bti«j» dvakrat na mcacc lo dccr prvi Mrfk po I. In IS. « oieatcu. Cen* mu |« I K 60 * na telo, (n Nemilo 2 K 8 v, za Amulko In driie* lu|e.drf»v* 2 K 00«).— Spiti lo dopltl t poM|a|o: Ured-nlttvo .Domoljubi', L|ubl|ana. Strne-n like.ulic* It J, oarOinliu, rekltmtcljt In Inserat) ptJ UpravnIMvji .Domoljub«*. LtubHtm, Kopftitlr* IU "«« SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. Inaaratl m apt*jimajo po >M»6h (talk: Enoetopna pefltvnta (tetbtu,Domoljubov* • HrtM, Mu) MM a enkrat X« (t a« Hala dvakrat 20 v, Ca t« teki trikrat 24 ». M voOratacro objavfenju tnala* popaal — Reklamna notic* navadna Ctkoval proaiM polko • kta4dbn|i M. Uitfl Štev. 12. Y Ljubljani, dnč 16. junija 1904 Leto XVII. Še enkrat: na Brezje! Letošnji vseslovenski mlade-niškl shod na Brezjah se nam zdi tako važen, da se nam vidi umestno, še enkrat na uvodnem mestu našega lista pisati o njem. — Že v lanskem letniku „Domoljuba" smo pisali, da morajo pravi prijatelji našega ljudstva vso pozornost in skrb obračati na rešitev naše mladine. To je v sedanjih časih najbolj domoljubno delo. Saj vidimo, da je naša mladina bolj kot kdaj poprej v nevarnosti, da se izpridi in odtuji krščanstvu. Velik del mladine je že na slabi poti, sirovost in podivjanost sta semtertje jako razširjeni. To je sicer jako obžalovanja vredno; a zaradi tega še ne smemo nad našo mladino obupati. Mladina se dd dobra ohraniti, oziroma rešiti; samo rok ne smemo križem držati. Zato: mladini vso našo pozornost! Ona zasluži to. Saj iz te mladine bodo postali enkrat samostojni gospodarji, družinski očetje, vzgojitelji prihodnjega rodu. Zato pa treba iz njih napraviti vrle in značajne člane človeške družbe, ki bodo mogli kljubovati vsem viharjem življenja. Hvala Bogu, našlo- se je zadnja leta lepo število mož,^vrlih mladino- ljubov, ki so se s svetim ognjem posvetili rešitvi naše mladine. In že lahko opazujejo prve sadove svojega delovanja: nov duh začenja preši-njati slovensko mladino, duh, ki se iznova oklepa starega našega gesla: Vse za Boga in domovino! Kdor dvomi o tem, naj gre tja v ze- Franc Košak deželni poslanec. lene štajerske gorice med ondotne vrle mladeniče, ali v najnovejšem času med probujajoče se koroške fante; ne še tega ni treba: pri nas doma na Kranjskem mnogobrojne čete naših fantov pod Marijino zastavo in v naših izobraževalnih društvih glasno pričajo o novi dobi, ki nastopa za našo mladino. Ena zapreka pa je še bila, ki je močno zavirala hitro probujanje naše mladine. Ker so dobri mladeniči po posameznih krajih vendar še največkrat v manjšini, je to marsikoga zadrževalo, da ni imel poguma očitno pokazati barve. Strah pred drugimi, misel: malo nas je — to je bila tista coklja, ki marsikje ni pustila voza mladinske preroditve naprej. To zapreko temeljito odstraniti — je naloga vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah. Tisoči mladeničev, zbrani v verskem in narodnem središču Slovenije na Brezjah, bodo jasen dokaz, v čegavem taboru je cvet slov enske mladine. Pri pogledu na te čete naših mladih sokolov oglašalo se bo v duši neodločnih in boječih: nisi sam, ne boj se, spadaš k armadi, ki z gotovimi koraki hiti nasproti končni zmagi. Blagor ti, da si član te armade — le naprej, odločno, neustrašeno po začrtani poti! To naj bo .vspeh mladeniškega shoda na Brezjah; vspeh, kije vreden, da se z vsemi silami potrudimo zanj. Gotovo pa bo ta vspeh tem lepši, vtis na udeležence tem mogočnejši, čem večja bo udeležba. Zato mladeniči, še enkrat: na noge! Ne odnehajte, dokler ne boste prepričani, da bo na Brezjah zastopana zadnja župnija na Slovenskem. Cujte, mladeniči, svojo budnico, ki vas kliče: Vstanimo, bratje* konec je počitka, Mladenii, vsi takoj! Pogum v sreč, orožje v roke pravo, Slovenija nas kliče v boj. Politični razgled. Nedeljski počitek pri vojakih. Praški socialnodemokratični list „ Pravo Lidu" prinaša razglas poveljstva 8. kora v Pragi o nedeljskem počitku pri vojakih. Vojakom naj se kolikor mogoče nudi nedeljski počitek. V šoli za enoletne prostovoljce in podčastnike naj se ob nedeljah in praznikih ne poučuje. Ob nedeljah in praznikih se ne sme vršiti nobeno splošno zdravniško preiskovanje in raporti naj se omeje le na najvažnejše zadeve. Vojaški ukaz naj se izdd neposredno po jedi. Pri konjenici naj se tako uredi, da daje ob nedeljah in praznikih en mož dvema konjema krme. Nova vojaška bremena napovedujejo dunajski listi za tekočo jesen. Ta nova velika bremena bodo nastala vsled revizije vojaškega zakonika in po zvišanju števila rekrutov. Protiverska gonja ua Francoskem. Vprašanje o imenovanju novih škciov je vedno večje važnosti. Sedaj že 7 Skcfij nima škchv, tri škofije so že tri leta brez škofov. V tedanjih raimerah na nova imenovanja ni niti mislit'. Pretekli petek je bil na čut senatorjem in pcalancem, ki so glasovali proti vladi povodom Loubetovega ■ hiška laškega kralja, v Parizu velik shod. Kar se tiče utvoritve redovniških šol, je Chmbos izjavil, da bodo zatvorili redovne strokovne šole tekom desetih let, ko ustanove za te nadomestne šole. Dokazalo se je, da so ravno redovniki ustanovili prvi na Francoskem strokovne šole, katere so šolski bratje ustanovili že pred 100 leti. Sedij je v redovniških strokovnih šolah 22.000 ufencev. Na Madsgaskarn so sačeli red jvniške šole utirati I. 1898. V driavnih šoli h je sedaj 20.770, v katoliških pa 16.083 učencev. Francoske protestunške verske šole štejejo 10.661 in tuje protestanške (angleške in akadinavske) 19.087 učencev. Dostikrat se je dola toiba, da Angleži svoj vpliv širijo p d Madagaskaru ravno valed svojih šol. Zaačilm je, da je francoska vlada pustila te franccsVemu vplivu škodljive šole popol- noma pri miru in zatira zgolj le redovriske šole. Avstrijsko - ogrski delegatje. V Budimpešti so nadalje zborovali delegatje obeh državnih polovic, ki so pretresali posamezne račune državnih potreb Delegatje so po daljšem prerekanju potrdili ministrom njih predložene račune, na kar se je vršilo 4. junija v Budimpešti na kraljevem gradu cesarsko kosilo, kamor so bili povabljeni vsi delegatje. Cesar se je obnašal jako živahno; po obedu, ki je trajal nad eno ur«, se je cesar razgovarjal s posaraez nimi delegati. (iospodarski položaj Avstro-Ogrske. Zanimljivo je zvedeti, kako rastejo pri nas davki in dolgovi. Leta 1850. so znašali državni stroški skupaj le okoli 316 mi-Ijonov kron, leta 1903 pa so znesli stroški že 1921 miljonov kron, toraj so se v 5 0 letih stroški sedemkrat povečali. Leta 1868. je znašal državni dolg 5,353 miljonov kron, leta 1892. je narastel pa že na 11,939 miljonov kron, za katere je treba plačati letnih obresti 500 miljonov kron. V 42 letih so se davki na neprimičnine za petkrat povečali. Sedaj ima samo deseti del avstrijsko-ogrskega prebivalstva letnega prihodka nad 1200 K. A kljub takim potrebam sta delegaciji privolili te dni 400 miljonov kron za vojne potrebe, ki že sedaj tlačijo prebivavce! Z Balkana. Bolgarska in turška vlada sta sklenili pogodbo, po kateri se smejo ubežniki vrniti v Makedonijo, kjer jim mora turška vlada sezidati hiše, šole in cerkve in jim pripustiti prostost v verskih stvareh. Da bo zveza še bolj trdna, bo bolgarski knez Ferdinand obiskal Sultana v Carigradu. Prebivalci so bili te pogodbe veseli, tako da se par mesecev ni bati vstanka. Ali kaj pomaga, ko Turek ne bo ostal mož beseda, da bi pozidal hiše, cerkve in šole. Zato vsi tako pričakujejo, da se bodo stradajočim revežem pridružili še ti pribežniki, ki so brez strehe, n tako se je bati v kratkem novih nemirov; zlasti pa rujejo oni, ki ne marajo prej miru, dokler ne bodo prosti. Ker so vstajniški odbori sedaj mirni, groze ti uporneži, da bodo z bombami napadli javna poslopja, železnice itd., da bi tako vznemirili ostali svet, da bi se zopet jel pečati ž njih zadevami. Bolgarska vlada ne trpi sedaj nobenega ubežnika, ako nima toliko premoženja, da bi se sam preživil. Versko preganjanje na Francoskem. Na Francoskem bi radi zatrli vero v Šolah, zato preganjajo katoliške redovnike, ki poučujejo šole. Izmed ljudskih šol so jih zaprli 25.000, katere so vodili redovniki. Srednjih šol so imeli redovi 152, od katerih so jih že 52 popolnoma zaprli in redovnike pognali čez mejo, ostale pa bodo dali posvetnim duhovnom, nekaj pa posvetnim učiteljem v oskrbovanje. Enako delajo z bolnišnicami, iz katerih preganjajo usmiljenke, dosedaj so že osem bolnišnic zaprli. Fran cosko bo to preganjanje stalo 400 miljonov kron za nova poslopja, potem pa nadalje vsako leto 30 miljonov za vzdrževanje učiteljev. Tako skrbe francoski nejeverci za državo. - Na Francoskem so zadnji čas odkrili, da je tudi neki škof prostoverec. ki drži z vlado. Zato so se mu podložni katoličani uprli in niso pustili svojih otrok birmati od njega. Papai so jih pohvalili in škofa