Čarobna piščal« s 17 predstavami, »Don Giovanni« je bil 14-krat na sporedu, »Madame Butterfly« 13 in »Figarova svatba« 12-krat. V Ljudski operi je doživela 27 predstav opera »Porgy in Bess«, med operetami pa je bil na prvem mestu »Cigan baron« s 26 predstavami. • Izvedenci mešane ifalijansko-jugoslovan-ske komisije za manjšinska vprašanja so izbrali po šest kandidatov slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki bodo dobili štipendije, katere sta v te namene razpisali obe državi. Na Tržaškem se je za te štipendije prijavilo 22 slovenskih študentov, na Koprskem pa 9 kandidatov italijanske narodnosti. • Dunajski Burgtheater je pred nedavnim gostoval v Moskvi, kjer so dunajski umetniki z velikim uspehom uprizorili Raimundovega .Kmeta kot milijonarja” in Lessingovega .Modreca Nafana”. Posebno navdušeno je moskovsko občinstvo sprejelo znano gledališko in filmsko igralko Paulo Wessely. • Državna založba Slovenije in madžarska državna založba v Budimpešti sta se sporazumeli o razširitvi sodelovanja pri izdajanju učbenikov za dvojezične slovensko-madžarske šole v Pomurju ter učbenikov za slovensko manjiino na Madžarskem. Prav tako so se dogovorili tudi o skupnih knjižnih izdajah v obeh jezikih. • V galeriji modernega slikarstva v New Yorku je trenutno razstava ruskega slikarstva od 15. stoletja do modernih smeri današnjega časa. Razstavljenih je okoli 400 del, ki so jih zbrali pri raznih zasebnih zbiralcih. • Kot gost mladinskega pevskega zbora .Vesna” je v Zagorju pri Trbovljah gostoval mešani pevski zbor .Mladi socialisti” iz Fohns-dorfa na Štajerskem, ki je s tem vrnil obisk zboru .Vesna”, kateri se je konec aprila predstavil v Fohnsdorfu. • Prva plesalka moskovskega Velikega teatra Maja Pliseckaja bo konec junija In v začetku julija gostovala v Parizu, kjer bo med drugim nastopila v .Labodjem jezeru” in baletni enodejanki .Carmen”. • Na skupnem posvetovanju italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov za manjšinska vprašanja so se dogovorili o letošnjih akcijah na področju manjšinskega šolstva. Tako bodo spet priredili seminarje za učitelje in profesorje ter organizirali skupinske obiske ter maturantske izlete. Prav tako so se pogovorili tudi o nadaljnji izmenjavi knjig in. učbenikov za manjšinsko šolstvo v obeh državah. • Za novega ravnatelja Gledališča narodov v Parizu je bil imenovan znani francoski režiser in igralec Jean Louis Barrault, ki je hkrati tudi ravnatelj .Teatre de France”. Kraljev dvor v Knosu na Kreti veličasten spomenik starogrške kulture Ko je bil grški otok Kreta najvažnejše kulturno središče Sredozemlja, je zrasel tudi Knosos. Z okolico vred je štel kakih 40.000 prebivalcev in si je zaradi tega zaslužil tudi ime mesto. Osrednji del tega mesta je bil dvorec kralja Minosa, velikanska palača, ki Je obsegala 400 dvoran s sobami, shrambami, hodniki in dvorišči. Razprostirala se je na velikanski površini dveh hektarov in pol ter je imela štiri nadstropja. Skupaj s komfortnimi vilami in vasmi s kmeti in rokodelci v okolici je tvorila prvo evropsko mesto. Danes je vse skupaj le še veličasten spomenik starogrške kulture, ki ga iz leta v leto obiskujejo nešteti turisti z vsega sveta. Domnevajo, da so to palačo na mali vzpetini sredi oljčnih gajev in vinogradov zgradili v 17. stoletju pred našim štetjem. Zgledov za tako mogočno gradnjo ni manjkalo. Tako kot za svojo umetnost je verjetno tudi za gradnjo te palače dobila takratna Kreta zgled z vzhoda: v Mariju ob Evfratu v Babilonu so že 2000 let pred našim štetjem imeli podobno kraljevo palačo. Nekoč mogočni dvorec kralja Minosa je bil pravi labirint dvoran in hodnikov. Če hoče obiskovalec videti vse ostanke te palače, stopnišča z razkošnimi rdečimi stebri, dvorane s freskami, ki jih uvrščajo med najlepše slikovne stvaritve sveta, ter zakladnice •n kleli z velikimi amforami, se bo gotovo zelo utrudil. Dvorane krasijo stebri, ki se šibijo navzgor in dajejo s tem videz lahkote, četudi nosijo težke kamnite bloke stropov. Svojstveni so okrasi njihovih kapitljev. Takratni mojstri so bili verjetno tudi botri poznejših grško dorskih stebrov, ki se jih pri gradnjah radi poslužujejo še dandanes. Med slikarijami na stenah vzbudi pozornost malo poškodovana freska s kretskimi lepoticami. Kako graciozno so naslikane v razkošnih oblačilih, z izrazitimi dekolteji, bujnimi lasmi, dragocenim nakitom. Na obrazih jim igra prešeren nasmeh. Kombinacije modre, rdeče, rumene in zelene barve dajejo sliki posebno živahnost. V drugi dvorani je na steni upodobljena bikoborba. S kakšno izredno gracioznostjo je slikar upodobil žival in postave mož. V barvah in tudi v tehniki ni mogoče spregledati presenetljive podobnosti s slikami v egiptovskih temp- ljih; le osnovne linije risbe so tu bolj lahkotne, morda celo bolj brezbrižne, kakršno je pač bilo življenje prebivalcev tega velikega sredozemskega otoka. Največja gneča je vedno v prestolni dvorani. Obiskovalci naravnost tekmujejo, komu bo uspelo »zasesti" kraljevi tron, kajti vsak hoče odnesti s nosa svojo podobo na prestolu, ki je še danes ena največjih atrakcij, pa čeprav je le rekonstrukcija, ki so jo verjetno izdelali po kakšni risbi. Sploh je v Knosu marsikaj le rekonstrukcija. Zato strokovnjaki — arheologi radi govore o »filmskem mestu" in celo o »betonski Kreti" ter zahtevajo nazaj »izvirno Kreto” in »izvirni Knosos". Močno obsojajo angleškega arheologa Evansa, ki je leta 1900 odkril Knosos in tamkajšnjo veliko kulturo egejskega področja iz drugega tisočletja pred našim štetjem. Ostanke kraljeve palače je restavriral, marsikaj pa je tudi rekonstruiral. Pri tem je — kakor menijo evropski arheologi — šel mnogo predaleč, ker je povezoval elemente, ki prostorsko niso spadali skupaj. Tudi njegove rekonstrukcije fresk in šfu-koreliefov so presegle okvire tega, kar dovoljujejo stvarni arheološki ostanki in kar je spremljivo po konservatorskih načelih. Zato je pričakovati, da bodo grški strokovnjaki »popravili" Evansove rekonstrukcije in skušali dati Knososu izvirnejšo podobo. Obiskovalci Knososa iščejo tudi znane slikovite simbole iz grške mitologije, ki so tu prisotni na vsakem koraku. Zaviti hodniki in stotine malih soban' predstavljajo svojstven labirint, ki ga je slavni kipar in arhitekt grške mitologije Dedal zgradil za Zevsovega sina kralja Minosa. Le malo poznavanja grške mitologije in nekaj fantazije je tu potrebno, da zaživi fantastični svet grških bogov. Tu je živel strašni Minotavros, pošast s človeškim telesom in bikovo glavo; tu je lepa Ariadne s klopčičem volne rešila iz zapletenega labirinta junaka Tezeja; in tu je tudi kraj, od koder sta poletela v svobodo prva letalca Dedal in Tkar. Na grške bogove pa ne spominja le mogočna palača z neštetimi sobanami in hodniki, z belimi marmornimi stebri in velikimi razglednimi okni, ki so bili za tisti čas nezaslišano razkošje v stavbni arhitekturi. Tudi med ljudmi v okolici in zlasti med turističnimi vodniki so še živi stari grški miti, polni dramatičnih opisov, pa tudi polni globokih ljudskih elementov. Kakor nudijo danes turistom na ogled ruševine in rekonstrukcije Knososa, tako jim pripovedujejo tudi stare mite. Na Kreti je namreč vsa stara zgodovina s kulturnimi spomeniki in muzeji v službi tujskega prometa, kateri prispeva izdatna sredstva tudi za nova raziskovanja, za obnovo kulturnih spomenikov in za uspešno delo muzejev. Dva osemdesetletnika V minulih 14 dneh sta dva nosa stara zaslužna ljudska duhovnika slavila svoji osemdesetletnici življenja. Oba sta v svojih farah globoko zakoreninjena, saj živita tam že nad 45 let ter delata in sooblikujeta nase narodno življenje. Starejši med njima je č. g. župnik Jožef Štih v Bilčovsu, ki je svojo osemdesetletnico praznoval 10. junija. Leta 1887 rojen v Ilovjah pri Kotmari vasi je maturiral pred 60 leti, leta 1910 pa je bil v celovškem Marjanišču posvečen v maŠnika. Življenjska pot je mladega kaplana Štiha vodila najprej na Prevalje, od tam v Železno Kaplo in v Velikovec, od koder je bil leta 1916 kot vojni kurat poklican v vojsko. Po prvi svetovni vojni je leta 1921 prevzel bilčovško faro, kjer živi in župnikuje vse v današnje dni. Svoje ljudi, katerim je bil dober prijatelj, svetovalec in učitelj, je moral zapustiti le v letih nacizma, ko je bil od gestapa izgnan iz svoje fare in premeščen najprej v St. Walburgen pri Mostiču, pozneje pa v faro Berg v Dravski dolini. Leta 1945 se je spet lahko vrnil v svojo župnijo in med svoje ljudi, ki so mu med tem še bolj prirasli k srcu. Med njimi župnikuje še danes, čeprav večajoča se starost tudi pri njemu ni ostala brez posledic. V zadnjih letih se je lotil še obnovitve farne cerkve, pri čemer so mu izdatno pomagali njegovi farani. Osem dni pozneje je slavil svojo osemdesetletnico č. g. župnik Alojzij Vavti v Selah, kjer živi in župnikuje že 48 let. Rodom iz okolice Šmihela nad Pliberkom je prišel v Sele leta 1919 in tam ostal vsa dolga leta. Tudi župnik Vavti je moral Selane zapustiti le v letih nacizma, gestapo ga je zaradi narodnosti celo zaprla. Tudi on še vedno aktivno opravlja svoje župnijske posle. Župnik Vavti se je že kot mlad študent zapisal prosvetnemu delu. Iz društvenih kronik razberemo, da je že leta 1909 nastopil kot govornik v Slovenskem prosvetnem društvu »Edinost« v Pliberku in da je pred prvo svetovno vojno deloval v šmi-helskem slovenskem prosvetnem društvu. Ko se je priselil v Sele, je postal aktiven v selskem društvu »Planina«, kateremu je leta 1930 pripomogel do dostojne prosvetne dvorane. Po drugi svetovni vojni pa je v Selah sezidal novo farno cerkev. Nikoli v svojih