bodo odstavili. Rusko-Japonska vojska. Bitka pri Kinčovu — Rusi so se umaknili. Japonci skušajo prijeti Rusa prav v osrčju, tam kjer ima vso moč, to je v Fort Arturju. Tja meri sedaj vse japonsko prizadevanje, in vsi vojaki, kolikor jih je ostalo pri Fenvančenu, kolikor jih je prišlo od morske strani in kolikor jih imajo na Koreji, vsi silijo sedaj na en kraj, proti Port Arturju, da bi ga vzeli. Rusi imajo na tem polotoku, kjer stoji Port Artur, še več utrjenih krajev, ki branijo pot proti Port Arturju. Taki utrjeni kraji so Kinčov, Dalnji in Ta-lienvan, katere morajo Japonci podreti, ako hočejo do Port Arturja. En tak kraj so sedaj že vzeli, namreč Kinčov. Dne 26. maja so napadli Japonci Kinčov; Rusi so imeli v mestu le majhno posadko, glavna moč je bila na višinah in gričih okoli mesta. Japonci so naskočili mesto samo. Boj se je bil z veliko stanovitnostjo na obeh straneh; že več ur so si stali iz oči v oči, pa nikamor se ni obrnilo. Rusi so mesto zaprli s pod-kopi in jeklenimi žicami. Rusi so nastavili veliko vrsto topov, ki so neprestano smrtili dohajajoče japonske čete. Ob treh popoldne so Japonci potegnili bajonete in šli nad Rusa, ali vrsto za vrsto so podrli ruski streli. Jadonci niso hranili vojakov, čez eno mrtvo četo je stopila druga in ko je ta padla, je priskočila tretja, tako so čez trume mrličev prihajale zmiraj nove čete. Sele ob sedmih zvečer so udrli Japonci v mesto s pomočjo svojih izvrstnih topničarjev; ko so videli, da se je zastonj ustavljati, so se Rusi umaknili v drugo trdnjavo Nankualin. Nadaljnja bitka na naošanskih gričih. Ko so Japonci zajeli mesto Kinčov in obesili svojo zastavo, so napravili naskok na rusko glavno moč, na naošanskih gričih okoli mesta. Krogle so lile kakor huda ploha na obeh straneh, Rusi so nastavili topove ter kar bruhali na sovražnika. Japonci so imeli malo streliva, zato so le zavoljo tega zmagali, ker so prišle štiri japonske ladje in z morske strani streljale na Ruse. Japonci so devetkrat naskočili Ruse, in šele potem se je posrečilo japonskim pešcem podreti rusko bojno črto. K sreči so Japonci našli žice do min in razstrelnih obkopov, in tako zabranili, da se niso razstrelili, drugače bi imeli velikanske izgube. Napad je bil eden najhujših in najdivjejših, kar se jih je zgodilo na svetu. Pri prvih naskokih je bil ustreljen vsak mož, preden je prišel Rusom do bližine.- Japonci so zmagali c zavoljo velikih množic, ki so jih imeli )red Rusi. Proti e n i ruski diviziji so stale ri japonske, proti 18 ruskim je stalo 108 aponskih topov. Odločil je boj admiral Togo : ognjem, ki ga je izlil iz svojih ladij ob tinčovu. Dan po bitki. Dan po tem strašnem bojuje bil žalosten. so Japonci vsega skupaj celih p e t n i jemali Rusom imenovane postojanke, 10 bile izgube na obeh straneh veli-anske. Japonci so izgubili več kot c s e t i del vseh vojakov ; to je malo esela zmaga! Grozno število padlih je zato »ko veliko, ker niso ne Rusi, še manj pa aponci varčevali svojih vojakov. Več dni o kar naprej pokopavali mrliče, ker jih je ilo po vseh gričih cele" kupe. Veliko težavo najo z ranjenimi, katerih je na obeh straneh o več tisočev. Japonci so vzeli Rusom nad 0 topov in veliko bojnih priprav. Premakni Rusi so se umaknili nazaj proti Port rturju, katerega bodo odslej branili z vso lo. Za Japonce»je ta zmaga velike važnosti, evr so se polastili ključa, s katerim bodo že oblegali Port Artur. Ali od tukaj pa 3 Port Arturja je še daleč, celih 50 km, pasti bo moralo še na tisoče japonskih 1 tudi ruskih vojakov, preden bodo Japonci ali Pred Port Arturjem ali ga celo vzeli. Pred Port Artur. Oči vseh Japoncev so obrnjene na ta kraj. Glavni poveljnik japonskih čet, ki imajo namen oblegati Port Artur, je general Oku, ki ima okoli 60.000 mož. Ruski poveljnik pa je general Šteselj, ki ima neki 28.000 mož. V Port Arturju se bodo* zbrali vsi Rusi, kolikor jih je na okoli. Ko so se umaknili od Kinčova, so razdejali železnico, požgali vse vasi in utrdbe, ter tako spremenili ves polotok v pravo puščavo. Zapustili so tudi trdnjavico Dalnji, katero so do dobrega pokončali, da ne bi služila sovražniku v dobro. Tako se bodo omejili samo na Port Artur in se od tukaj upirali sovražniku. O b 1 eganje se je že pričelo. Rusi se junaško pripravljajo. Vsi možje in mladeniči so na nogah. Red se zelo ostro izvršuje. Po noči ne sme goreti nobena luč, pijače so prepovedane, neki dan so ustrelili tri vojake, ki so utrujeni zaspali na straži. General Šteselj navdušuje vojake vsak dan. Japonci se pripravljajo na obleganje od morske in suhe strani. Na suhem prihajajo vedno nove čete, ki mesto bombardirajo, od morske strani pa preže ladje. Enkrat so poskusili Port Artur zapreti, ali se jim ni posrečilo. Poslali so trgovske ladje, da bi jih pri vhodu v pristan pogrez-nili in tako ruskim ladjam pot zaprli. Ali ruski vojaki so jih ugledali, ko so hoteli izvršiti poskus ter so jih razstrelili, da so se pogrešile. Rusi bodo nadlegovali obleganje. Ali naj hiti glavna ruska vojska, ki je okoli Liaojana pod poveljnikom Kuropat-kinom, Port Arturju na pomoč? Ruski car je naročil Kuropatkinu, naj gre z vso močjo pred Port Artur, ali Kuropatkin je carju razložil, da je to nemogoče, ker bi bila lahko vsa armada izgubljena. Zakaj od Liaojana pa do Port Arturja je 350 kilometrov dolga pot, ki jo imajo 20 do 25 dni dosti hoditi. Zavoljo tega bi se moral Kuropatkin ločiti od svojih zvez s sibirsko železnico, odkoder dobiva može in novice. Tako bi ga Japonci lahko uničili. Zato se Kuropatkin previdno drži Liaojana, kjer se mu vsak dan množe vojaške čete, tukaj mu vozijo tudi glavno reč, živeža. Vendar pa je car naročil, naj pošlje malo četo, 12.000 mož, proti Port Arturju, ki bodo nadlegovali japonskega generala Oku da ne bi tako hitro naskakoval Port Arturja. Tako je šel baron Štakeljberk poskusit, ako se bo mogel prebiti s svojimi četami do Port Arturja. Napadati Japoncev ne bo mogel, za to bi bila zmožna le velika vojska, ali nagajal jim bo lahko. Sedaj se drži v mestu Kaipin, ki je nekako v sredi med Liaojanom in Port Arturjem. On ima povelje, da se drži železnice in s konjeniki nadleguje hrbet generala Oku. Na ta način bi mogel Oku le z enim delom svoje vojske oblegati Port Artur, drugi del bi se moral pa zapletati v manjše boje s Štakeljberkom; Port Artur bi bil s tem veliko olajšan. Ali bodo Rusi šli z večjo armado na pomoč Port Arturju, to bodo še odločili doma na Ruskem, najbrž pa bodo za sedaj že s tem nadlegovanjem zadovoljni, ker glavna bitka na suhem se bode morala yršiti blizu Mukdena kje, kjer imajo Rusi vso moč. Japonska revščina zavoljo vojske. Japonci so bili preskrbljeni z denarjem samo za štirimesečno vojsko, tako so že danes vse njih blagajne prazne. Ali vojska se ne bo še nehala, zato pa bo treba delati dolgove, ker velja vojska vsak dan nad en miljon. Tako kmalu ne bo kaj jesti, ker že danes primanjkuje. Na bojišče pošiljajo riž, ki ga pobirajo po Japonskem. Japonski vojak jč zdaj edinole riž, zato ga je pa začelo doma primanjkovati, tako da lakota grozi že glavnemu mestu Tokio. Trgovina s tujim svetom je prenehala. Ladje stoje v pristanih, a nikamor ne morejo odpeljati domačih izdelkov, s katerimi so se sicer živili. Nastala je velika draginja. Mnogo tovarn je ustavilo delo, tako da še zaslužka ni. Mnogo trgovcev je prišlo že na kant. Ljudstvo si vojske ni želelo, le plemenitniki so si obetali dobička, zavoljo tega so netili med ljudstvom navdušenje. V glavnem mestu se je sešel ljudski shod, ki je vpil po olajšanju vojnih bremen; ali vlada je rekla, da bi se sama umorila, ako bi sedaj varčevala pri vojski. „ Vojsko moramo nadaljevati z vso silo in poskrbeti, da se z njenimi uspehi obogatimo." LI6T8SS. Čarovniška palica. Priobčil A. M. G. Kar se pripoveduje v naslednjih vrsticah, se je dogodilo pred sto leti na Bavarskem v okraju Allgau. S pazljivim očesom je hodila gospa „se-cularizacija" (roparica cerkvenega premoženja) po deželi in je ropala cerkve in samostane. Prišla je tudi na Bavarsko do nekega samostana v okraju Allgau imenovanem. Dva dni so se že mudili knežji uradniki v svoji uradni obleki v onem kraju in nastanili so se v škofovskih sobah v samostanu. Poklicali so vse prebivalce samostana skupaj in jim z največjim veseljem prebrali dekret (pismo od vlade), v katerem so bili poobla- ščeni, da oropajo samostan vsega premičnega in nepremičnega imetja. Vse to pripade volilnemu knezu bavarskemu, ki ima to kot državno lastnino. Od vrat do vrat, od sobe do sobe so hodili komisarji in so vse zapečatili. Pod najstrožjo kaznijo so prepovedali odstraniti pečate ali pa vstopiti v zapečatene prostore. Nato so se spravili nad posestvo: najpreje samostansko poslopje, nato travniki, njive, vrtovi, gozdi, državljanske pravice i. t. d. Slednjič pa še premično imetje: dragocenosti, zlate in srebrne cerkvene posode, cerkvena obleka, hišna oprava, knjige, umetnine in sploh vse. Prvi izmed knežjih komisarjev z imenom Kljunač je bil pri večerji, katere se je udeležil tudi lovec Figi ki je bil drugače dobre, židane volje, a danes silno slabe volje, ker mu nikakor ni šlo v glavo, kje in kako pride država do pravice [}) ropati cerkveno premoženje. Lovcc Figi je bil, kako si prav lahko vsak razlaga, prisiljen gost pri tej večerji: a pomagati si ni mogel. Knežji komisar ga je rabil pri komisiji za „ovaduha", ker so bili njemu baje znani vsi prostori v samostanu Lovec se je branil tega posla in se je pridušal pri vseh pasjih nogah, da ne ve za razmere v samostanu — a vse ni nič pomagalo. Dali so mu na izbiro: ali te zapremo, ali pa nam pomagaš pri ropanju samostana. In slednjič, ko le ni nič pomagalo, je še celo opat rekel lovcu: „Ce nobena stvar ne pomaga, potem se le vsedi tje med komisarje; opravila tako ne bodeš imel nobe nega; kar imamo, izročimo prostovoljno." Na te besede se je lovec udal. Rekel pa je: »Ce že moram biti tem frakarjem za to tu, da uganjam burke, tedaj naj obvelja njegova. Teda čim hujša bo šala, tem bolje!" Tako je sedel onega večera pri večerji s komisarjem Kljunačem in drugimi ter poslušal z veseljem, kako se je oni pritoževal, ker je našel tako malo plena v samostanu. »Niti deseti del tega, kar imajo menihi nakopičenega, nismo dobili", zavpije Kljunač in udari z roko ob mizo. „Stari izkaz kelihov in monštranc nam to izpričuje." .Ta izkaz je silno star; med tem so že mnogo oropali Francozi", omeni lovec Figi, ki je to zvedel od menihov. .Vrag naj vzame roparje samostanov; knežje imetje so ukradli!" kriči razkačeni gospod Kljunač; va vsejedno ima biti še mnogo skritega. In blagajna je bila skoro prazna — pomislite blagajna take velikega samostana!" Lovec se je na tihem zadovoljno smejal; vedel je dobro, da ni dobival opat zadnja leta nikakih dohodkov in da je mnogo izdal med revne ljudi. Gotovo je boljše storil,^da je razdat, kot da bi bil prihranil za gospode v Monakovem (glavno mesto na Bavarskem) in za njihove roparje. »Dobiti moramo zakopano zlato in druge zaklade!« kriči zopet komisar Kljunač in zopet udari po mizi; „pot do zakladov moramo dobiti Predno nimam zlata in srebra v vrednosti 100.000 (sto tisoč) gld., ne grem od tod." Po teh besedah je izpil kozarec vina ter se je obrnil proti steni. „In človek mora piti tako kiselico, tako vino, ki vleče ustnice skupaj. To je razžaljenje veličanstva! Brat vratar, povej, kakšno je to vino?" „Pristno obmorsko vino, vaša milost, staro"štiri leta", odgovori brat preplašeno; „sami smo šli iskat to vino v Lindov." .Kje pa imate svoje najboljše vino?" zakliče jezno komisar Kljunač. »Najboljše vino" teče ondi — pravi naš opat", odvrne brat in pokaže pri teh besedah na pipo pri vodovodu. „Jaz ne vprašam po vodi!" se zadere jezno Kljunač; Jaz zahtevam pošteno vino in ne tega preklicanega mošta. Jaz sem vendar knežji komisar! Teci v klet in prinesi boljšega vina!" Brat gre in prinese dva vrča. »Tu ste še dve vrsti", opomni „vendar, vendar —" »Nič, vendar!" kriči komisar, „sem ž njima!" „To je, to je — vaša milost, — to je", jeclja brat in hoče nekaj povedati; a komisar je že prijel za vrč in si natočil. V istem trenutku trešči kozarec ob tla in zakašlja. .To je hudodelstvo, veleizdaja!" kriči ko pride k sapi; »to vino je še slabše, to je prestopek, to je — to je — že ne dobim več izraza.* .To je tudi obmorsko vino", pristavi brat „hotel sem vašo milost opozoriti, da je to vino staro še-le jedno leto." „In kaj imaš v drugem vrču?" »To je tretja vrsta obmorskega vina iz zadnje jeseni; to vino je gotovo še bolj kislo nego prejšnje." „Se li dobi sploh še kje kislejše vino kot je to? Jeli mogoče?" se čudi Kljunač. .Vrag naj vzame! Poročal bom v Monakovo, kake težkoče sem imel na tej poti. Ne bom miroval preje, da dobim boljšo kapljico v kleti vašega samostana." Smehljajočega obraza je poslušal stari lovec Figi ta pogovor. Opat je nekaj sodcev dobrega vina. ki je bilo določeno za bolnike in višje goste, razdelil revežem in bolnikom po deželi. Ostalo je samo ono štiri lete staro obmorsko vino. Komisar Kljunač se je moral počasi sprijazniti s kiselico, katero so mu v obilni meri donašali na miza .Gospod lovec, jutri vzdignemo one za klade v samostanu, katerilTnismo danes do bili", naznani komisar staremu Figlnu. Ta mu odgovori: „Gospod komisar, ves trud bode zastonj; samostan nima nikakega imetja več!" „Ni res!" zakriči Kljunač. „Vi si upate meni ugovarjati ? Kdo je knežji komisar — jaz ali vi? Kdo najbolje vč — jaz ali vi? Jaz pravim: najmanj za 20.000 gld. vina in dobrega mora biti še v kleti. Najslabše po-rensko vino je gotovo najboljše v primeri z vašimi vrstami vina; jaz sem trdno prepričan, da mora biti skrito še nekje francosko vino, šampanjec in „Lakrimae Christi" iz Italije." „No potem vam želim obilo sreče pri iskanju!" se je odrezal Figi. »Srečo, — da srečo, prav pravite, go spod lovec; gotovo mora imeti človek srečo, da dobi to v dveh ali treh urah. Srečo lahko imam, razum pa itak seboj nosim." „In končno bi pa nič ne dobili!" „Gotovo bi dobili, če bi le--" Pri teh besedah mu je zastal glas in pogledal je pazljivo starega lovca. Ta si je ravno izmislil izvrstno šalo in ni mogel ved molčati: »Vaša milost, gospod komisar, vi ste hoteli reči: „„Ko bi imel čarovniško pa-palico!"" Z zevajočimi ustmi in odprtimi očmi je zijal komisar na starega lovca in šepetal: »To sem ravno hotel reči. Čarovniško palico, da, da — to je treba samo prijeti in — „In dovede človeka tje, kjer je ona stvar, katero je ravno iskal", je pridejal lovec. .Vendar mora biti zraven tudi pravi mož, ki čarovniško palico drii in jo razume; vsakdo je ne razume. Gotovo poznate, gospod Figi, v bližini samostana kakega U kega moža!" .To so vraže, gospod komisar!" odvrn« Figi. „Kaj vraže? Vraiast knežji komisar ni!" vpije komisar in zravna glavo kvišku. .Ali naj iztegnem meč in vas naučim olike? Ali naj vas zaprem? Vraža? Kaj je vraža? Vraža, prazna vera to so: samostani, romanje, molitev, izpoved in zabiti menihi-!1 .S kislim vinom od bodenskega jezera!' mrmra lovec. Komisar k sreči ni slišal lov-čevih besedi, ker je v svojem ognju vpil, k0* bi imel celo druhal ljudi pred seboj. »Vraža«, kriči dalje, „je blagoslovljen« voda, križ in procesije; zato mora vse izginiti iz površja zemlje in n a p r e d n osi mora zavladati med narodi!" Nato je zvrnil zopet kupico kislega viM Pri tem se je skušal spominjati nečesa, kal je pozabil preje povedati, a spomniti se ® mogel; zato je potrkal lovca po rami in o1 je rekel: »Torej, lovec, vi mi bodete p* vedli moža s čarodejno palico predno p^ teče štirindvajset ur; in sioer mrtvega & živega —* „Mrtvega ali živega", je ponavljal lovec resnega obraza. »Vendar milostljivi gospod knežji komisar, jaz ne poznam nobenega čarovnika - nobenega takega moža v bližini." „Kaj vi si upate ugovarjati?" je kričal gospod Kljunač, ki ga je imel že precej pod kapo. „Vi mi morate privesti takega moža! Jaz sem izprevidel, da vi hočete menihom pomagati; a to se vam ne bo posrečilo. Ča-rodejnopalico moram dobiti in prišel bodem do skritih zakladov! Jutri vas nič ne potrebujem; zato lahko takoj greste, da poiščete čarodejca. In če mi ga ne pripeljete do drugega dneva, vas odstranim in zaprem toliko časa, da postanete črni v zaporu." Stari Figi se je ugriznil v ustnico in mrmral: „No dobro, gospod komisar! Bomo videli, kako stvar izteče. Odgovoren pa ne morem biti za nobeno stvar in tudi ne vrja-mem takim vražam.