prizadevanjih ni okleval, nikoli ni popustil. Nasprotno: iz slabotnega in bolehnega študenta in kaplana se je razvil v trdoživo osebnost, ki še danes daje Selam svoj pečat. Številnim čestitkam, ki sta jih bila jubilanta deležna minule dni, se pridružuje tudi naše uredništvo z iskre-flo željo: ostanita še mnoga leta v naši sredi! JUTRI 4. FESTIVAL FOLKLORE: Evropska mesta v Celovcu Otvoritev „Evropskega parka" Festival folklore v Celovcu, ki ga že četrtič prirejata mesto Celovec skupno s celovškim studiom avstrijskega radia, je posvečen srečanju evropskih mest Gorica, Ljubljana, Strassburg, Venlo in Wies-baden v Celovcu. Začel se je danes, trajal pa bo do nedelje. V sklopu tega festivala pod geslom „Evropska mesta v Celovcu" bo jutri popoldne ob Vrbskem jezeru predan nov park svojemu namenu. Krstili ga bodo na ime »Evropski park”. Tekom današnjega dne bodo prišle iz navadenih mest folklorne skupine in oficialne delegacije v Celovec. Jutri zvečer ob osmih bodo skupno z domačimi folklornimi skupinami nastopile v mestni hali z bogatim sporedom pod motom »Šest narodov poje, pleše in muzicira". Po svojih mestih bodo na festivalu sodelovali Francozi, Holandci, Italijani, Nemci, Slovenci in Avstrijci s svojimi narodnimi pesmimi in plesi. Večernemu nastopu folklornih skupin teh narodov bo v nedeljo dopoldne ob desetih sledil na starem trgu koncert na prostem. Pri otvoritvi »Evropskega parka", pri slavnostnem večeru v mestni hali in pri koncertu na starem trgu bosta sodelovali združeni vojaški godbi Koroške in Štajerske. Letošnji festival folklore v Celovcu bo dobil svoj duh sodelovanja in prijateljstva evropskih narodov potrjen tudi z udeležbo generalnega sekretarja Evropskega sveta v Strassburgu Larcherja, ki bo govoril ob priložnosti otvoritve »'Evropskega parka”. KULTURNA IZMENJAVA ŽELEZNA -KAPLA — KRANJ: Pevski zbor,France Prešeren4 v Žel.kapi i K stavbi prijateljskega sodelovanja med občinama Železna Kapla-Bela in Kranj je bil v nedeljo dodan nov, pomemben zidak. V spremstvu predsednika občinske skupščine Kranj, Slavka Zalokarja je prišel v Železno Kaplo znameniti pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. Pod vodstvom svojega dirigenta Petra Liparja je v farni dvorani priredil koncert, ki so mu med številnimi poslušalci prisostvovali župan in deželni poslanec L u b a s in drugi predstavniki občine. Uvodoma v koncert je gostujoči zbor pozdravil nemški moški zbor Železna Kapla, ki je lani gostoval v Kranju, ob koncu koncerta pa ie spregovoril predsednik zbora, direktor Škofič. Pri tem se je spomnil gostovanja v Kranju, ki je potekalo pod geslom »Pustite nas peti in biti vesele«, nakar je med drugim dejal: »Medtem ko drugi gradijo mostove in ceste v službi zbliževanja med narodi, hočemo mi s pesmijo graditi most, ki bo doprinašal k miroljubnemu razumevanju naših narodov«. Koncert pevskega zbora »France Prešeren« je dvorana spremljala z naraščajočim viharnim navdušenjem. Ta mednarodno priznani zbor je tudi tokrat v Železni Kapli pokazal, kaj zmore in kaj je umetniško dovršeno zborovsko petje. Tako ženski, kakor moški in mešani zbor so s svojim sporedom slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter pesmi drugih narodov v pol- ni meri pokazali mednarodno raven. Svoj koncert so zaključili z mešanim zborom, ki je zapel -tudi koroško narodno iz doline Gline. Pred nastopi gostujočega zbora sta spregovorila župan Lubas in predsednik občinske skupščine Kranj Zalokar, ki sta oba pozdravila čedalje bolj razvijajočo se kulturno izmenjavo med občinama, ki je najbolj pripravna pot za razumevanje in sodelovanje tudi na drugih področjih. Šolarji iz Kamnika v Celovcu V Kamniku se nahaja šolski zavod za pohabljene ofroke, v katerem je šola povezana z zdraviliščem in učno delavnico. Ofroci tega zavoda so hoteli koncem šolskega -leta obiskati Celovec in Vrbsko jezero, kar jim je bilo omogočeno v sodelovanju zavoda z Av- Letovanje naših otrok na Jadranu: Zadnji rok za prijave 30. junij Skupina otrok iz Koroške bo letos letovala v Savudriji v času od 18. julija do 7. avgusta. V zvezi s tem je rok za prijave otrok podaljšan do 30. junija tega leta. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav. Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, — priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, — osebno izkaznico otroka s sliko in — režijski prispevek v znesku šil. 300 in vse skupaj poslati do najkasneje 25. junija 1967 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10/1, 9020 Celovec - Klagenfurt. Posebej opozarjamo, da posameznih dokumentov ne prevzemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Za vsakega otroka je treba poleg zgoraj navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele ko prejmemo to zdravniško spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega. Za osebno izkaznico otroka velja le izkaznica (Personalaustveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bili že tri- in večkrat na letovanju, bodo u-poštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem -prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljna navodila. strijsko-jugoslovanskim društvom v Celovcu. Svoj izlet na Koroško so priredili 13. junija, kjer jih je pri kosilu v gostišču „Wilhelm Tell” v Št. Rupertu v Celovcu pozdravil predsednik omenjenega celovškega društva, bivši namestnik deželnega glavarja Mathias Krassnig. Po kosilu so se mladi izletniki s svojimi spremljevalci podali na krožno vožnjo po Vrbskem jezeru, kjer jim je uprava mestnih podjetij izkazala veliko naklonjenost. Po povratku v Celovec so si ogledali še »Mi-nimundus, malo mesto ob Vrbskem jezeru, nakar so po prenočevanju v Celovcu nadaljevali svoj izlet proti Vidmu in Gorici. da bi se po trudapolnem delu spočil v ljubljeni domači zemlji, izrekamo sinu in njegovi družini naše iskreno sožalje. Šmarjeta pri Velikovcu: Franca Robinika ni več med nami Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku Vabilo na spevoigro VASOVANJE v nedeljo, 25. junija 1967 ob osmih zvečer v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Gostuje ansambel DPD »Svoboda" s Prevalj. V nedeljo smo na našem pokopališču položili k zadnjemu počitku moža, ki je vreden, da se ga spomnimo tudi v naši javnosti. Bil je fo Martinov stari oče Franc Ro-bini-k. Pokojni je bil kmet z dušo in srcem. Daši je štel k svojemu imetju lep kos naše drage zemlje, je bil skrajno skromen, neprenehno delaven in kremenifega značaja. Že mladega smo ga srečavali v naših narodnih organizacijah, zlasti v zadružništvu, kjer je bil neumoren orač in sejalec. Kot odbornik in predsednik upravnega odbora Rdeči križ sredi našega življenja Brez pomoči Rdečega križa in brez nikoli primerno poplačane požrtvovalnosti poklicnih in prostovoljnih sodelavcev si sedanjega življenja človeštva skoraj ni mogoče več predstavljati. Do tega zaključka prihajamo, ko prebiramo poročila na sobotnem občnem zboru koroške deželne skupine Avstrijskega Rdečega križa. Rdeči križ že dolgo ni več organizacija samaritanske pomoči na bojiščih in v velikih stiskah, postal je najzanesljivejši in najdoslednejši pomočnik pri vseh težavah in nezgodah našega vsakdanjega življenja. Kako bi izgledalo v sedanjem burnem tempu dogajanj naše življenje, če ne bi vsak dan sproti lahko računali na pomoč Rdečega križa? Oglejmo si to pomoč samo v številkah njegove lanskoletne dejavnosti v pomoč bližnjemu, ki je bil v stiski. Za prevoze bolnikov in ponesrečencev je lani v deželi vozilo 37 avtomobilov Rdečega križa, ki so skupno prevozili okroglo 1,366.500 km. Vsak je pri tem skoraj prevozil pot ki odgovarja obsegu ekvatorja. Pri tem so prepeljali 33.647 bolnikov in ponesrečencev, skoraj toliko, kolikor ima Beljak prebivalcev. Med njimi je bilo okoli 7200 ponesrečencev pri nezgodah in 3084 mater pred porodom. V 19.000 primerih so sodelavci Rdečega križa nudili prvo pomoč pri prireditvah. Pri vremenskih katastrofah so delali več tisoč ur. Krvodajalstvo in njegova organizacija sta bila tudi lani ena poglavitnih nalog Rdečega križa. Zbral in bol- nišnicam oddal je 9882 krvnih konzerv. Od leta 1952 naprej so pridobili v deželi 89.000 moških in žensk za prostovoljno krvodajalstvo, kar pomeni, da je spoznanje važnosti te pomoči bližnjemu prodrlo že v široke sloje koroškega prebivalstva. Toda prva pomoč bolnikom in ponesrečencem nista edini nalogi, ki jih opravlja Rdeči križ. Najmanj takšno pozornost posveča šolanju in usposabljanju svojih sodelavcev in prebivalstva, posebej -pa mladine za izpolnjevanje nalog pri prvi pomoči. Lani je Rdeči križ na Koroškem priredil 80 tečajev z 1954 udeleženci. Iz njihovih vrst je pridobil 256 novih sodelavcev. -Koncem leta je imel 368 sodelavk, moških sodelavcev v pripravljenosti pa 56. Vsi so najbolje šolani in izobraženi. Poleg tega je imel v 534 šolah med 97.000 šolarji vpeljano organizacijo Mladinskega Rdečega križa. Aktivnih sodelavcev v tej organizaciji je imel 530. 1909 osebam je nudil ^skupno 61.307 šilingov karitativne pomoči, za pomoč osebam, ki so pri poplavah utrpele največjo škodo, pa je zbral in razdelil blaga v vrednosti 1 milijona šilingov. Za vso to veliko pomoč pa je dobil v okviru lanske majske javne zbitke le 1,203.000 šilingov prostovoljnih prispevkov. Pol milijona šilingov je moral od tega porabiti za kritje stroškov prevoza bolnikov, kar je nedvomno posledica prepičlih honorarjev, ki jih v -ta namen plačujejo bolniške in nezgodne zavarovalnice. Hranilnice in posojilnice Velikovec je fako po prvi, kot po drugi svetovni vojni stal pred popolnoma izropano zadrugo. Toda z žilavost-jo in njemu prirojeno zdravo kmečko trmo se je vedno spet vztrajno in nesebično trudil, da jo spravi na noge. Zavedal se je važnosti in potrebe naše somopomoči. Zato je sodeloval tudi v Zvezi slovenskih zadrug, kjer je bil član nadzornega odbora. V svojem domačem kraju pa je dolga leta opravljal posle organista in pevovodje cerkvenega pevskega zbora. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo izredno veliko žalnih gostov. Pogrebne obrede je ob asistenci domačega župnika opravil č. g. Jakob Škofič, župnik v Ločah nad Baškim jezerom in nečak pokojnega, ki se je od svojega strica poslovil z nagovorom v cerkvi. Ob odprtem grobu je spregovoril -podpredsednik Zveze slovenskih zadrug, dr. Mirt Zwifter. Ko je govoril o življenju in delu pokojnega je zlasti naglasil njegove čednosti, ki so ga dičile: skromnost, delavnost in zvestoba. Zlasti v živo je zadela govornikova beseda o domovinski zvestobi, ki je bila ravno na tem kraju še posebej tehtna. Na domu, v cerkvi in na pokopališču so se od pokojnega poslovili želinjski cerkveni pevci, sedanji predsednik hranilnice in posojilnice Anton Rutar pa se je od njega poslovil s šentvidskim pevskim zborom in se mu na ta način zahvalil za delo, ki ga je pred njim opravljal. Ko želimo Martinovemu očetu, TO IN ONO OD SMOHORA DO LABOTA ZILJSKA BISTRICA. — Ziljski kmetje, ki nam je fašistična Italija 1939 brez odškodnine odvzela zemljišča na italijanski strani meje, smo razočarani nad zadržanjem zvezne vlade, ki je na tozadevno pobudo deželnega glavarja Sime odgovorila, da nam te odškodnine ne more refundirati, ker bi to škodovalo poteku premoženjskih pogajanj, ki jih vodi z drugimi državami. Takega stališča ne moremo razumeti. BELJAK. — Beljaška in spittal-ska konzumna zadruga sta se združili. Za spittalsko je minulo soboto tudi beljaška konzumna zadruga na svojem občnem zboru sklenila združitev. Zadruga, ki je z združitvijo nastala, je dobila ime Konzumna zadruga za Zgornjo Koroško in Vzhodno Tirolsko. Kakor je bilo ob tej priložnosti s strani celovške konzumne zadruge namig-njeno, je pričakovati, da bo z na-daljno združitvijo prišlo do ustanovitve Koroške konzumne zadruge- CELOVEC. — V ponedeljek se je smrtno ponesrečil znani špecia-list za obolenja na raku, dr. Erich Berger. Med Št. Andražem in Wolfsbergom je s svojim avtomobilom trčil s težkim -tovornjakom, ki je Bergerjev avtomobil docela zdrobil. BELA. — Pri delu v gozdu se je smrtno ponesrečil 43 letni gozdni delavec Anton Leskovec iz -Podkraja pri Mariboru. Ubila ga je padajoča smreka. Zapušča tri mladoletne otroke. ZlTARA VAS. — V zadnjem času se nezgode s traktorji kar vrstijo. V Goričah je prišel 38 letni Ožbalt Piroutz s -traktorjem in priključkom s poti in se prevrnil po bregu. Piroutz je bil težko poškodovan, delavec Jožef Mohorko pa je na poškodbah na licu mesta umrl. DOBRLA VAS. — Divji merjasec, ki se je klatil po okolici, je že dalj časa dražil strasti dobrloveških lovcev. V ponedeljek mu je odbila ura, ko je prišel pred puško ''Valterja Posautza. Plen žal ni bil preveč zavidljiv, kajti merjasec je tehtal le 60 kg. GREBI-NJ. — Društvo prijateljev lastnega stanovanja je dogradilo poslopje z 71 stanovanji in izročilo ključe njihovim lastnikom. Doslej je to društvo na Koroškem zgradilo 1250 stanovanj v vrednosti 200 milijonov šilingov, 400 stanovanj pa ima še v načrtu. Urbeška pravljica Kje je pravičnost , Na polju je oral kmet s parom volov. Bilo je vroče, sonce je peklo, orač pa priganjal. Utrujenosti mu ni bilo mar. Na visokem dirkaču z zlato grivo je prijahal mimo, po veliki cesti, hudobni beg — namestnik samega padišaha tiste dežele. — Ej, prenehajte! — je zaklical beg. Orač Pa se je delal, ko da ukaza ne sliši, in kar na-ptej priganjal: — Nu, nu, živalci! Beg je pomislil: »Ali je gluh ali kaj?« 'Minilo je nekaj časa. Mimo tistega polja je spet prijahal beg. In spet je zagledal kmeta, ki je oral. — Ej, prenehajte! — je zaklical beg. . Orač ni niti zdaj odgovoril, samo pokimal je z glavo in priganjal vola: — Nu, nu, živalci! Beg se je zjezil: »Kako si drzne takle kmet preslišati moj ukaz?« Ko se je beg vrnil v svoj grad, je ukazal 'hlapcem: v.— Pohitite! Poiščite na polju kmeta, zvežite mu roke na hrbtu in ga priženite sem! Hlapci so brž izpolnili povelje — kmeta zgrabili, zvezali in ga pripeljali v grad pred bega. Starec-kmet se je prestrašil: »Zakaj so me le Privlekli pred bega, pa še zvezanega? Saj vendar ne jemljejo ljudi in jih ne ženejo takole Pred bega za karsibodi?« Naglas pa je rekel: — Bodite zdravi! Bodite zdravi! — Aha, stari bedak, zdaj ko so ti roke zvezali na hrbtu in te s silo prignali predme, si s® spomnil spodobnosti. Prej se pa nisi spom-n‘l, da bi me pozdravil, a? Zdaj ko slutiš smrt, te je na mah popustila gluhost, a? Kmet je odgovoril trepetaje: — Gospod moj, pomlad ne čaka, zemlja je godna in bal sem se, da zamudim toplo in v}ažno vreme. Od jutra do noči sem oral in n>ti toliko nisem utegnil, da bi voščil komu zdravja. Ko ste pa drugič jahali mimo, je buo polje že skoraj do konca zorano, in takrat sem vam pokimal z glavo, češ: »Hvala, h koncu gre!« No, zdaj je pa že res vse zorano atl posejano. Zdaj se lahko pogovoriva. Vzemi-?? si mojih »bodite zdravi!«, kolikor vam ljubo. . Beg je ukrotil jezo in pomislil: »Nobene ko-£jsti ne bi imel od tega, da mu vzamem glavo. lahko storim tudi še kdaj pozneje.« Velel je, naj kmetu razvežejo roke. Vv Naj bo, — je rekel milostno, — odpu-j^rn ti tvojo nespodobnost. Povej mi rajši, koliko pudov letine pridelaš iz enega puda semen? ~~ Gospod, dajte mi par zdravih, krepkih ^°lov pa v pomoč še dobrega delavca, za tri t5čutek, da je moj obraz docela prozoren. V tistem hipu je zadrdral telefon. Himmler je dvignil * ušalko in mi z drugo roko dol znamenje, naj ostanem Jer sem. Slišal sem, kako je reichsfuhrer govoril o nekem elfs|angu in KL Auschwitzu. Zmedlo me je, da sem priso-pV°val temu pogovoru, in v hipu sem prenehal poslušati. Ovesil sem oči in pričel podrobneje ogledovati znamenito Pisarniško garnituro iz zelenega marmora, ki je krasila nje-|0vo mizo. To je bil dar KL Buchenwald za Julfest. Da, v Uchenwaldu so bili zares presenetljivo sposobni umetniki. 9 zabeležil sem si, da bo treba raziskati, če je kaj umet-n'kov tudi med mojimi Židi. Himmler je odložil slušalko in pri priči sem dvignil oči. |, »Sfurmbannfuhrer,” je takoj nato začel Himmler, »z ve-veseljem vam lahko povem, da poročilo nadzornika taborišč, Gruppenfiihrerja Goertza, nadvse laskavo govori o vaši aktivnosti Lagerkommandanta KL Auschvvifz." »Po drugi strani,” je nadaljeval, "pa sem zvedel, da ste oddali prošnjo za odhod na fronto." „Res je, Herr Reichsfuhrer." »Ali naj to prošnjo razumem kot izraz vaših patriotičnih čustev, ali pa kot dokaz, da vam funkcija v KL Auschvvifz ni všeč?” »Prošnja je izraz mojih patriotičnih čustev, Herr Reichsfuhrer.” »Zelo me veseli in čisto nič ne nameravam preobračati vašega čustvovanja. Glede na nekatere načrte pa vam povem, da ste v Auschvvitzu neogibno potrebni." Kratek premolk in potem je nadaljeval: »To, kar vam bom zdajle povedal, je skrivnost. Prosim vas, prisežite na svojo čast, da boste vse to ohranili v najgloblji tajnosti.” Pogledal sem ga. Pri SS je bilo toliko zaupnih stvari, tajnosti so bile sestavni del vsega našega delovanja, in zdelo bi se mi pretirano, za vsak primer posebej zahtevati prisego. »Razumeti morate," je Himmler nadaljeval, »da v tem primeru ne gre za običajno službeno tajnost, temveč (zdaj je besede s poudarkom zlogoval) gre za državno tajnost." Počasi se je umaknil v senco in s strogim glasom rekel: »Sfurmbannfuhrer, ali prisežete na čast oficirja SS, da ne boste te tajne nikomur izdali?” In ne da bi se kaj obotavljal, sem rekel: »Prisežem na čast oficirja SS." »Opozarjam vas," je Himmler povzel čez nekaj časa, »da je bilo rečeno nikomur, se pravi, tudi svojemu predstojniku, gruppenfuhrerju Goerfzu ne, ki je po stopenjski lestvici višji od vas.” Postalo mi je neprijetno. Taborišča je imel pod neposrednim poveljstvom reichsfuhrer in nič nenavadnega, če mi je kdaj dajal navodila mimo Goertza. Presenečalo pa me je, da jih sedaj namerava dajati brez vednosti gruppen-fuhrerja, »Ne smete se čuditi temu ukrepu,” je'Himmler nadaljeval, kot bi bral moje misli. »S tem ni dana niti najmanjša nezaupnica inšpektorju taborišč, gruppenfuhrerju Goertzu. O vsem tem bo informiran pozneje, v trenutku, ki ga bom izbral jaz.” Himmler se je premaknil in spodnji del obraza mu je zajel stožec svetlole. Njegovi tanki ustnici sta se spremenili v eno samo črto. »Fuhrer,” je nadaljeval s trdim glasom, »je odredil, da je treba dokončno rešiti židovski problem v Evropi.” Malo je postal in nato dodal: »In izbral je vas, da opravite to nalogo." Pogledal sem ga in suho je nadaljeval: »Videti ste zbegani. Toda ideja, da je treba enkrat za vselej končati z Židi, nikakor ni nova.” »Nein, Herr Reichsfuhrer. Presenetilo me je samo, da sem prav jaz izbran ...” Presekal mi je besedo: »Dobro veste, iz kakšnih razlogov ste izbrani. In ti razlogi so vam lahko samo v čast.” Potem je nadaljeval: »Fuhrer je mnenja, da če Židov ne iztrebimo zdaj, bodo oni pozneje iztrebili nemški rod. Problem se torej glasi: ali oni ali mi.” In z močnim glasom je zlogoval: »Sturmbannfuhrer, ali smemo v trenutku, ko se mladi nemški vojaki borijo z boljševizmom, dopustiti, da bi nemškemu narodu grozila takšna nevarnost?" Brez odlašanja sem odgovoril: « — Štev. 25 (1308) KAPREDNIH GO SPODOBI liQ 23. junij 1967 POGLED NA TRG S KMETIJSKIMI PRIDELKI: Živinoreja steber trgovine s kmetijskimi pridelki Brez izvoza plemenske in klavne