* .Knežjim komisarjem je pač vse jedno, kaj tako revše misli; odgovoren sem za vse le jaz sam", je odvrnil Kljunač. Pri zadnjih besedah mu je omahnila vinskih duhov pre- napolnjena glava nazaj; a kmalu na to se je zopet zravnal. »Mislil sem le, da bode šlo, kot je že večkrat šlo", meni lovec s smehljajočim glasom: „V okolici imamo mnogo zakopanih zakladov —." »Tako — in popolnoma prav! Kje pa?" vpraša radovedno komisar. „Starec, sedaj si vendar izbleknil!" „Da", pravi lovec in nadaljuje s šepe-tajočim glasom, „gori za Resjem v starem gradu je že marsikateri imel opraviti s ča-rovniško palico in prigodilo se je že, da je prilezel cel saboj zlata že na pol iz zemlje; a naenkrat se prikaže goreč kužek. Oni, ki je vzdigoval zaklad, se je vstrašil in zavpil; zaboj pa se je takoj pogreznil nazaj v zemljo." „Strahopetnost!" je zagovarjal gospod Kljunač in izlil zopet kozarec vina vase. »Pri nas se ne pripeti kaj tacega! Jaz zapovem strog molk in potegnem meč---sicer pa duhov sploh ni—!" „Sploh pa ,duhov' ni", je ponavljal lovec in gledal pazljivo komisarja. „Tu je treba iskati dragocenosti, katere so poskrili živi ljudje, ne pa zakladov iz starih časov in mrtvih menihov." »Popolnoma res, gospod komisar!" je rekel lovec, »vendar menim, da so živeči menihi varnejše zakopali svoje zaklade. Oni veliko premorejo z molitvijo. Gotovo so tudi onega prekleli, ki bi se drznil--" Kljunač je pogledal preplašeno na lovca, ki je v svoje veselje opazil zmedenost komisarjevo. Nato mu je povedal dogodbo o čuvateljici zaklada starograjskega, ki je baje izpremenjena v psa; pripovedoval mu je o zakladu na Skrlinah, o gorečem zakladu pri brodski kapelici in konečno o velikanskem cerkvenem zakladu liškem, ki je skrit pod velikim kamenom na gori Ris. Ta zaklad baje varujejo štirje duhovi v belih oblačilih in ne dovolijo nikomur dvigniti zaklada..." Komisarju so se ježili lasje, ko mu je pripovedoval stari lovec pozno v noč take in podobne zgodbice o duhovih; lovec pa je pripovedoval tako strahovito, da bi človek mislil, da mož vrjame samemu sebi. (Konec prih.) Razgled po domovini. Vseslovenski mladenlški shod na Brezjah obeta biti veličasten. Po vsej Sloveniji je zanj veliko zanimanja. Pričakovati je, da se agitacija za ta prvi sestanek slovenskih mladeničev šebolj razvije. Povsod naj mladeniči agiti-rajo, da bo njihov dan velesijajen, ne bo naj kraja, odkoder ne bi 4. julija prikorakale na Brezje mladeniške čete. Na sestanku se bodo mladeniči spoznali med seboj, navdušili se za skupno delo v dosego skupnega smotra. Prav je, da pridejo tudi možje ogledat si navdušenje slovenskih mladeničev in da se tako ob mladeniškem ognju zopet pomlade. Sestanek na Brezjah. Prihodnji teden izide posebna drobna knjižica s primernimi uglasbenimi pesmimi za mladeniški shod na Brezjah. Opozarjamo izobraževalna društva in Marijine družbe, naj za svoje člane takoj naroče dotične knjižice, da se bodo člani lahko naučili dotičnih pesmij, ki se bodo pele enoglasno. Posamezna knjižica velja 10 v. ter se naroča pri č. g. L u k i Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Obesila se je v Mullnern na Koroškem neka že priletna ženska v skednji, kjer je prenočila čez noč, ker ni imela več zganja in ne denarja — kajti bila je strastna Pijanka. Kajne žalostna — strašna smrt — vsled žganja. Mašniško posvečevanje se bo vršilo v Ljubljani 9., 12. in 14. julija. Umrl je č. gosp kaplan Jakob Pokoren v Horjulu. Pokojnik je bil rojen leta 1859. v Škofji Loki ter v mašnika posvečen leta 1884. Kot kaplan je služboval v Čatežu ob Savi, v Črnomlju, v Smledniku, kot župni upravitelj v Polšniku, kot kaplan v Starem trgu pri Poljanah in v Horjulu. N v m. p.! V Marljanišču so praznovali na praznik sv. Trojice dvajsetletnico obstanka tega zavoda. Sedaj je namreč ravno dvajset let, odkar je umrl kanonik dr. Gogala, ki je imel srce za sirotni dom v Marijanišču. Naj bi pač spomin na plemenitega pokojnika obudil med nami mnogo dobrih src, ki bi se spomnila Marijanišča ter pripomogla, da se popravi kapela in zavod po potrebi razširi, ker je pritisk prosilcev tolik, da se niti vsakemu desetemu prosilcu ne more ustreči. Število gojencev, katerih je blizu 200, kaže, da je Marijanišče neobhodno navezano na darove prijateljev osirotele mladine. „Dom'o-ljub" najtopleje priporoča ta potrebni zavod usmiljenim in dobrotnim srcem. Desetletnica krščansko-soclalnega gibanja med slovenskim delavstvom se je v nedeljo, dne 12. junija na Šmarni gori lepo praznovala. Zanimiv je bil ljudski shod, na ktterem sta poleg drugih govornikov zlasti Šusteršič in dr. Krek navduševala udeležence za nadaljno vztrajno delo na socialnem polju. — V Velesovo pohlte prihodnjo nedeljo dne 19. junija člani moške Marijine družbe v Križankih v Ljubljani. Odhod z vlakom zjutraj ob 5. uri, od Kranja dalje peš ali na vozovih. Duhovno opravilo v velesovski cerkvi ob polu 9. in 10. uri. Pepoludne slovesne litanije. Uljudno so vabljeni tudi drugi možje in mladeniči iz Ljubljane in okolice, da se tega božjepotnega izleta udeleže v čim najobilnejšem številu. Vegov spomenik. Z Dunaja se nam poroča: Eden prvih dunajskih arhitektov, stavbeni svetnik Schachner, si je v soboto ogledal Zajčev osnutek Vegovega spomenika ter se jako laskavo izrazil o tem načrtu. Rekel je, da je izdelan v krasnem, monu-mentalnem slogu. — Doslej je za Vegov spomenik zbranih 7125 kron. V Lurd, dnč 19. avgusta leta 1904. Romarski vlak odide iz Ljubljane v p e t e k, d n e 19. a v g. t. 1., in sicer ob 559 zjutraj. V Videm (Udine) pride vlak ob 11 06 dopoldne, in oitine do 1*15 popoldne, na poataji Mestre pa od 525 popoldne do 11.37 zvečer. Drugi dan bodo romarji okoli poldne v T u r i n u, i n po-č i j e j o tamkaj triure. I a t i d a n prenočijo v Lyonu, kamor pride vlak ob 10*43 zvečer; i s t o t a m se drugi dan, t. j. v nedeljo, 2 1. avguata, udeležijo s j u t r a j sv. maše in ob 806 zjutraj gredo naprej. Isti dan pridejo v Toulouie,kjer čaka vlak od 742 do 12 25 ponoči. V ponedeljek, dne 2 2. avgusta, pride vlak ob 5*04 v L u r d. Tam ostanejo romarji v ponedeljek, torek in sredo. V četrtek, t. j. sedmi dan potovanja se vrnejo ob 6 35 zjutraj skozi Toulouse (dopldoe ob 11.59—12 43) v C e 11 e (popoldne ob 5 02-10 30 zvečer.) Osmi dan bodo vLyonu(ob6 26 zjutraj do 1-07 popoldne) in si v tem času nekoliko ogle dajo mesto. Deveti dan se ustavijo opoldne v Turinu io pridejo v Milan ob 455 popoldne. Tu bo prenočišče in se udeleže v nedeljo, dne 2 8. avgusta, sv. maše. Nato o b 10. dopoldne odhod skozi Ve* rono v M e s t r e, kjer bo večerja (8 38 —11-52 zvečer). V ponedeljek cb 7 42 zjutraj pride vlak v Nabrezino in ob 1116 v Ljubljano — Romanje bo trajalo tedaj 11 dni. Cene vožnje iz Ljubljane v Lurd in n a z a j za I. razr. 4 4 0 kron, sa II. razr. 3 5 5 kron, za III razr 260 kron, in sicer se dobi: 1. vozni listek iz Ljubljane v Lurd in nazaj v Ljubljane; 2. kosilo: v Vidmu (petek), Turinu (soboto), Cette (nedeljo), Toulouse (četiteu), Ly.n (petek), Tu rin (sobote), Vtrona (nedeljo); 3. večerja: Msstre (pete*), Lyon (sobot,), Toulouse (ne deljo), C*tte (četrtek), Modane (petek), Milan (soboto), Mestre (nedeljo); 4. Popotnikom se preskrbi v hotelu v Lurdu tri dni stanovanje, kosilo in večerja v prenočišču; 5 Dobijo sobo za prenočišče in postrežbo v Ly onu dne 2 1. in v Milanu dne 2 7. avgusta na povratku;6. Vož njo popotnika in prtljage v hotel v Lurdu, Lyonu in Milanu; 7. idtn taste pnik firme bo spremljal popotnike tje in naiaj v L;ub Ijano in skrbel, da se \se izvrši Opomni se da za ujtrk skrbi vsak sam. Da je mogoče vae natanko preskr beti in uravnati, so romarji nnprofieni, da začnejo dopo S i I j a t i omenjene zneske ta kojali najkasneje v prvi po 1 o v i o i julija Ako bi se kaj spreme nilo, naznanimo pravočasno,— Kdor vitopi v Št. Petru, plača n II. razred 3 4 5, za III. razr. 254 kron; iz Gorice se plača za II. razred 33 5, za III. razr. 247 kron; izVidma za IL razr. 3 2 7, za III. razr. 241 kron; iz M e b t r e za II. razr. 3 1 0 , za III. razr' 2 3 0 k r o n. * „Vojska na Daljnem Vzhodu." Urejuje dr. E. L a m p e. Ravnokar je izšel drugi zvezek tega velezanimivega dela. Popisuje nam obupni boj »Varjaga« in »Korejca" in diplomi tiko zgodovino, kako je Koreja prevarila Ruse in postala japonska Velezanimiv je popis prvih bojev pri Port Arturju, nato sledi tehnični popis vojnib ladij. Delo je jako natančno in sestavljeno res po najboljših virih. Pisatelj rabi direktno poleg nemških ruske in francoske vire. Reči moramo, da je ta slovenski popis vojske mnogo boljši, kakor so podobna dela, ki izhajajo v drugih jezikih. Posebno zanimivi so celotni popisi s krasnimi bojnimi r.izori. Priporočamo to delo, ki je jako bogato ilustrirano, v najštevilnejšo naročbo. — D/ugi zvezek ima deset lepih slik. — Cena enemu zvezku je 20 b. Naročnina za 24 zvezkov 4 80 K Naroča se pri upravništvu „D o m in Sveta« v Ljubljani (»Marijaniiče«) Notranjske novice. — Birmovanje v postojnski deka-niji. Od dne 5. t. m. obiskuje prevzvišeni gospod knezoškof fare postojnske dekanije. Povsod ga je ljudstvo z veseljem in veliko navdušenostjo sprejemalo. Zlasti lep sprejem je bil visokemu gostu prirejen v St. Petru, Slavini in Hrenovicah. Visoki mlaji, vihrajoče zastave in radostni obrazi ljudstva so pričali o ljubezni, katero goji narod do svojega višjega pastirja. Le Postojna, ta je pokazala, da ji smrdi vse, kar je cerkvenega. Toda motil bi se, kdor bi menil, da je tudi ljudstvo na strani teh zagrizencev. Ne! Ljudstvo je glasno dajalo duška svoji nejevolji. Klici kot: S r a m j i h bodi, so se čuli od ogorčenih možakov in v takozvanem Majlandu so na svojo roko postavili mlaje in razobe sili zastave. Kako pa je prišlo, da se trg ni udeležil sprejema? Sklicali so občinsko sejo, v kateri naj bi se določilo glede sprejema. In tu so stopili na noge različni Skuzniki, ž njimi so potegnili lojalni uradniki ter rekli: Za škofa nič. — Možje, vi si pa zapomnite to, odprite oči in premislite to-le: Vsakdo se sprejme, celo turškemu pašu bi se razobesile zastave, ko bi prišel. Le svojemu višjemu dušnemu pastirju pa nič. No, pa že niso imeli časa, ker so najbrže morali delati in krpati kake pet let stare račune. - Smešni liberalci. Vedno in vedno kvasijo o izobrazbi ljudstva. Ni ga shoda, na katerem bi ne povdarjali, kako bodo delali za to izobrazbo. V C e r k n i c i se je pa ustanovilo tamburaško društvo brez politične barve in komu ni všeč? Liberalcem. Kar tolčejo po njem. Zakaj? Najbrže zato, ker jim je toliko mar za izobrazbo. - V Preserjih je bil izvoljen županom Anton K o bi, posestnik na Bregu Svetovalci so pa: Telban, Jerina, Svigelj, Debevec. Prejšnji učitelj je hotel zopet nagajati, toda muštacar nt imel vspeha. - Požar v II. Bistrici je dne 1. t. m ob 7. zjutraj vpepelil veliko, skoraj novo tovarno testenin. Škode je 170.000 K. Ke varnost je bila tudi za okolico, ker so jak0 daleč padali goreči ogorki in so mnoge krite še s slamo. — Cerkvenega tatu v Razdrtem, pra. vijo, da so že vjeli vipavski žandarji. Fra. vijo, da je bil že vajen cerkvenim tatvinam — Tat. Jernej Sajn iz St. Petra na Krast je bil že v Zagrebu obsojen na eno težke ječe, toda ušel je iz zapora. Ker je pj še takrat zamolčal več tatvin in še bil je zopet obsojen na tri mesece in 19 ^ zapora. — Umrl je na Vrhniki Jožef Sterniša, gostilničar v ondotni čitalnici. — Strela je udarila vcerkevvHre novicah ravno med deljenjem sv. birme, Hvala bodi Bogu, da se ni zgodila kaka nesreča, če tudi je povzročila velik strah veliko razburjenje. — Policaj je prišel k postojnskem f r ž o 1 a r j u ter mu, tako si pripovedujejo, uradno prepovedal med bivanjem škofova prodajati „Narod". — Hinavci! Če delan prav, da prodajate ljubljansko gnojnico, čemi se bojite škofa? Če pa spoznate sami, da se morate včasih le skriti, ste pa grdi zape ljivci ljudstva. Ljudstvo gleda, misli! — Branjevcu fržolarju v Postojni fantje pojejo to-le pesem: Fržolar, fržolar, ti „Narod" prodajaš, ie škofa pa vidiš, pa v kot nam ibežiš. Ti tdblo nam skriješ, v solato jo vtakneš, se k štantu spet vstopiš in brummo držiš. Iz Staregatrga pri Ložu. — Pomenljiv dan je bil za ložko dolino dan 29. maja. Želja, nad katero je u in oni nezaupno otresal svojo glavo, a po koje udejstvovanju je na skrivnem hrepenelo sto in sto src, se je omenjenega dne izpolnila popolnoma: ustanovila seje v Starem trgu slovesno mladeniška Marijina družba 105 vrlih mladeničev se je izročilo v Marijino varstvo. Vsprejem je vodil prečastiti gosp. kanonik Fettich-Frankheim, ki je P« kratkem, a jedernatem nagovoru blagoslovil tudi novo zastavo mladeniške družbe, kit« gotovo v ponos vsej starotrški fari. Lep prizor je bil to, in ni čuda, da so marsikomu zalesketale solzč v očeh. Neustrašenim mladeničem pa kličemo: „Pogumno naprej!" - Na Križno goro je bila prihitela binkoštni ponedeljek popoludne poklonit se sv. Križu dekliška Marijina družba iz Kne; žaka, ki je že ustanovljena, pa tudi neka) zastopnikov bodoče mladeniške Marijin« družbe, ki pa še čaka vsprejema. Romanj«, ki je bilo ob enem izlet v razvedrilo, se prav dobro posrečilo. Molitev, petje, živahni, a pošteni pogovori: to se je vrstilo vedno med seboj Vtis, katerega so napravili sosedje s Pivke pod skupno Marijino zastavo na naše pošteno ljudstvo, je bil res blag. Gotovim liberalnim gospodom pa in njihovim uslužbencem ta stvar ni prav posebno dišala. Kar želodce jim je menda hotelo obrniti. Oh, ko bi jim jih bilo le popolnoma narobe postavilo, morda bi bili potem vendar bolj pametni, kakor so sedaj! — V Danah je ubilo 171etnega Jakoba Šepec. Kopali so vodnjak. Ker je svet ondi kamnit, je bilo treba streljati. Šepec je za-žgal špago; ker pa je bila le-ta precej kratka, razletela se je mina prej, predno je pokojni Jakob prilezel iz jame. Zadel ga je kamen pod ramo in na glavo. Nato je omahnil nazaj v 4 metre globoko jamo. Tako se je deloma ubil, deloma ga je ubilo. Gotovo nesrečna smrt! Žalostna pa še tembolj, če se pomisli, da so bili med šestimi nesrečneži, ki so letos tako usodepolno skončali življenje, štirje mladeniči. Ne ure, ne dneva ne vemo! Nekaterim našim fantom se pa menda še zmeraj zdi umestno, norčevati se iz Marijine družbe. — ..Slovenec" je poročal dnd 1. junija med novicami iz cerkniške okolice, da je na Gorenjem Jezeru starotrške župnije, — tako se čuje, pravi on — iz Amerike došli mož ubil svojo ženo. Resnici na ljubo in Jezercem na čast povejmo, da mi kot njihovi sosedje o tej stvari ničesar ne vemo. — Na našem Otoku sredi cerkniškega jezera je pravo pravcato letovišče — ob nedeljah namreč. Skoro vsako nedeljo popo-ludne posetijo naše sicer zapuščene Otočane bližnji sosedje iz Cerknice, pa tudi tujci iz Ljubljane in Gorice. Če koga veseli vožnja po jezeru in prijetna zabava na zelenem gričku: dobrodošel na Otoku! — Katoliško politično društvo v Vipavi sklicuje svoj redni občni zbor dnč 19. t. m. ob 4 popoldne v dvorani „Kat,-izobraževalnega društva v Vipavi" v Tabru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Pregled in potrjenje računov pro 1903. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Gospodje udje se vabijo k obilni in gotovi udeležbi. Gorenjske novice. * Bohinjski železniški predor — Predrt. Bohinjska Bistrica še ni doživela lepših slavnosti, kakor so se vršile dne 30- in 31. maja, ko se je prebil po dolgotrajnem delu 43 mesecev bohinjski tunel, ^ad štirinajst dni so se vršile priprave za slavnost, katere se je udeležil nadvojvoda Leopold Salvator, železniški minister Wittek in mnogo drugih odličnih gospodov. Na predvečer slavnosti se je priredila krasna sere-nada na čast nadvojvodu Leopoldu Salvatorju. Drugi dan dne 31. maja se je pričela slavnost ob 1/29. uri s sv. mašo, katero je v bližini predora daroval č. g. župnik Piber. Po sveti maši so si slavnostni gostje nadeli obleke, skozi katere ne pride mokrota ter zasedli 32 malih okrašenih voz. Vsak voz je imel štiri sedeže Železniški stroj je odpeljal vozove ob sviranju godbe skozi slavnostno okinčani vhod v predor. Ves predor je bil krasno razsvitljen z električnimi lučicami. Pri metru 2260 se je ustavil vlak. Tu se je vršila slavnost prebitja. Nadvojvoda sam je izprožil zadnjo mino. Pritisnil je na električni gumb, nakar je v oddaljenosti 500 metrov eksplodiralo 40 min ter se porušila 50 metrov debela skala, ki je v predoru še ločila Kranjsko od Primorske. Nato so delavci odstranili kamenje. Ob '/4 na 1. uro je pripeljal vlak slavnostne goste na goriško stran v Podbrdo. Ob 1/23. uri so se vrnili gostje zopet v Bohinjsko Bistrico, kjer se je vršil slavnostni. banket, katerega se je udeležilo 100 oseb Po banketu se je večina gostov podala domov. Nadvojvoda se je s posebnim vlakom iz Lesec odpeljal na Dunaj. Bog daj, da bi bila nova železnica v blagor Kranjski in Goriški. * Odlikovanje v bolnici. Pri tej slavnosti v Bohinjski Bistrici se je izvršilo v ondotni bolnišnici v navzočnosti nadvojvode odlikovanje preddelavca Antona Friedla, ki se je nedavno ponesrečil in ima polomljeni obe nogi. Odliko mu je pripel na prsi minister, nakar je Friedlu nadvojvoda čestital. Friedl, ki je starosta med minerji, je bil tako ginjen, da ni mogel govoriti. * Izobraževalno društvo za tovarniške delavce ustanavljajo na Savi pri Je senicah Pongrac in njegovi tovariši. Izobraževal bo ude novega društva ^Slovenski Narod". Kakšno bo to izobraževanje, ni težko uganiti. * Apnenico zida tovarna na Savi pri Jesenicah. Vsakih 24 ur bo skuhala novo apno. * Nesreča na Hrušici. Na Hrušici se je delavcu Vidu Osoreliju zvrnil voz kamenja na nogo ter mu nogo popolnoma zmečkal. * SHovitež. Jožef Stein je prišel na Hrušico iskat dela. Ker je pa več beračil kot delal, so ga zaprli. Neki dan je prišel v neko hišo prosjačit. Ko je dobil od gospodarja nekaj krajcarjev, vrže jih gospodarju v obraz in pravi: „S tem ne bom obogatel." Orožnik, kateremu so stvar naznanili, ga je moral dvakrat vbosti z bodalom, preden ga je spravil na varen kraj, kjer sedaj premišljuje svojo jezo. Zaprt je pri okrajnem sodišču v Kranjski gori. * Mrtvega našli so v občin, ubožnici v Škofj i Loki 21 letnega Feliksa Jamnika iz Škofje Loke. Napil se je preveč žganja. * Družba kumrnih ljudi v Škofjiloki. Mislili smo, da bo vsa stvar ostala tajna vsaj toliko časa, da se malo vkorenini. Toda stakljive liberalne glavičice so jo izvohale in v sobotnem „Narodu" privlekle na dan. Z veseljem pripovedujejo tam, da snuje g. Šinkovec družbo „kumrnih". — Ker je torej zadeva po neprevidnosti liberalnih mladičkov že med ljudmi, jo odkrijemo, da jo vsakdo spozna. Nova družba je res že v povojih Svoj pristop so do sedaj prijavili: dr. Arko, trgovec Pecher, učitelj Papa, Je-senko s Studenca, Jožek s Fare in tovariš mu Fortunov Peter — sami kumrni. Jerico menda