živine ter brez izvoza mesa, mlečnih izdelkov in kož bi bila udeležba kmetijstva na avstrijskem izvozu zelo revna, pasiva avstrijske zunanje trgovine pa bi bila že večja. Do tega zaključka prihajamo, ko prelistavamo pregled razvoja avstrijske zunanje trgovine s kmetijskimi pridelki. Ta pregled je sestavil agrarnogospodarski inštitut zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in ga objavil v svojem zadnjem mesečnem poročilu. Iz njega lahko razberemo, da je v zadnjih petih letih avstrijska živinoreja dala za izvoz blaga v vrednosti 7738 milijonov šilingov, od tega samo mlečnih izdelkov v vrednosti 2749 milijonov šilingov. Izvoz pridelkov in izdelkov živalske proizvodnje je v iem času od leta do leta nihal. To nihanje je bilo povezano s pičlo ponudbo klavnih goved leta 1964 in z izredno pičlo ponudbo klavnih prašičev leta 1966. Toda ne glede na to primerjava izvoza z uvozom kaže, da je bil tudi v teh dveh letih izvoz višji od uvoza in da je bil celo lani ob vsem pomanjkanju prašičev za 373,6 milijona šilingov ali za pičlih 30 odstotkov višji, kakor je bil leta 1962. Ta porast gre predvsem na račun izvoza mlečnih izdelkov, ki postajajo vse pomembnejši izvozni artikel kmetijstva. Vrednost njihovega izvoza je od okroglo 400 milijonov šilingov leta 1962 narasla na 664 milijonov šilingov leta 1966. Porast znaša dve tretjini vrednosti leta 1962. V zadnjih petih letih je na mlečne izdelke odpadlo okroglo 2,5 milijarde šilingov ali 35 odstotkov celokupnega izvoza živalskih proizvodov. Naraščajoči izvoz plemenske in klavne ži- Novo sredstvo proti napenjanju živine Kakor poroča marčna številka revije »Der Tierziichter«, je ameriški industriji zdravil u-spelo uveljaviti nov pripravek proti naglemu napenjanju živine na paši, ki je bogata na beljakovinah. Na intenzivnih pašnikih, kjer so močno zastopane detelje, je ta nevarnost večja, kot je na več ali manj ekstenzivnih ali zanemarjenih pašnikih. Doslej proti naglemu napenjanju nismo poznali sredstva, ki bi ga preprečilo. Živali smo napenjanja navadno »rešili« na ta način, da smo jim v vamp vbodli trokar, po katerega nožnici so potem plini uhajali iz vampa. Taka operacija pa ni šla vedno po sreči, večkrat je bila že prepozna. Zadnja leta pa so Amerikanci preizkusili pripravek, ki naglo napenjanje živine prepreči. Znanstveniki Kansas State University so po šestletnih poizkusih razvili pripravek iz Polyo-xapropylena in Polyoxaathylena (Poloxalen), ki menda napenjanje docela prepreči. Odvisno od velikosti goveda potrosijo sedaj 10 do 20 gramov tega pripravka govedu tik pred pašo na okusno krmo. Ko je govedo po tej poti pripravek zavžilo, je za 12 ur preprečena nevarnost, da bi prišlo pri njem na paši do naglega napenjanja. Kakor zagotavljajo, ta pripravek kvalitete mleka in mesa ne poslabša. vine fer mesa, mlečnih izdelkov in kož znatno omiljuje avstrijsko pasivo v zunanji trgovini z kmetijskimi pridelki. Celokupnemu kmetijskemu izvozu v vrednosti 2219,6 milijona šilingov je lani stal nasproti uvoz v vrednosti 9307,3 milijona šilingov. Naš kmetijski uvoz je torej štirikrat tako velik, kakor je naš kmetijski izvoz. Ta uvoz pa je v stalnem naraščanju. Narašča veliko bolj kot narašča izvoz. Izvoz kmetijskih pridelkov je v zadnjih petih letih narasel za dobro četrtino, njihov uvoz pa je narasel za okroglo 40 odstotkov. S tem nastane vprašanje, na čigav račun predvsem gre naraščanje kmetijskega u-voza? Razpoložljivi pregledi kažejo, da gre predvsem na račun uvoza žita, sadja in zelenjave, torej pridelkov, za katerih pridelovanje imamo tudi v naši državi dane koli-kortoliko ugodne pogoje. Na žito, sadje in zelenjavo odpade skoraj polovica celotnega avstrijskega agrarnega uvoza. Medtem ko teh pridelkov uvažamo v vrednosti 4,5 milijarde šilingov, znaša vrednost njihovega izvoza le pičlih 200 milijonov šilingov. Docela drugače stojijo stvari v trgovini z živino, mesom in mlečnimi izdelki ter kožami. Teh pridelkov smo v zadnjih petih letih iz- vozili v vrednosti 7738 milijonov šil., uvozili pa smo jih v vrednosti 5270 milijonov šilingov. Sicer v trgovini z živino in živalskimi produkti izvoz in uvoz stalno nihata, vendar njuna primerjava v povprečju zadnjih petih let kaže, da izvoz živine in živalskih produktov prekaša njihov uvoz letno za okroglo 334 milijonov šilingov. Prekašal pa bi ga gotovo še bolj, če bi lahko upoštevali še »skriti izvoz", to je letno potrošnjo živalskih produktov, ki odpade na inozemske turiste. Da ta ni malenkostna, bomo takoj spoznali, če upoštevamo, da so njihove nočitve lani dosegle že število 64 milijonov. To pa predstavlja potrošnjo, ki je večja od potrošnje avstrijskega prebivalstva v 14 dneh. Medtem ko moramo pri živalskih produktih to potrošnjo šteti k izvozu, je pri žitu, sadju in zelenjavi zaradi nje potreben večji uvoz. Tako torej nikakor ne pretiravamo, če pravimo, da je v naši državi živinoreja steber trgovine s kmetijskimi pridelki. Brez izvoza živine ter živalskih pridelkov in izdelkov bi bili tako bilanca trgovine s kmetijskimi pridelki, kakor tudi splošna trgovinska bilanca pasivnejša kot sta. Ta ugotovitev je tem pomembnejša, ker je pričakovati, da bo na poti poenostavitve kmetovanja v naši državi število živine v prihodnje še naraščalo, vsled česar se bo večal tudi njen izvozni višek. Večanje števila živine je namreč gospodarsko pogojeno, kajti kmečkim gospodarstvom pod 30 ha skupne površine ne preostane drugega, kakor da pustijo pridelke rastlinske proizvodnje živalim predelati v meso in mleko. Drugače družina že sedaj ne more priti do dohodkov, ki bi ji na kmetiji zagotavljali obstoj in življenje, kakor ga živijo ljudje v drugih poklicih. POTREBE DOMAČEGA TRGA ŠE NISO KRITE Ko splošni gospodarski pogoji naša kmečka gospodarstva čedalje bolj napotujejo k poenostavitvi kmetovanja, k opuščanju ali vsaj k zmanjšanju površin z žitom in oko-pavinami in k povečanju števila goved in prašičev, je za praktičnega kmetovalca izredno važno, da ve, kako se razvija trg z mesom in mlečnimi izdelki. Zaenkrat si oglejmo samo trg z mesom v naši državi ter v Zahodni Nemčiji in v Italiji, kamor meso izvažamo. O trgu z mlečnimi izdelki bomo spregovorili ob drugi priložnosti. Najprej naš domači trg. Le-ta nam od leta 1960 naprej kaže, da je celokupna domača proizvodnja mesa v gospodarskem letu 1960-61 krila povpraševanje za njim z 98 odstotki in da ga je v naslednjem gospodarskem letu krila stoodstotno. Svoj višek je dosegla v gospodarskem letu 1962-63, ko je potrebe trga krila z 102 odstotki. Od tedaj naprej domača proizvodnja mesa čedalje manj zadošča potrebam trga, v glavnem zaradi tega, ker na eni strani narašča domača potrošnja mesa, na drugi pa število inozemskih turistov v državi. Odstotek oskrbljenosti prebivalstva z mesom je zaradi tega od gospodarskega leta 1962-63 v padanju. Padel je za 10 odstotkov na 92 odstotkov v gospodarskem letu 1965-66. Ob tej splošni tendenci je treba vendar povedati, da je proizvodnja govejega mesa vsa ta leta prekašala pričakovanje. Najbolj in sicer za 21 odstotkov ga je prekašala v gospodarskem letu 1962-63. V naslednjih letih pa so tudi ti viški nazadovali in so v Planšarstvo na rakovi poti Kako na Koroškem planšarstvo zgublja na pomenu, je nazorno pokazal nedavni občni zbor Skupnosti koroških sirarn v Ziljski dolini. Tam je bilo ugotovljeno, da se je v zadnjih 20 letih število planin zmanjšalo od 46 na 13. Glavni vzrok tega nazadovanja niso toliko zboljšani pogoji za proizvodnjo krme v dolini, kakor je to pomanjkanje ljudi, ki bi živino na planinah pasli in oskrbovali ter namolzeno mleko predelali v sir, kakor je bila to v Zilji že od nekdaj navada. Sedaj le še na 13 ziljskih planinah izdelujejo sir. V povprečju odpade na planino 39 krav, lani pa so na njih izdelali 7.421 kg sira, ki je kot špecialiteta šel takoj v denar. Ne glede na to pa bodo morali tudi na teh planinah v kratkem opustiti izdelovanje sira, kakor so ga opustili že na drugih planinah, odkoder mleko raje dobavljajo mlekarnam v Beljaku in Spittalu, ki sta se špecializirali na izdelavo Emmental-skega sira, katerega dnevno izdelata okoli 40.000 kg in ga skoraj polovico prodasta v Italijo. zadnjih dveh letih znašali le še 4 do 6 odstotkov, pri čemer je vendar treba ugotoviti, da so od lani naprej spet v rahlem naraščanju. Oskrbljenost s svinjskim mesom zaradi njegovega visokega odstotka na skupni potrošnji zdaleka ni tako zagotovljena. Najbolj zagotovljena je bila le v gospodarskih letih 1961-62 in 1964-65, ko je znašala okroglo 98 odstotkov. V gospodarskem letu 1962-63 pa je znašala 94 odstotkov, lani pa le 90 odstotkov. Docela pomanjkljiva pa je oskrbljenost domačega trga s perutnino, čeprav je odi leta 1961 naprej v postopnem naraščanju. Tedaj je proizvodnja potrebe krila s 66 odstotki, lani pa jih je krila s 75 odstotki. Tako torej lahko rečemo, da tudi v primeru, če bi mesa iz naše države ne izvažali, njegovih potreb od leta 1962-63 naprej r domačo proizvodnjo ne bi mogli kriti. Če kljub temu vedno spet nastanejo težave pri vnovčenju klavnih goved, zlasti pa klavnih prašičev, potem so za to v glavnem trije vzroki: — neenakomernost domače ponudbe, ki Je posebno očitna pri prašičih, — pogodbeni mehanizem v organizaciji izvoza in uvoza in — neizenačenost kvalitete opitanih živali. Te težave pa moremo odpraviti v glavnem le kmetje sami. Lotiti se moramo pitanja skozi celo leto, izenačevati moramo kvaliteto in si ustvariti dobro organizacijo prodaje pitanih živali, potem tudi zvišanje števila govedi in prašičev v našem hlevu ne bo povečalo težav pri vnovčenju. (Konec prihodnjič) .......................mn,..........milini......