tudi precej mika, samo malo boji se, če jo bodo vzeli — je še predebela. — Člani so se zavezali z vsemi ustavnimi sredstvi delati na to, da se družbi razširi ugled in posameznim udom telesni obseg. Potrebne recepte je menda g. Arko cenjenim udom pripravljen pisati zastonj. * V Ameriki ponesrečil je naš rojak Vid Gol j ar iz Dravelj pri Ljubljani. Povozila ga je poulična železnica, da je bil na mestu mrtev. V stari domovini zapušča soprogo in 7 otrok. * Žalostna stoletnica Pred sto leti 24. junija 1804. ob 9. uri zvečer je pogorelo v Kamniku 91 hiš s frančiškanskim samostanom vred. Pogorel je tudi en frančiškan in en delavec. Ko so frančiškani samostan zidali, so stanovali v gradu Katzenberg, ki je sedaj praharna. Slika, predstavljajoča ta požar, se nahaja v stranski podružnici svetega Leonarda v Prapretnem za Kalom. * Moravče. V sredo popoldne je v bližnji vasi Češnjicah nastal požar, ki je uničil kozolec in hlev posestnika Pangreta in eno kočo. Moravška požarna bramba je požar omejila, da ni uničil vse vasi. Zanetili — otroci! * Domača umetnost. Iz Zlatega polja se nam piše: Za našo župnijsko cerkev je g. Ivan Kregar v Ljubljani po naročilu preč. gosp. prelata in gen. vikarja izdelal krasno monštranco, katere smo jako veseli. Prisrčno se zahvalimo preč. gospodu prelatu, ki nam je kot predsednik bratovščine presv. Reš-njega Telesa naklonil tako dragocen in lep dar. * Smrt pod kolesom. V Kamni gorici je prišla pet let stara hčerka kovača in hišnega posestnika Janeza Tomana h kolesu, ki se vrti za kovačnico. Kolo je deklico zgrabilo ter jo zagnalo s toliko silo proč, da je deklica ostala mrtva na mestu. * Župan Tič iz Jarš je nehal biti ud cestnega odbora. Tako je prav! Kdor ni z nami, ta je preti nam. Jcfficiitir 2ea-rr "SBTlli tiikansKi -nai, ^son ..run; sianaa- g -tM«ytii iane t-su a -tazaut v usaresa ^jcim -JSE5 :oaiii in to gtav. o ;a i.oa *oom«. n. *t> :oci i u uea nar. a. 3 » -oan. .a j 'satii 1 "tvir: •.eur :r-r£>o. "ume "a asa ajmu iu n.'-3*1. I-. t jrrci .ia -o -razama c .m.^a •osa'-:-], "ji isr 31. : 'etike uve renar-c 2 ceic Rnmv'' * '*a ..-ICP;!' &QGvil *TI „2ai'— ■■T i -STH2SD "-'-T ccrccissEsa TC- tvsLjiTJU iEr loseeai u "no aueccs j en: naoscac anozne laara&E srnici. " rw TrT'-^- jjja :u'"i2a .tOv^ xicueataBL-3 ac iiaau -5akc r.*--; ia hje- - cat7B očim :aaors 'te-iiifh o -ne —last aa.LT ct i xaanu -orača__ 2 iai. .er G m culni —aarcaa ses au CTiui^n. x ar Trase i. '2 ; i mr- &OT5S2 .TJSBOd. TCnZCiL č .1 "JU Zalit}. —■-»•• ■rt:.TTS "7—.; 2 1T T 1JVVU. JI 0 01 Tli""? rv> ; usi "onaseo. a an tx-uu asa iai 3 e?"?-aa ■tuon-v. Vaar. -vsesam, — V. s Si -e ar: m::. iai .corr X :« T. 3H 2CSU TL ' a~ETI 2Z-iC O i 3Z zazt tnai. i— ; —aai ram c- ~aier -tižis t. c izajcti — r- -- -.£»: h rti-- i i 3bi cr aaamn. Acrmna • i sa.-' i iii.' rrar-raas. j ; Toesa r- 7c:~ia; dj tok :r;di r-mce. "*ac — asenr: . rnreas eaenroL -^-sr -senr. er i 3H a;o- Š&C—aaaX2 2 ran i| ^j« rrr:a. — ed ni a -o -^uL sr ece "'.'sar~ a "•*».—■ trossr i 221 Tat Cfci crccmscr -aas aco sr i T^t' I a:IZ: »ai 3 - iiffiJ nSBMB -1 T -Ut22I w -jt CCTSSL2 .ssa «1 resa; zai .eai -a^.-r b ni i **'"*"ii s irnes. ; •f-Tsr tat -HtasBr-mKUE. JL CCSSS la xsi srrai carnnsi it tmocanit "uma zijvonm n a rase r«ont cce « TS CZCma. ' !!!■■■ IIII aj ima '-rucsnfh. "lai ^resan soc. iBecrsBm me^iv- - loar- i aa. w .rxoc -iBžvšiLSS. aicr 3 c«ai»a rrrča-jrr.xa. "rr* « a a -s a '»a. acCT " • cunsa ver-mzn ia« a .xrxE -r a xna ocaat sbcl. t m £ "saa. j szrr-7 iraciaio .tnatv .i 2 3iaai. sc i sira« i. Jmeli a 4 tc :ncesx ,»nt~ a Lt« znzrzm. a ter rr $iaa. „ -.s,- : -as -:zrim IDCT"- i ---- isru -raca;- ■ r -m , .... . mv' .-• -a o.i iasc 1 iaL - ■ ' ^imo — ^ -■*■ g«) i C vn;;ij CBIJti."" - -- ■ :aacli. - eaoar -Aiaoaie :i -nv -23ao -era ---nr. - • - •rae ' icsciao. n aucr H322: t aas :nnr ^upeno. r: oct i rr.čg* i -aiaecii j. - — rrve »-ii? anrra. la:ana tsc— a - :iJ .na. -s o i«.c - - ■aaaissa .eaau raaii 1 icaua i -:aja * "a uo "a :soc£. 2 SR) a -r? "os."-.it ■ m: a Laaiuis: acn:u i. - a 3 :e xj anra; -tn... 0 """- -ai :ai "ocrj^u-. a a-, liicimc ai aa. ni io.c .m": iuca:. 1 a«' 'i am n '-ti. a a : m . a..r~, aa: a 2 aai jase-« aca Laata tsi-:c •»• _ fTTe "Diiacan Trsi—. • sruai. vra -cceam -saiz. iajter ran n_ .0 aa: vrre TLIZ. asacr dioc. -Tscca' iias. x c na sii a>c t asm -c&aiaaa —rtaraa c- .~roci:a- a "'smutnur -iiia crser lirsrai-o"^ 1 ra-aoa -c^sKae aanuiane. — l^icscs i ia. a ="770 aariir .diu—raaui 1 crsj.'" — i 'iia ida 3 cnm x ; k ■ zi - _ . ) irra ia. a ar. nerraa — usan^Ta aca j u a :ac e a. :c""r. "..ju: me -odlašal« a. e i .-me rai_ aia i J.:; o tf -a soi :tcTT-ruzi z~sL -ja vr:a amc-na. »• •• 'ja aaor amana arnitni. -3oa:3. vatca vcatar. adE» " vra.-iaaai >rea irret. arac - -raarr-ajecn.s.. 'ices licicrr • čitaai scac. I -f-orrr-aseaa: :--aseS. areian Laina. uaa. a:a:.i .a« ^ .aaier. :araa • :ac -r*3estaii r . I^raia TOseitaiJt - lavcidac,: tc arci.i .'aaooaa " aac ikenr raca—a a ac: 3rssar. :arr: 3'" a. 1- natui-rr; ia -a tCjit ■o&i^mai *a:=raraia: irez :-r~ si 3D s:ar ai ir^sn. yn 111 osesenk • -riaa. arr irc. -radTnra a ion ^Jrae. 1 ■ 'sseaiia " učrr c- "re.-jja a--o sieat axa:a -r j ran. iax t-ac. iao"i'- tmata ;ta«n.a -r-. to'7'- .raat"na -?ait£j aio iC: a"riaii a -ira.i -asa iitiuika -otiia om. tsti: it n ■ao ^ -'SJtcJj - anbaij — " a- ■, če bodo prirejali shede v ta ramen, preje pusti numerirati svoje kosti, da jih zopet skupaj dobe po shodih, ker je mogoče, da se jim na takih shod h utegne kaj neprijetnega zgoditi. Idrijski župan je pa trdil, da dr. busteržiS hoče, da na| se š le zapro, in da hujska ljudstvo, da naj uiite^e Pvbije. Tako zabijanje mojih besed je ali neumno ali pa hudobno, in tudi idrijski žu pan mora biti ali neumen ali pa hudoben, kar oboje ni v čist županu mesta Idrije. Pri sprejemu delegatov v Budimpešti je oesar tudi meni rekel prijazno besedo, da deiam pridno v delegaciji. Ni bilo v delegioiji ne enega liberel nega Slovenca, ker je to groidje zanje pre hialo in ne enega slov. libcralca sploh ne v Budimpešti, a „S ovenski Narcd« je poročal, da je dr. Susteršiču co?ar rekel, da mora bolj pridno delati v delegacijah. In bo se ja d kazalo »Narodu«, da je lagal, je še svoje trdil in rekel: Mi to bolje vemo, kakor diugi. Jai nič ne dvomim, da je najbo'jia opora liberalne stranke na Kranjskem neum nt st. Če bi vsi liberalci vedli, kako jih farba nj h lis', bi devet desetin liberalcev odpadlo od stranke. A zoper tako neumnost se je težko bojevati in zato bodo prei ko slej ljudje tako neumni, da ne bo še izmrla »liberalna inteligenci". Žilibog da je ne daleč od Šmarne gore neki liberalni duhovnik. (Medklic: Sora) N> treba iti na prijazen obraz in na prijaine besede. Judež je bil tudi prijazen in je celo Go s.-ioda poljubil, predno ga je izdal. In ta go spod je tudi prijazen in sladak kakor med. Kdor pa je v tem boju zoper vero, zoper verske resnioe prijazen stranki, ki vodi ta boj, tak duhovnik je izdajavec svojega stanu. Kako more duhovnik med ljudstvom s pri-jasnim obratom in s medenimi besedami delati za stranko, ki je iidala ljudstvo in ae vete proti ljudstvu s Nemci, ki zaničuje cerkev in verske resnice, ki sramoti papeža, ki sramoti in podlo cbrekuje svojega škofa ki sramoti in taničuje vse njegove stanovske tovariie, ki krati celi deželi in njenemu ljud etvu pravicel Smatral sem za dolžnost, to povedat'. Mirno naj njegovi župljani prenašajo to svojo poskušnjo, dokler bode med njimi. Danes praznuje kršč. socialno delat stvo desetletno slavlje, kar se je v Ljubljani usta novilo krSSansko demokratično delavsko gibanje. Pcsebno nas mora veseliti, da je delavstvo v boju za napredek dc seglo tudi lepih zmag. V teh desetih letih je pri nas krščansko delavstvo vei napredovalo kakor drugod v 80 letih. Organizacija krščansko-socialnega delavstva ni šele rodila demokratiške misli med našim narodom, ki je v svojem bistvu ie demokratiški narod, > za preporod kršč. soc. demokratiške smisli med našim narodom je storilo mnogo. V to, da se je katoliško-narodna stranka demokratizirala, smo delovali mnogi. Četudi smo pri tem zadeli na marsikak odpor, smo Sli naprej svojo pot, ker , napredek se ne sme ozirati na iutnost posameznikov. In danes moramo reči, da je Kranjska dežela mjbolj demokratiška dežela v dižtvi in da se v tem ozitu lahko primerja s Švico. Oaobito v boju za splošno, direktno in tajno volilno prav o koraka Kranjska pred Vsemi drugimi deželami v Avstr.ji. I.i da je tako prišlo, zato ima mn< go zaslug kišč s c ie lavatvo. Ni tem mestu čestitam kršSansko socialnem delavstvu na njegovih uspehih in želim, da bi kršč.