■■■■■■..........................................................m......................................n.....Hlinili.................n..................mini............m.........................in.....m........m...........m......n..................... „Nein, Herr Reichsfuhrer." Ploskoma je vtaknil roke za pas in nadvse zadovoljen rekel: „Ni Nemca, ki bi odgovoril drugače!" Za nekaj časa je umolknil, potem se je s svojimi brezizraznimi očmi zapičil v nevidno točko nad mojo glavo in nadaljeval, kot bi bral: »izbral sem KL Auschvvitz za izvršitev te naloge in vas za izvršitelja. Izbral sem KL Auschvvitz, ker je na križišču štirih železniških prog in je lahko dostopen za transporte. Razen tega je pokrajina odmaknjena, malo naseljena in je zato nadvse pripravna za našo tajno operacijo." Potem je svoj pogled spustil name: »Izbral sem prav vas, ker imate orgonizaloričen talent..." Lahno se je premaknil v senci in s trdnim glasom počasi povedal: „ ... in redke duhovne kvalitete." »Vedeti morate," je takoj nato nadaljeval, »da so na Poljskem že tri uničevalna taborišča: Belzek, V/olzek in Treblinka. Vendar pa ta taborišča niso zadovoljiva. Prvič: majhna so in tako postavljena, da se ne morejo razširjati. Drugič: slabo so vzdrževana. Tretjič: metode, ki jih uporabljajo, so očitno pomanjkljive. Kakor je videti v poročilu Lagerkommandanta KL Treblinka, se mu je v šestih mesecih posrečilo likvidirati komaj 80.000 enot." Reichsfuhrer je malce premolknil in dodal s strogim glasom: »Ta rezultat je zares smešen!" »Čez dva dni," je potem nadaljeval, »vas bo obiskal Obersfurmbannfuhrer Wulfstang, ki vam bo razložil, kako in v kakšnem obsegu bodo prihajali transporti. Po njegovem obisku boste šli v KL Treblinka in glede na povprečne uspehe, ki jih tam dosegajo, boste sestavili konstruktivno kritiko uporabljenih metod. V štirih tednih ..." In ponovil se je: „ ... v štirih tednih mi boste naredili natančen načrt z razložitvijo vseh stopenj te zgodovinske naloge, ki vam je bila dodeljena." In z desnico je kratko zamahnil. Vstal sem. »Kakšna pripomba?" »Nein, Herr Reichsfuhrer." »Kakšno vprašanje?" »Nein, Herr Reichsfuhrer." »Prav." Počasi in razločno, toda ne da bi dvignil glas, je rekel: »Das ist ein Befehl des Fuhrers!" In dodal je: »Čaka vas težko poslanstvo, da izvršite to povelje." Vstopil sem se v pozor in rekel: »Javvohl, Herr Reichsfuhrer." Moj glas se mi je v tišini Himmlerjeve pisarne zazdel šibak in hripav. Pozdravil sem, odzdravil mi je, obrnil sem se in odkorakal proti vratom. Brž, ko sem odšel iz stožca svetlobe, ki ga je metala namizna svetilka, me je zajel polmrak sobe in stresel me je nekakšen čuden mraz. Stopil sem na nočni vlak. Bil je poln vojakov, ki so odhajali na rusko fronto. Našel sem kupe v oddelku prvega razreda, bil je poln, toda neki obersturmfuhrer mi je takoj odstopil svoj prostor. Zaradi nevarnosti napadov iz zraka so luči komaj brlele, zavese so bile skrbno spuščene. Usedel sem se, vlak je sunkoma potegnil, potem pa je vozil obupno počasi. Bil sem utrujen, a nisem mogel zaspati. Naposled se je pričelo daniti in malo sem zadremal. Potovanje se je vleklo v neskončnost, vmes je bilo vse polno postankov. Včasih je vlak stal tudi dve ali tri ure, potem je počasi odpeljal, se na lepem ustavil in se spet premaknil. Okrog poldne so razdeljevali hrano in toplo kavo. Stopil sem na hodnik, da bi pokadil cigareto. Opazil sem oberslurmfuhrerja, ki mi je bil odstopil svoj prostor. Sedel je na svoji potovalni vreči in spal. Prebudil sem ga in mu rekel, naj gre nazaj na svoj sedež v kupeju. Vstal je, se predstavil in nekaj časa sva se pogovarjala. Prej je bil lagerfuhrer v KL Buchenvvald, potem pa so ga na njegovo prošnjo premestili v Waffen-SS. Potoval je na rusko tronto, kjer ga je čakal njegov polk. Vprašal sem ga, če je zadovoljen. — »Ja, sehr," mi je odgovoril in se nasmehnil. Bil je visok, plavolas in zelo vitek. Star je bil največ dvaindvajset let. Bojeval se je na Poljskem, bil je ranjen in po odhodu iz bolnišnice so ga poslali v KL Buchenvvald, kjer »se je zelo dolgočasil". Zdaj pa je spet vse lepo in prav, spet se bo malo »razmigal, nastreljal." Ponudil sem mu cigareto in mu še enkrat rekel, naj se malo odpočije na svojem sedežu. Vlak je pričel voziti hitreje in prispeli smo v Slezijo. Ob pogledu na to tako znano pokrajino se mi je stisnilo srce. Spomnil sem se borb proti poljskim »sokolom", ko je naše prostovoljske odrede vodil Rossbach. Da, tako silno smo se takrat tolkli! In kakšni sijajni ljudje so bili v korpusu prostovoljcev! Tudi jaz sem takrat mislil samo na to, kako bi se »razmigal in nastreljal". Takrat sem bil star dvajset let. Čudno mi je bilo pri srcu, ko sem pomislil, kako daleč ježe to. Na postaji Auschvvitz sem telefoniral v taborišče, naj mi pošljejo avto. Ura je bila devet. Vse od opoldan nisem imel grižljaja v ustih. Avto je prihitel pet minut pozneje in me odpeljal domov. V otroški sobi je gorela nočna lučka. Nič nisem zvonilr sam sem si odprl vrata. Na hodniku sem odložil čepico it* stopil v jedilnico. Pozvonil sem služkinji. Takoj je prišla ii* rekel sem ji, naj mi prinese, kar pač ima. {Se nadaljuje) Ivan Točko: Rad bi postal Valovi morja in ljubezni Rad bi postal na obali zasidranih ladij in se odpočil ob veselju brezskrbnih mornarjev. Mlada svečenica ni preživela smrti svojega ljubljenega Leandra. Ko so njegovo truplo odnesli iz svetišča — je obstalo tudi njeno srce: Hero je umrla v naročju zveste dru-žabnice Jante.Vse je onemelo. Pod visokimi oboki hrama je zavladal ledeni dah smrti. Zlohotno. Janta je snela venec z Amorjeve-ga kipa in namesto molitve je iz globine svojega ranjenega srca brezupno in ogorčeno nagovorila svojega boga: „Ti vselej toliko obljubljaš, in malo daješ.. Te njene besede so bile zadnje, ki jih je bilo ta večer slišati z odra. Neslišno je padla zavesa. Molk. Mar je bilo le zatišje pred viharjem? Na odru zmeda. Napeto pričakovanje. Nenadoma se je oglasil avditorij, zagrmel. Težka baržuna-sta zavesa se je nežno zvila pod udarcem aplavza, vzklikov in navdušenja. Po bledih Sašinih licih, ta večer je prvič nastopila kot Jante v Grill-parzerjevi drami »Valovi morja in ljubezni", so se utrnile velike, vrele solze. Dva različna občutka sta ji napolnila srce: to navdušenje in vse lepo, kar je doživela kot Jante. Pravzaprav nista bila dva, le en sam velik, neizrekljiv občutek, ki jo je vso prežel, pretresel, ji izvabil solze. . . Zavesa se je dvignila. Ploskanje je brlo še močnejše, vi-harnejše. Sašo je stisnilo v prsih: Zadržano se je priklonila. Njen pogled je bil zasenčen, zasanjan. Gledala je odsotno, 'kakor da se je le slučajno znašla pred to vzvalovano dvorano .. . Nikogar in ničesar ni videla. Niti njega . .. Ploskanje in Vzkliki niso potihnili. In ko se je za-^osa zadnjikrat spustila, se je Saša oprijela Amorjevega kipa, da ne ti padla. Potem je počasi, z opotekajočim korakom odšla po ozkem hodniku do svoje garderobe. Vsfo-Pila je zamišljeno in zanosno — kakor da je sanjala. Počasi je sedla na stol pred pahljačastim zrcalom, v katerem je zagledala ne-mirno-ulripajočo podobo Jante. Večkratno ... Saša je zaprla oči. V odločilnem trenutku, ko je vrhovni svečenik svetišča — ko je zvedel Za nedovoljeno ljubezen med svečenico Hero in mladim ribičem Le-androm — zahteval, naj priseže, da sta oskrunila svete zakone, ni dejala besede. Tudi grozeče je niso Prestrašile . .. Tedaj ji je rekla He-r°: Janta, ako te vsi na svetu zapustijo, boš v meni vselej našla za-ščitnico! Saša se je pretegnila, prsi Jo ji plole. Kako lepo je slišati takšne besede! Občutiti zvestobo prijatelja. To je sreča celo za one, k* jih branijo neprebojni ščiti, kaj Jele, če si sam, majhen, slaboten — če se prebijaš skozi gozd želja in zlobe, ako te zalezuje divja, groba pohota. Dolgo se je oslanjala na bele, slabotne roke. Ni hotela niti ni mogla prekriti svojega dogo-v°ra s Hero ... Nekdo je potrkal na vrata garderobe in vstopil, ne da bi počakal na odgovor. Saša se je zdrznila in dvignila glavo. Dragan! Blago se Je nasmehnila. »Pridi, Dragan, sedi. Tako srečna "Sem!" »Bravo! A-a?! Kaj počenjaš tu, Vsi so odšli!" je vzkliknil Dragan °d vrat, ostal za njo in si začel pojavljati metuljček, prepevaje nekakšno rumbo. Očitno — je bil do-jo razpoložen. Saša je vztrepeta-ar počakala. Vsak delček, vsak dah — vse v njej je želelo, brez-Urnno hrepenelo, da bi delilo uspeh, veselje — ta nepozabni večer. »Dobri Dragan, pomagal mi boš do konca, naj prekipi moja sreča. Sedi k meni. Mar nisem bila naj- boljša Jante, takšna kot je živela v antičnih časih, kakršno si je zamislil Grillparzer, kakršno želijo vsi videti in doživeti. Reci ..." Dragan se je sklonil, se natanč- neje pogledal v zrcalu, zadovoljno pogladil z roko svoje kodraste lase, in, pohitevši s taktom rumbe, ki jo je ves čas prepeval, nestrpno dejal: »In kaj še čakaš, pri bogu, pohiti!" Ni razumel sijaja v Sašinih očeh, niti hrepenenja njenega srca. Tega ni mogel razumeti, kajti zanj je bila in ostala samo majhna igralka, ki se je spoprijaznila z dejstvom, da je zadnja. S takšno se je družil dve leti in zanj bo vselej ostala takšna. Spočetka ji je še dejal kakšno besedo, da je podžigal njene želje. Kasneje je to opustil, Kajti sam je bil večletni član opernega zbora in čeprav je bil muzikalen in je imel lep tenor, se ni trudil, da bi dosegel kaj več. Delal je Je toliko, kolikor je moral. Z neumno premočjo, značilno za lene in površne ljudi, je podcenjeval vsakršen uspeh, dosežen z delom. Sašo je poslušal zdolgočaseno. Celo jezilo ga je, ker