-soe. delavstvo tako lepo pričeto delo nadaljevalo. kalim, da bomo čez 10 let tukaj pod zaščito Marije praznovali nnsgo ljudstva, ki Bi bode priborilo sp'o8no in enako volilno pravico! (Navdušeni živio klici dr. b u s t e r š i č u in gromovito odo bravanje). Drobtine. Sultan odlikuje našega cesarja. Sultan namerava podeliti cesarju Frančišku Jožefu hišni red Chanedan i dali-Osman. V drugi polovici meseca junija bode posebno poslaništvo izročilo avstrijskemu cesarju red. To sultanovo dejanje je gotovo velike po-litiške važnosti. Nekateri listi pravijo, da hoče sultan s tem pokazati, da ne veruje v vesti, da bi bila Avstrija neprijazna Turčiji. Koliko porabi japonska rodovlna? Kako priprosto žive Japonci, je splošno znano. Žive se večinoma le od riža in rib. Tudi vojaki v sedanji vojski ne dobivajo druge hrane. Vendar je pa ta hrana zelo tečna. „Japan Times* poroča, koliko porabi boljša kmečka rodovina na Japonskem. Ta trdi, da izdd tamkaj iz štirih oseb obstoječa rodovina za stanovanje na mesec 192 vin. In za to vsoto si lahko tam najame že celo hišo. Razven tega še plača posebe 36 vin. stanovališkega davka. Za razsvetljavo in kurjavo izdd gospodar na mesec 180 vin. Dalje plača še 360 vin. za porabo stano-vanjedajalčevih postelj Riža porabi rodovina mesečno do 54 litrov in toliko riža III. vrste stane 11 K. Za ribe in zelenjavo izdd. gospodinja mesečno 280 vin., za čaj pa 72 vin. Za kopelji, obleko in druge potrebščine porabi japonska rodovina povprečno na mesec 4 K. Tako torej izdd iz štirih oseb obstoječa japonska rodovina na mesec povprečno 28 K 32 vin. Prebrisani Tirolec. Kipar Herman Steiner, rodom Tirolec, je obiskal svetovno razstavo v St. Louisu v Ameriki. Ondi se mu je v hotelu pridružil neki jako prijazen človek, ki je ž njim prenočeval v isti sobi. Po noči začuti Steiner, da ga nekdo grabi po prsih, kjer je imel shranjen denar. Zgane se, na kar se prične dotičnik — bil je oni prijazni človek — oproščevati, da je zgrešil v poluspanju svojo posteljo. Jaz sem se delal — pripoveduje Steiner dalje — kakor bi mu bil verjel, a skrivoma sem vstal in zagrabil zajca (za sezuvanje) ter se tiho vlegel Stran 188 nazaj v posteljo, toda tako, da sem imel noge na vzglavju, glavo pa na vznožju. Tako sem čakal, kaj bo. Ob 3. uri zjutraj je moj spalni tovariš mislil, da je popolnoma varen in oprezno se je približal v temi postelji. Hitro me zagrabi za noge, meneč da je vrat, ter prične stiskati noge. V tem trenotku ga udarim od zadaj s toliko silo z izsezuvalnikom po glavi, da se nezavesten zgrudi. Poklical sem policijo, ki je lopova zaprla. Sedaj ne bo davil nobenega Tirolca več. Mož, ki je jedel stotakc. Pred kratkim so dobili v nekem gozdu pri Mčidlingu samomorilca Josipa Konečnija. Pri mrtvecu so našli le 14 vinarjev gotovine. Samomorilec je nedavno podedoval po svoji materi 20.000 K, katere je pa v kratkem času vse zapravil. Tako je prišel neko noč v družbi dveh dam v neko kavarno ter naročil šampanjca. V svoji prevzetnosti je priložil nekemu natakarju zaušnico ter mu plačal zato takoj 20 K. Konečno je razbil v kavarni tudi vsa ogledala, polil blagajničarki obleko s črnilom ter ji plačal za to 100 K. Položil je nekoliko stotakov na krožnik ter jih raz-rezal z nožem, jih polil z jesihom in oljem ter jih povžil. Ko je že skoro vso dedščino zapravil, kupil si je samokres ter si končal življenje. Soda proti opeklinam. Kakor trdijo zdravniški listi, je navadna soda najboljše sredstvo proti opeklinam Ako opeklina ni huda, zadostuje, ako se dotično mesto potrese z zdrobljeno sodo ali pa vtakne v vodo, v kateri je raztopljene mnogo sode. Na hudo opečena mesta pa naj se priveže s sodno raztopljino napojena platnena cunja. Ako se je pričela opeklina gnojiti, se mora cunja pogosto premeniti ter rano vedno dobro s sodino raztopljino izprati. Na ta način se bolečina zelo olajša ali pa odstrani in rana se kmalu zaceli. Malorusko izobraževalno društvo. V Lvovu se je vršil pred malo dnevi občni zbor najstarejšega maloruskega izobraževalnega društva ^Prosveta". Predloženi računi so pričali o veliki delavnosti uprave in iz-vanrednem društvenem napredku. .Prosveta" je štela 16.17S članov ter je vzdrževala v galiških trgih in vaseh 1339 čitalnic. Čitalnice so imele do 66 000 članov. V knjižnicah je bilo nad 100.000 knjig. Bik nasadil šest oseb. V občini Modjoros v aradskem okraju se je med nevihto splašil občinski bik. Ko mu je pastir zastavil pot, nabodel ga je na roge in vrgel na tla. Isto je naredil tudi z dvema deklicama. Nato je udri v pastirjevo kočo ter tam zabodel pastirjevo ženo in njegova dva otroka. Šele nato je neki kmet ukrotil besnečo žival. Morski psi v Sredozemskem morju. Dokler ni bilo Sueškega prekopa (1 1896), ni bilo v Sredozemskem morju morskih psov; k večjemu, da je kateri zašel iz Atlanskega oceana skozi gibraltarsko morsko ož.no. Do tedaj je bilo v Sredozemskem morju mnogo rib. Po otvorjenju Sueškega prekopa so pa začeli po tem prihajati morski volkovi iz Rdečega in Indijskega morja v Sredozemsko morje, kjer so se silno namnožili. Posledica temu je, da je od tedaj < imdalje manj rib v Sredozemskem morju. Ribiči na južnofran-coskih obalah, ki so prej preskrbovali mesta daleč na okoli in pošiljali ribe tudi v Pariz, ne morejo sedaj niti več polovice tega naloviti; zato je cena ribam tudi poskočila. Stanje japonskega brodovja na bojišču. Japonci imajo mnogo ladjedelnic, kjer škode svojih ladij hitro popravijo. V tem imajo veliko ugodnost, katera Rusom manjka. A kakor je Japoncem lahko, da popravijo telesa in stroje ladij, tako jim je pa nemogoče, popravljati kotle. Kotli njihovih ladij so večinoma angleško delo in japonska industrija tega dela ne zmore. Japonci imajo na svojih velikih ladjah kotle, kateri so pro računjeni na 300 dni, potem se morajo nadomestiti z drugimi. Kotli oklopnic rFudži" in „Jašima* so od leta 1897; so torej že davno dosluženi, oklopni križarici .Azama" in .Tokiva" imata kotle iz 1. 1899. Take ladje so v vedni nevarnosti, da jim kotli ne odpovedo daljše službe in ne smejo uporabljati vse hitrosti. Se večji pomen ima za japonsko vojsko izrabljen je topov velikega kalibra. Japonski veliki pomorski topovi, izdelani v privatnih angleških delavnicah ne dajejo tiste gotovosti, kakor jo zahtevajo za evropska brodovja. K o r d i t, n i t r o g 1 i c e r i n o v smodnik, s katerim streljajo Japonci iz velikih topov, hitro pokvari topovo cev. Sicer daje strelom za 10večjo brzino a po 60 do 70 strelih je top neraben. Japonsko brodovje ima 24 topov kalibra 305 mm, 30 kalibra 203 mm in 30 kalibra 254 mm. Vsi ti topovi skupaj morejo oddati 2500 do 2S00 strelov, potem pa njihovi streli izgube gotovost. Če sodimo po obojestranskih poročilih, so Japonci pri sedmih napadih na Port Ar tur oddali 700 do 750 strelov iz težkih topov. To je že četrtina vsega«, karmorejo storiti japonski ve I i ki t o p o v i. Ce Jipoici tako nadaljujejo, jim v šestih mesecih njih topništvo odpove službo. To je tudi vzrok, da Japonci zdaj že bolj štedijo s težkimi streli, kakor so ob začetku vojske. St?,nje ruskegfl brodovja na bojišču. Rum ima]o zdaj na bjjiSiu vs >g« skupaj 47 vefljih vojnih ladij, ako ne Štejemo prevoznih ladij, malih torpedovk za cbrežoo brambo in ladij, ki so iiločene ii vojne rabe. In sicer je tUnje važnejših od delkov njih brodovja zdaj sledeče: Izmad oklopnic »o bile tri poško dovane: »Retriian«, .Cesirjevic" (največja UdJ.) in »Pobjeda*, a bodo kmalu popol noma popravljene; ostale tri' Polta»a«< £W-" "p"e"ie'- - „R]urik", »Rosija", .Gromoboj" in »Bajan« niso skoro nič trpele. Razdeljene so na port-artursko in vladivoatoško brodovje. Križarice d r u z e g a r«z. reda: ,Džigitu, »Razbojnik« in .^abijak" so starejšega sestava in imajo podrejeno vlogo. Dragocena pa Je »Novik«, ki je silno hiter in c kreten, z ubornim topništvom. Odlikoval se je že doslej pred drugimi križa-ricami. Vest, da bi se bil potopil pač ne b3 resnična. Torpedni križarici »Vsadnik" in „IIajdamak", dasi starejše konstrukcije, sta se dobro obnesli doalej. P a r n i k ca mine »Lena* jako do. bro služi Viadivoitoku, »Jtnsej" se je p0. t pil, a mine, ki jih je položil, ie zdaj de lajo škodo sovražniku. Japonsko brodovje je štelo ob začatku vojske okolo 90 vojnih ladij. Izgube so pre cejinje, saj so se potopile 4 oklopnice; natančneje izgube ao neznane. Kuropatkin in jap. ranjenec. Dopisnik »Novega Vremena« iz Liaojana poroča sledečo značilno epizodo: Kuropatkin je cbiakal bolnišnico, v kateri so ranjenci ii bojev ob reki Jalu. Med Ruai leži tam tudi nekoliko Japoncev. Kuropatkin je atopil k postelji Japonca, kateremu ao odreaali nogo, ga je po-gladil po glavi in mu dejal: »Ko aem poto val po Japonskem, aem videl, da ao Japonci dobri ljudje. Zdaj tem ae tudi prepričal, da bo hrabri vojftčaki, a katerimi boriti se je častno.