se je vsa vdajala poklicu — pripravljena, da se odreče vsemu. Popolno in mučno neskladje. Saša je trpela, človek mora z nekom deliti svoje sanje in hrepenenje. Dragan ji je bil najbližji, edini. Toda razen sprehodov in zabave ga ni zanimalo nič drugega. Lepo je pel in plesal — v njegovi družbi je bilo prijetno. Vsako novo srečanje z njim je puščalo v njej praznino in razočaranje. Vendar ga je prijazno prenašala. Ni imela moči, da bi prekinila vezi. Pregloboko se je vsesal v njeno bitje. Potrpežljivo je čakala in verovala v čarobno moč uspeha ... Delala je neutrudno. Fanatično. Uspela bo in Dragan bo moral razumeti, kaj nosi v sebi in za čim hrepeni njeno srce. Čeprav ni dobivala večjih vlog, ni klonila. Učila se je tudi vloge drugih. Zase. Iz ljubezni. In s prikritim upanjem, da se bo morda pokazala priložnost... A življenje me žene kot neusmiljeni tok ubogemu B1TI-IMETI naproti. In žalosten sem, ker se borim v tem toku pohlepa in vidim, kako smo pri tem vsi enaki, enaki. Andrej Kokot Že med prvim branjem »Valov morja in ljubezni" je začutila nenavadno vznemirjenje. Vlogo Jante je dobila druga igralka. Nič zato. Saša je bila vajena. Naučila se je sama. S kakšnim zanosom je šepetala besede družabnice svečenice Here! Med poskusi, v odmorih, v menzi, doma — povsod. In glej, nocoj je bila njena strašna trdovratnost nagrajena — nadomestila je bolno igralko. In doživela viharen aplavz navdušenje ... Mar ji Dragan tudi zdaj ne bo povedal tega, kar je želela slišati od njega?! Saša se je obrnila. Drhteča je čakala ... »Toda, kaj počneš, pri bogu, saj niti nisi obrisala šminke!" jo je nemirno in skoraj jezno pokaral, ker zavlačuje s pripravami za odhod. To je bilo vse, kar ji je dejal. Saša je odkimala. V zrcalu je spet videla Jantino podobo. V trenutku je pozabila na svojo bolečino: na Dragana in njegovo surovo brezčutnost. Ni vedela, da je Dragan večji del predstave presedel v gledališkem bifeju in je skoraj ni videl na odru kot Jante. Toda, mar je bilo to zdaj pomembno . .. Nekje globoko v Saši se je oddrobilo nekaj težkega, hrapavega, in začutila je skoraj fizično bolečino. Izginile so še zadnje utvare o Draganu. Dober je, zelo dober ... Vendar ne more več živeti z njim. Ne. To srečanje je najboljši dokaz. Pomagalo ji je storiti to, česar doslej ni zmogla. Spet bom sama. Sama? Oh, mar je tudi samoto treba plačati z bolečino!... Anekdote Ko je velikan slikarstva Michelangelo ustvarjal v sikstinski kapeli ..Poslednjo sodbo", je med pogubljenci v peklu naslikal tudi znanega spletkarja, kardinala Martinellija. Naslikal ga je tako neravno, da ga je vsak spoznal že na prvi pogled. Ves divji je hitel kardinal k papežu, ki pa je razburjenega duhovnika zavrnil. „Če bi bili v vicah, bi imeli še nekaj upanja, da pridete v nebesa. Iz pekla vam pa niti jaz niti bog ne moreva pomagati!" 0 Heidelberški humanist Herman von dem Busche je opazil, da ga ljudje nič posebno ne spoštujejo, kadar ima na sebi vsakdanjo obleko. Zato je nekega dne oblekel praznično obleko in šel na trg. Vsi so se mu odkrivali in ga spoštljivo pozdravljali. Ko se je Busche vrnil domov, se je slekel, vrgel obleko na tla in začel cepetati po njej: „Si ti učenjak Busche ali jaz!” • Finskega skladatelja Sibeliusa so vprašali, kako je mogoče, da se raje druži s poslovnimi ljudmi kot z glasbeniki. »Veste," je dejal Sibelius, »kadar se glasbeniki sestanemo, govorimo samo o naših finančnih težavah. Če pa se sestanem s poslovnimi ljudmi, govorimo samo o glasbi.” 0 Ko so slavnega tenorista Carusa vprašali, kaj misli o glasbeni nadarjenosti raznih narodov, je odgovoril: »Francozi so rojeni za to, da ustvarjajo opere, Italijani so za to, da jih pojejo, Nemci, da jih igrajo, Angleži, da jih poslušajo, Američani pa za to, da jih finansirajo." V družbi, v kateri je sedel znameniti nemški znanstvenik Alezander von Humboldt, so se pogovarjali o premikanju mizice na spiritističnih sejah. Posamezniki so pripovedovali nemogoče »čudeže”. Neka dama vpraša naposled znanstvenika, kaj misli o tem premikanju. »Zakaj pa se miza ne bi zares premikala!” pravi Humboldt. »Pametnejši vedno odneha." JACK RITSCHI: Rdečelasi ubijalec Vozil 'Sem s hitrostjo 80 kilometrov na uro po dolgi in ravni avtomobilski cesti. Oči mladeniča z rdečimi lasmi so žarele, ko je poslušal radio v avtomobilu. Ko so bila poročila končana, je znižal glas in dejal: — Doslej so našli sedem njegovih žrtev. — Da, slišal sem, — sem potrdil. Spustil sem eno roko s krmila in se popraskal po glavi. Pogledal me je in se nasmehnil. — Ste morda zaradi česa zaskrbljeni? Obrnil sem se proti njemu: — Ne. Zakaj naj bi bil zaskrbljen? Mladenič se je še smeh-ljal. — Policija je blokirala vse ceste 50 milj naokoli. — Slišal sem tudi to. Mladenič se je malo na-mrgodil. — Preveč je prebrisan zanje. Moj pogled se je ustavil na torbi, ki jo je držal na kolenih. — Potujete kam daleč? — Ne vem, — je rekel in skomizgnil z rameni. Bil je prej majhne ko srednje rasti, slaboten. Imel je morda sedemnajst let ali nekaj več. — Ste razmišljali o tem, kaj ga je napotilo k temu dejanju? — me je vprašal. — Ne, — sem odgovoril in gledal na cesto. Ugriznil se je v ustnice. — Morda so slabo ravnali z njim. Morda so ga vse življenje zapostavljali. Morda so v tem pretiravali. Mladenič je gledal predse. Nato je vprašal: — Zakaj zavirate? — Imam malo bencina, sem odgovoril. Zavil sem z glavne ceste in krenil proti bencinski črpalki. Starejši moški se je približal avtomobilu. — Napolnite rezervoar, sem mu rekel. — In pre-kontrolirajte olje. Mladenič je bil kakor na žerjavici. — Stari naju precej zadržuje. Nerad čakam. Zakaj starci, kakor je on, sploh žele živeti? Bolje bi bilo zanj, da bi bil mrtev. — Stari prav gotovo ne bi soglašal z vami, — sem mu odgovoril in si prižgal cigareto. Ko se je stari vrnil z drobižem, ga je mladenič vprašal: — Ali imate radio? — Ne. Ljubim mir, — je odvrnil starec in se oddaljil. — Prav imate, — je zamrmral moj sopotnik. Ko sva se vrnila na cesto, sem pognal avto zopet na osemdeset kilometrov na uro. — No, za to, da ubije sedem oseb, mora imeti človek dober želodec, je zopet pričel mladenič. — Ste že kdaj držali pištolo v roki? — Mislim, da sem. Skozi napol odprta usta so se videli njegovi zobje. — Ste tudi kdaj merili na koga? — Oči so se mu svetile. — Kakšen prijeten občutek, če veste, da se vas ljudje boje. — Menite? — Človek mora imeti dosti poguma in moči za ubijanje, — je dodal mladenič. — Eden od tistih, ki so bili ubiti, je bil star in nenevaren kakor mož pri bencinski črpalki, — sem dejal. Njegove oči so nekaj hipov kazale negotovost. — Zakaj, mislite, je ubil starega človeka? Skomizgnil sem z rameni. — To je težko povedati. Ubil je enega, nato še enega in nato še enega. Mladenič je pritrdil. — Morda je človek tudi srečen, ko ubija. — Mladenič si je ovlažil ustnice. — Nikoli ga ne bodo dobili. Preveč je previden ... Prevozila sva celo miljo, ne da bi bil kdo od naju spregovoril besedo. Nato se je mladenič obrnil k meni: — Ali ste po radiu slišali njegov opis? — Seveda, — sem odgovoril. — In se niste bali, ko ste me vzeli v avto? — Ne. — Zelo sem podoben temu zločincu. Vsi se me boje. — Upam, da vas to zabava, — sem odgovoril. — Že trikrat me je policija ustavila na tej cesti. Delajo prav tako reklamo zame kakor za ubijalca. — Vem, — sem odgovoril. — In mislim, da vam je bodo delali še več. Pričakoval sem, da vas bom našel na tej cesti. »Pohiti..." je nadaljeval, vendar ne konča! Dragan. Saša je vzdrhtela: kdo le je stopil v garderobo pa jo vznemirja v njenih mislih! Naglo se je obrnila. S pogledom je obstala na Draganu. Nenadoma ji je postal oddaljen, tuj. Z naporom mu je dejala: »Ne čakaj name, pojdi..." »Le kaj se izmotavaš! ..." ni mogel razumeti Dragan. »Prosim te, pojdi..." ga je presenetila Saša: v glasu ji je zazvenel protest, ukor, neizprosna odločnost. Dragan je razprl roke. Hotel je nekaj povedati, pa se je premislil. Odšel je brez besede. In ko so se za njim zaprla vrata, je Saša vzela kos bombaža, ga napojila z glicerinom in si utrujeno pričela brisati šminko. Jantina podoba je naglo plahnela v zrcalu. Prikazal se je utrujeni Sašin obraz. Imela je vlažne oči. Ustavil sem vozilo. — Kaj pa mislite o meni? Menite, da moj opis u-streza opisu morilca? — sem ga vprašal. — Ne, vi imate kostanjeve lase, a njegovi so rdeči. Nasmehnil sem se. — Morda sem si jih o-barval. Mladenič je razprl oči, ko je doumel, kaj se bo zgodilo. ža dobro voljo Zdravnik: »Ali nočete jemati zdravila? Ah, pijte ga vendar in mislite pri tem, da je vinček!« Pacient: »Če je tako, potem bom pa pil raje vino in si mislil, da je zdravilo!« m »Koliko pa je stara tvoja sestrica?« sprašuje gospa malega Borisa, ki je vozil svojo sestrico v vozičku. »Model 1963!« se oglasi odgovor tehnično podkovanega Borisa. MIZA IN 4 STOLI ZA VRT IZ KOVINE IN PLASTIKE UL 695.— Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A MM Ul. (0-42-36) 201 PO SLEDOVIH NACISTIČNIH ZLOČINCEV: Podzemeljska tovarna smrti Pod hribom Bidnice pri Litomericah v severni Češki so odkrili podzemeljsko vojaško tovarno, ki je bila za časa nacizma hkrati tudi tovarna smrti. Speerovo ministrstvo za oboroževanje je leta 1943 izdalo nalog, naj zgradijo v stenah tega hriba kakih 36 kilometrov hodnikov, v katere so potem naselili tajno vojaško tovarno „Richardwer-ke", ki je imela tri organizacijske enote. V enoti »Richard I", kjer se je firma Auto-Union skrivala pod imenom »Elsabe AG" so delali avtomobilske in letalske motorje, osi za tanke in gonila za podmornice. V enoti »Richard ir je firma Osram iz Berlina izdelovala volframove in molibdenove žice in morda tudi posamezne dele za rakete V 1 in V 2 ter telefonske in druge telekomunikacijske naprave. Enoto »Richard IM" pa so ob koncu vojne še vedno gradili. Tovarno je gradilo podjetje Mineralol-Bau-gesellschaft iz Berlina, sprva z zaporniki iz Terezina, pozneje pa z interniranci iz koncentracijskega taborišča Flossenburg. Bili so to Albanci, Belgijci, Bolgari, Francozi, Grki, Holandci, Italijani, Jugoslovani, Letonci, Litavci, Madžari, Nemci, Poljaki, Romunci, Rusi Slovaki in Španci. Po nepopolni kartoteki je bilo na delu 12.000 taboriščnikov, v resnici pa je njihovo število verjetno znašalo kakih 30.000 ljudi. Podzemeljski hodniki so bili podprti z betonskimi in lesenimi podporniki samo v nekaterih delavnicah. Zaradi tega se je pogosto usipalo. V stranskem hodniku je pokopanih pod sesutim stropom 44 taboriščnikov, v glavnem poljske narodnosti. Po pripovedovanju bivših internirancev se je strop zrušil konec leta 1944. Zaradi nevarnosti pred zasipanjem se SS-ovci niso več upali spremljati internirancev v podzemeljski labirint, marveč so jih vodili samo kapoti. Razmere v podzemnem taborišču in tovarni so bile nečloveške. Interniranci so morali delati po 12 ur na dan, poleg tega so jih še mučili in trpinčili. Očividci, ki so preživeli te grozote, se še spominjajo imen nekaterih mučite- Prebivalstvo Japonske se približuje 100 milijonom Na podlagi splošnega popisa prebivalstva živi na vseh otokih Japonske okoli 99 milijonov ljudi, proti koncu tega leta pa se bo prebivalstvo Japonske po statističnih napovedih povečalo na 100 milijonov. Po številu prebivalcev je Japonska zdaj šesta na svetu, po gostoti naselitve — 266 ljudi na kvadratni kilometer — pa je na petem mestu. Prvo ljudsko štetje v sodobnem pomenu besede so izvedli na Japonskem leta 1872, v začetku obdobja »meidži«, ki ga zgodovina opisuje kot preobrat v življe- nju dežele. Takrat so uvedli na Japonskem prve oblike predstavniške oblasti, končala pa se je tudi stoletna doba lo- čenosti dežele od ostalega sveta. Pri prvem štetju je imela Japonska 30 milijonov prebivalcev, okoli leta 1890 jih je bilo 40, dvajset let kasneje 50, leta 1925 že 60 in leta 1837 celo 70 milijonov. ljev in nemških mojstrov. Po pričevanju ujetega SS-ovca je komandant koncentracijskega taborišča v Litomericah Obersturmfiihrer Hei-ling govoril: Raje vidim sto ustreljenih kot pa enega ranjenega ali pohabljenega, ki ni za nobeno rabo.« Računajo, da je v tem taborišču umrlo in bilo ubitih kakih 12.000 ljudi. V podzemskih katakombah so se ohranile pregrade iz opeke. Nemški napisi pričajo, da so bili tu laboratoriji, pisarne, kantina, umivalnica, oddelek za kompresorje in za jamske svetilke. Rasna diskriminacija je prodrla celo v kopalnice in stranišča, ki so bila »fiir Deutsche« in ločeno »fiir Auslander«. Podzemeljska tovarna je bila spretno skrita. Vhod je bil komaj viden. K tovarni je spadalo tudi koncentracijsko taborišče v bivši vojašnici. Podzemeljske katakombe so prezračevali skozi okna, ki so bila do 70 metrov globoko in ki so vodila do zraka sredi polj. Najdeni načrti kažejo, da je imela tovarna leta 1944 kakih 30 kilometrov hodnikov, ob koncu vojne pa 36 kilometrov. Nekateri so bili široki 6 do 12 metrov, dva do pet metrov visoke hale pa so bile dolge desetine metrov. V najvažnejših hodnikih je obratovala ozkotirna železnica. Preden so nacisti zapustili tovarno, so nastavili mine in odnesli dokumente, nekaj pa so jih zažgali kar namestu samem. Toda pri vsej svoji nemški pedantnosti posla le niso opravili dovolj temeljito. Na tleh nekdanje taboriščne pisarne so pozneje našli obžgane in tudi nekatere dobro ohranjene kartoteke z imeni zapornikov. Med njimi so bile tudi ženske. Našli so tudi osebne legitimacije nemških nameščencev, ki so sestavljali vodilno osebje. Po nekaterih podatkih jih je bilo 176, vseh nemških civilnih nameščencev pa 3000. V bližini vhoda v podzemeljsko tovarno je opekarna, ki je med vojno še obratovala. Nekoliko metrov od visokega opekarniškega dimnika je firma Auto-Union postavila komaj opazno zgradbo — krematorij. Pod zemljo je bil povezan z dimnikom opekarne, tako da se je dim sežganih internirancev neopazno mešal z dimom iz opekarne. Zadnje žrtve so v tem krematoriju sežgali 3. maja 1945. Ob osvoboditvi je bilo v tovarni približno 20.000 internirancev, med katerimi je razsajal tifus. Zaradi bojazni pred okužbo, iz strahu pred podminiranimi hodniki in zaradi neprestanega usipavanja sten in stropa se dolgo nihče ni lotil raziskave podzemeljske tovarne. Polagoma pa prihajajo na dan tudi zločini, ki so jih nacisti zagrešili na področju »Ri-chardwerke«. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje; 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled •poroda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport In glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 24. 6.: 6.05 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 11.00 Naša lepa domovina — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Človek kot ti in jaz, roman — 15.50 Iz vseh dolin zveni — 16.15 Znanstveni pogovor o knjigah — 16.30 Aktualna reportaža — 17.00 Pisano sobotno popoldne — 18.20 Glasba za delopust — 20.20 Velikonočne slavnostne igre v Salzburgu. Nedelja, 25. 6.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Moj prijatelj Ipsilon, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Festival folklore ob Vrbskem jezeru — 18.00 Samo veselje z glasbo — 20.10 Kdo je storilec — 21.00 Mi sladkosnedeži. Ponedeljek, 26. 6.; 8.15 Izgorela zadeva, roman — 8.45 Ljudska glosba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Bavarske slikanice — 18.00 Zbor radia Celovec — 19.30 XY ve vse — 20.20 Oddaja avstrijskega inštituta za mladinske vede — 20.35 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave — 21.15 Crv vesti. Torek, 27. 6.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Ljubezen pride z neba — 15.45 Koroško pesništvo — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure deželne vlade — 18.15 Koroška avto- in motorevlja — 20.20 Povratek iz nič, slušna igra — 21.35 Pisana Švedska plošča. Sreda, 28. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Zborovska glasba 20. stoletja — 15.45 Predstavljamo — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Iz parlamenta: stanovanjska reforma — 19.30 Slavnostne igre v Bregenzu vabijo — 20.20 Leteči Holandec, opera. četrtek, 29. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Sem fantič vesel — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kmetijska oddaja — 18.15 Kar pustite — 19.30 XY ve vse — 20.20 Koroška pesem, koroška beseda — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja. Petek, 30. 6.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Smrt mačke, pripovedka — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Iz parlamenta: davčna reforma — 20.20 Program v orehovi lupini. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Rozglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 24. 6.: 6.20 Govori Fritz Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 10.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 14.15 Iz hleva za konjičke — 15.30 Velika simfonija — 16.30 Komorna glasba — 17.10 Pihalna glasba iz Vorarlberga — 17.50 Šport in glasba — 19.10 Iz parlamenta — 19.30 Roke kvišku — 20.15 Avstrijska hitparada. Nedelja, 25. 6.; 8.05 Ruski ansambel narodne glasbe — 8.15 Kaj je novega — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.15 Velika simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 14.30 Izgorela zadeva, roman — 5.40 Srečanja — 17.10 Operna scena — 18.00 Veliki operetni koncert po željah — 9.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Pridi k srečanju — 21.00 Festival folklore ob Vrbskem jezeru. Ponedeljek, 26. 6.: 6.20 Odkrito povedano — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Veliki pevec George London — 15.05 Kopališki koncert — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Sinje počiva nebo — 19.30 Velika simfonija — 20.20 Avstrijski komponist Egon Wellesz — 21.05 Festival folklore ob Vrbskem jezeru. Torek, 27. 6.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Kratko in jedrnato — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Mesečno medicinsko poročilo — 13.30 Slike razstave — 15.05 Kopališki koncert — 16.00 2enska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Leopold Liegler, mojtser besede — 19.30 Poznaš svet — 20.15 Tekmovanje radijskih napovedovalcev. Sreda, 28. 6.: 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 13.30 V senci primadon — 15.05 Kopališki koncert — 16.00 Otroška telovadba — 16.15 Otroci, pojemo za vas — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.30 Za stare ljudi — 20.00 Avtogrami v duru in molu. Četrtek, 29. 6.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 David Oistrach, podoba umetnika — 15.05 Kopališki koncert — 16.00 Zenska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Oddaja Maxa Rychnerja — 19.30 Magazin za mladino — 20.30 Vsaka stvar ima dve strani — 21.15 Pero na baretki. Petek, 30. 6.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.00 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Figaro tu, Figaro tam — 15.05 Kopališki koncert — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Veliko neugodje nad moderno literaturo — 19.30 Bogovi v eksilu, tragikomedija — 21.05 Priljubljeni francoski pevci — 21.45 Mi in gore. Slovenske oddaje Sobota, 24. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Koroške narodne. Nedelja, 25. 6.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 26. 6.; 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Gore, jezera in mir — 18.15 Živo srečanje s slovenskimi pesniki. Torek, 27. 6.: 14.15 /Poročila, objave — športni mozaik — Kulturna panorama. Sreda, 28. 6.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 29. 6.: 14.15 Poročila, objave — Iz ljudstva za ljudstvo. Petek, 30. 6.; 14.15 Poročila, objave — Od petka do pe-tka — Tri skladbe za violino in klavir — Cerkev in svet. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 96,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila —■ 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice. Sobota, 24. 6.: 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 S poti po domovini — 11.20 Po sončnih livadah — 12.10 Glasbeni bonboni — 12.40 Operetni zvoki — 14.05 Od melodije do melodije — 15.40 Iz opere »Carmen* — 17.35 Portreti mladih — 18.15 Z godci in pevci po naši deželi — 18.50 S knjižnega trga — 20.10 Izbrali smo vam — 20.30 Izvidniki 101. polka, igra — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 25. 6.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Iz sveta opernih melodij — 16.00 Kralj smetišča, igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.10 V nedeljo zvečer. Ponedeljek, 26. 6.: 9.00 Za mlade radovedneže — 9.30 V svetu operetnih melodij — 10.15 Dve sliki — 10.35 Grkinja, podlistek — 11.20 Iz arhiva s tujimi popevkami — 12.10 Chopinove mazurke — 12.40 Akademski oktet — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Zbor »France Prešeren* Iz Celja — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples — 18.35 Mladinska oddaja — 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij — 21.00 Simfonični koncert. Torek, 27. 6.; 9.00 Počitniško popotovanje — 9.30 Pol ure z bolgarskimi opernimi pevci — 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe — 11.20 Pod rožnato planino — 12.10 Pisana paleta melodij — 12.40 Pihalni orkestri — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana predstavlja — 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.10 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 20.30 Valček toreadorjev, premiera. Sreda, 28. 6.: 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.45 Človek in zdravje — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Opoldanski orkestralni intermezzo — 12.40 Polke in valčki — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Odlomki iz opere »Ce bi bil kralj" — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Z operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 20.10 Letni časi, oratorij — 21.35 Miniature za klavir. Četrtek, 29. 6.: 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Ferdinand, glasbena pravljica — 10.15 Solisti ljubljanske Opere — 11.20 Za vsakogar nekaj — 12.10 Koncertni drobiž — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.40 Akademski pevski zbor iz Gdanska — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 30. 6.: 9.00 Pionirski tednik — 10.15 Skladatelj Jurij Gregorc — 10.35 Stric Ruben, podlistek, 11.20 V plesnem ritmu — 12.10 Burleska — 12.40 Pihalni orkestri — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Voščila — 15.40 Minute z velikimi zabavnimi orkestri — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Kulturni globus — 20.10 Zbor berlinskega radia — 20.40 Plesna glasba današnjih dni — 21.45 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96.1 In 100,5 MHz. PoroClla: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne odda|e; 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 šport. Sobota, 24. 6.; 12.00 Kulturni odmevi — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Avtoradio — 17.00 Folklorne pesmi — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi naše mladine — 19.10 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Mali stari svet. Nedelja, 25. 6.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna po naši deželi — 15.30 Slovenska apostola, drama — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 26. 6.: 12.10 Brali smo za vas — 13.30 Priljubljene melodije — 18.00 Odvetnik za vsakogar — 19.10 TA TEDEN VAM PRIPOROČAMO: Pesniške zbirke ■ France Prešeren: POEZIJE, miniaturna izdaja, 252 str., usnje 25 šil. ■ Oton Župančič: IZBRANE PESMI, 164 str., pl. 16 šil. ■ Erna Muser: VSTAL BO VIHAR, 142 str., ilustr., br. 13 šil. ■ Simon Gregorčič: IZBRANE PESMI, miniaturna izdaja, 212 str., usnje 25 šil. ■ Lili Novy: OBOKI, 124 str., pl. 30 šil. ■ Tone Seliškar: PESMI IN SPEVI, 152 str., pl. 16 šil. * Fran Levstik: PESMI, miniaturna izdaja, 120 str., usnje 25 šil. ■ Dušan Ludvik: S POTEPUŠKO PALICO, 86 str., pl. 7 šil. ■ Tone Pavček: SANJE ŽIVIJO DALJE, 80 str., pl. 32 šil. Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC V/ULFENGASSE Anketa o Poljski — 21.00 Ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Groharja. Torek, 27. 6.: 12.00 Iz slovenske folklore — 18.30 Ir koncertov radia Trst — 19.10 Plošče za vas — 20.35 Zakleti jopič, lirski monolog. Sreda, 28. 6.; 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Koncertisti naše dežele — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Zbori, gostje v Trstu — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek, 29. 6.; 10.50 Otroški zbor Glasbene Matice ir Trsta — 12.00 Mali stari svet — 15.15 Operetne melodije — 19.00 Pisani balončki — 20.30 Ženo Cosini, drama. Petek, 30. 6.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 18.00 Ne vse, toda o vsem- — 18.30 Na lepi, modri Donavi — 19.10 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze — 20.35 Gospodarstvo in> delo — 21.00 Koncert operne glasbe. AVSTRIJA Sobota, 24. 6.: 15.00 Mednarodni plavalni turnir v Steyr-ju — 17.03 Za družino — 17.30 Cvetlični zdravnik — 18.00 Stališče — 18.35 Posebno poročilo iz Montreala — 19.3(7 Cas v sliki — 20.15 Heinz Conrads lista po dunajski lokalni kroniki — 22.00 Zahodno od St. Luisa, kriminalni film- Nedelja, 25. 6.; 15.17 Mednarodni plavalni turnir v Steyr-ju — 17.03 Mladinska oddaja — 18.20 Tekmovanje radijskih napovedovalcev — 19.00 Družina Leitner — 19.35 Aktualni šport — 19.55 Naš svet. Ponedeljek, 26. 6.: 18.35 Tečaj francoščine — 18.55 Nemščina za Nemce — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Moj ljubi labod — 21.15 Klic deset minut po dvanajstih. Torek, 27. 6.: 11.03 Zakrament zakona — 12.00 Mikroskop — 18.35 Tečaj angleščine — 18.55 Darilo gospoda Zumbuscha — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Tekmovanje radijskih napovedovalcev. Sreda, 28. 6.: 11.03 Moj ljubi labod — 12.03 Klic deset minut po dvanajstih — 17.03 Mala veda o risanju — 17.30 Svet mladine — 18.00 Mala športna abeceda — 18.35 Tečaj francoščine — 18.55 Podobe iz Avstrije — 19.30 Ca* v sliki — 20.15 Izvidnica v vesolje — 21.45 Avstrijski portret — 21.45 Forumski pogovori. Četrtek, 29. 6.: 18.35 Italijanščina za začetnike — 18.55 športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Aranžma* film — 21.50 Kakor vidijo drugi. Petek, 30. 6.: 11.03 Aranžma — 18.35 Pogled po dežel* — 18.55 Telefon za mistra Selnicka — 19.30 Cas v sliki —* 20.15 Zakaj bi se ne ženili, gospodje — 21.50 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.25 Jazz v Evropi. JUGOSLAVIJA Sobota, 24. 6.: 17.30 Obzornik — 18.30 Smoki, mladinska igra — 19.15 Vrednote, za katere živim — 20.00 Dnevnik — 20.38 Krog za dvojko — 21.38 Golo mesto, film — 22.30 Srečanje z Ano German. Nedelja, 25. 6.: 9.30 Potovanje v Patagonijo, film ■—' 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Operna scena — 11.15 Kaleidoskop — 14.40 Beatniki pojejo — 15.30 Tekmovanje v kajaku — 16.30 Nogomet Romunija : Italija — 18.25 Perry Mason, film — 19.25 Dnevnik — 20.00 Naš svet — 22.00 Moto-cross. Ponedeljek, 26. 6.: 17.00 Mali svet — 17.25 Risani film — 17.40 Kje, kaj je — 17.55 Obzornik — 18.20 Aktualna tema — 18.45 Otrok in tatvina — 19.02 Naselje in zelenje — 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.37 Kataki, drama. Torek, 27. 6.: 18.30 Kulturna reportaža — 18.50 Svet na zaslonu — 19.30 Obzornik — 20.00 Človek ni ptica, film. Sreda, 28. 6.: 17.30 Naše prijateljice živali — 17.55 Obzornik — 18.15 Tisočkrat zakaj — 20.00 Dnevnik — 20.37 Od Leningrada do Gruzije, film. Četrtek, 29. 6.: 17.10 Tik-tok — 17.25 Slike sveta — 17.55 Obzornik — 18.15 Kaleidoskop — 18.35 Glasbeno zabavni zaslon — 19.00 Gledališče Arkadija Rajkina iz Leningrada — 20.00 Dnevnik — 20.30 Pesem poletja — 20.33 Drama —'' 21.35 Plošča poletja. Petek, 30. 6.: 17.10 Oddaja za otroke — 17.55 Obzornik — 18.35 V zanki, sovjetski film — 20.00 Dnevnik — 20.30 Pesem poletja — 20.4i2 Svobodno mesto Gdansk, film. Iščemo vrtnarsko vajenko za lepo cvetličarno. Polna oskrba. Blumen Schilcher Celovec - Kiagenfurt Krassnigstrafje 33 Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organi*®' cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik- Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 KlageP" furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Ti*k<* Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec" Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Ki®* genfurt - Celovec, Postfach 124. Herausgeber, Verleger und Eigontumer: Zentralverb®0^ slovvenischer Organisationen in Karnten; Chefredokte®fl Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Slnfl®^ Redaktion und Verwaltung: 9021 Kiagenfurt, Gasomete'' gasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck' gesellchaft m. b. H. Kiagenfurt - Ferlach. —- Zuschrlfl** on; 9021 Kiagenfurt, Postfach 124.