« Kuropatkin je ukazal, naj ae odpošljejo piama, katera piše ranjenec domov, in mu je podaril dvajaet rublje?. Japonec seje jokal ginjeaosti Iz Toplic na Dolenjskem se nam poroča, da se je do 10 junija prišlo kopat iz raznih krajev domače dežele in drugih kronovin 166 gostov. Otvoril je sezono 2. maja došli Dunajčan Christlbauer. Prvi transport je dovel 22 bolnih vojakov. Poveljnik c. kr. vojaškega kopališkega zavoda je že več let zaporedoma major Blabolill. Izmed obličnejših gostov bivajo tu: Kkscel. baronica Hein, baronica Gussich, gospa soproga drž. in dež. poslanca Povšeta z gdč-hčerko, g. V. Klinar z Bleda s soprogo itd. Zdravil se je c. kr. podpolkovnik Weber, včeraj se je pripeljal c. kr. polkovnik Lu-kanc pl. Savenburg. Predpisano kopalno dobo je dovršil in se v Metliko povrnil duh. svetnik Golobič, te dni je prvikrat do-šel in pričel zdravljenje g. dekan Incko iz Zabnic na Koroškem. Iz Planine na Notranjskem sta se tu kopala gg. Stare in Mejak ter okrepčana in pomlajena zapustila zdra-višče. Ker je že doslej blizu 100 gostov več kot lani do tega časa, obeta biti sezona močno obiskana. Nas Topličane prihod tujcev zelo veseli in radovedno čakamo vsak dan vozov, ki nam jih dovažajo s Straže. Stre-žemo gostom kolikor le moremo; da bi jih tudi strigli, nihče ne toži; vse je tu poceni »Omnibus" gre po tujce k vsakemu vlaku in ni potreba posebej naročati voza, razen če pride kdo s spremstvom in z obilno prtljago. Vsem p. n. obiskovalcem, ki so k nam namenjeni, že naprej kličemo v po; zdrav: »Dobro došli!" in „Bog blagoslovi kopel!" " Cerkev Matere Milosti v Maribora. Naša dolžnost nas veže, da lopet nekaj omenime o nafii Mtrijini cerkvi v Mariboru. Pisali smo lani, da trdno zaupamo, da ie imamo v tekočem letu v cerkvi nov oltar in tron za čudodelno podobo Matere Milosti. Kar smo lani le upali, to je zdaj gotovo, Oltar in tron ta čudodelno podobo sta ie v delu in bodeta 8. decembra ie v cerkvi stala v stalen spomin na zlati jubilej brezmadežne Device Marije. Ker Se za to bogoljubno delo potrebujemo mnogo milodarov, prosimo vse naše dobrotnike, da nas ne zapustijo in pozabijo Dražba za zidanje in kinčanje cerkve ni še prenehala — tem vel še nove druinike vedno radi »prejemamo. Duhovne dobrote te družbe so itak znane. Razen 15 sv. maš, k< se vsak mesec in vsako leto služijo, bereta se Se vsak dan dve sv. maii, in sic?r ena za vse iive in druga za vse rajne druinike in dobrotnike — tedaj vsak mesec 60 in vsako leto 745 sr. maj1 Frančiškanski samostan v Mariboru, dn6 3. majnika 1904 P. Kallit Herlo, gvardijan in lupni upravitelj. Za smeh in kratek čas. Pri sodliiu. Sodnik: »Povejte, ste li krivi ali ne :u Obtoženec : „To morate vendar sami vedeti, čemu ste pa tukaj I" Vaba. Ona: „Kaj pa hočeš početi s tako veliko blagajno, saj vendar nimamo toliko denarja?" On: .Gotovo, toda dobivamo vedno dovolj moških obiskov, ter imamo tri za možitev zrele hčere." Rešitev. Zadnjo uganko je prav rešilo 320 re-šilcev. Izžrebana pa je bila in nagrado dobila: Fanl Bizjak na Dnnaju. Prihodnja Številka »DOMOLJUBA' Izide dnč 7. julija 1904. Du»aj, 4. maja Gradec, 4. maja Tr". 11. maja Linc, 11. m^ja 39 34 43 2 83 74 55 70 3 83 82 39 68 85 71 13 88 66 32 27 Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi > vsaki prodajalni ln pekarni. TI piškoti so najboljši. Naročila sprejema družbin založnik 8 H »kerl, Sv. Ivan pri Tretu. Katoliška Tiskarna priporoča ramovratn* vizitnicev p< nUki eani. >000000000000000 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice refistr. zadruga z neomejenim poroštvom v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice « obrestuje hranilne vloge po 23 D 24—12 41 brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8. - 12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,245.845*40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14. Denarni promet K 23,806.306*40. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. ioooooooooooo ( Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke Franc Čuden urar in trgoveo z zlatnino In sre-brnlno, kolesi In šivalnimi stroji delničar družbe prvih tovarn ur „(Jnlon* v Ženevi in Bllu in Svlol zalagatelj o. k. dolenjske želoznioe v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti frančišk. samostana FilUalka! Glavni trg nasproti rotovžu. Geniki Motori Patent Adam so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, -* obrtije, mline, žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 kom. že v rabi. kurjača ni treba, stroški 4 do 5 vin. za konjsko moč. 160 D 12-7 Klepalnlk za kOsc, cena 8 K za kom. Nufrln redilna štupa za živino; 1 kilogr. 6 K se dobi v zalogi za poljedelske stroje Fran Zeman Ljubljana, Poljanska cesta štev. 24. Poklorja Trnk6czyja 62 12-7 kranjski redilni prašek = za prašiče == Je prejel » Loadona, Parita li Blma 1908 mJtI*1c oilllkoraaje „Grand prix", dalje U«ofe ubralaIh plaeai, tudi uradaa potrjealb. Ta primesek krmi se daje tudi že paskom in se doseže ž njim največja teža. 1 zavoj stane 50 v. in se dobi pri = trgovcih. = Po pošti 5 zavojev iz lekarne Trnk6czy LJubljana, Kranjsko. O M Karol Kavšeka naslednika Schneider s Verovšek trgovina z žclcznino in zaloga polj. strojev LJUBLJANA, Dunajska cesta 16: Velika zaloga najnovejših mlatilnic, gepeljnov. čistilnic, trijerjev, slamo-reznic, amerikansk. kosilnih stroiev, srpov, angleških kosa, klepajnov in sploh vsega poljedelskega orodja. Traverze in železniške šine. cement in štorja. 943 D 4 - 2 Cenik pošljemo vsakemu brezplačno! Enonadstropna hiša blizu /urne cerkve v Dubu , \>em gospodarskim poslopij. vse v dobrem stanju .s sadnim vrtom m njivo cn mernik posetve, posebno pripravna za kak obrt, se ceno pi oUn. \ e* pove lan. Aleš v Dobu. S25 1) 3-3__ Posestvo naprodaj. Hiša. vrt in Djiva. — Več pove lastnik Matija Meglic, Sp. Otok pri Mošnjah, Gor. 9381)3-2 ročno delo) se dobi v vsaki množini najboljše kakovosti in po najnižjih cenah pri Ivanu Zabret, opekarna, Bobov k pri Kranju. 935 D 5-2 349 I) 20—S 5 a ni o 6 d n i! Havre - New - York vozilo zanesljivo najhltrejll brzoparnlkl Francoska prekomorska družba. Edina najkrajša črta eez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko, Veljavne vozne liste in brezpl. pojasnila daje edino oblastveno potrjeua potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri „Figovcu\ *************** Pri nakupovanju ^ = suknenega = in manufakturnega ===== blaga == jH se opozarja na tvrdko HDGOIHL s v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4. 196 I) 12—C Velika zaloga ===== jjj suknenih ostankov FR. STUPICA. Ljubljana Marije Terezije cesta št. 1 v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča slamoreznice, mla- Itilnice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega 676 D izdelka. 14-5 Dalje: Sesalke za vodo in gnoj- _ nico, pocinkane, asfaltirane in ■■■■■ svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijalje, žage, kotle za klajo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vedno svežega špecerijskega blaga. Trgovina z železnlno Valentin Golob (proj Andr. Druškovič) Ljubljana, Mestni trg št. 10 priporoča veliko zalogo razne železnine: kuhinjske posode, robe iz kositarja, zalivače, žehtarje, kon-vice za mleko itd.; štedilnike, stavbne potrebščine, železniške sinje, nosilke, roman in portland cement poljedelske stroje. 604 6 7 ' Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove in pristno pozlačenih nagrobnih križev. Edina prodaja najboljših „Kron-diamant" kosa z garancijo za vsaki komad: Dolgost cm 70 75 ko 88 Cena K 2'40 2-00 2 80 3-- 30 dni naposkušnjo j poaljam vkhI.„ /ivoi»J"" ■'"11 u r jmvu Roskopf palont uro S idro. aia.em K., . m trk'.m 30 «1 tli »Krti uro na/aj in takoj i " odlitka vrniti plačani denar. prava Roskopf-patcnt-ura S sidro sistem BShnel antlmagn«tlque In sekund kajal«o Samo gl. 2-50 z verlilco in škatljlco. a prav 1 m pat , . , i,,,. iiA.-em (ne u ,„. »iTii. .10 ur 1.!.. , >l4 *,.•'»*• .......... Kklena* i.I 1 k».- litra ^ l. 11, . ,„ o,lino le radi velik« (rpt. inostl In točnosti n,i. boljga ura, • k. taleča Roakopf.ar arar. DnnaJ IV , Mnrh'.irettieni,tJ. 4- zalotnlk o kr dri uradnikov MM I' <1-5 Cuoriln I N» ' ■ »P•'•»"j* •'»»«• kr»»c«T tega to aa. OVdrilU . /ninjiiii. ,U linam edino tov. lal.rrfo pra. Roa kopf pat ur m di. alatem Bohnel in »eni i prvi V [al. Vk jal Mma mnoge tvrdk« ponarejajo moja oglaae In hvalijo »voje navadne ure a plomb ■ r ... |. .lin,., ki ae dobe pri menija gld 1 70 m t rej ; aziti atroffo t,a ime MAX BOHHEL. urar V»» •Ii uo JURIJ SCHICHT, Ustje, najveiija tovarna te vrste na evropski celini. >888800000000000000000000000888 Učenca 15 16 let starega, krepkega, poštenih starišev starišev sprejme takoj Val. Rihar, strojar. mojster Polhov gradeč. 912 D 3-2 Koverte s firmo, vizitnlce in trgovske račune priporoča Katoliška tiskarna. Priden detak se sp ejme kot učenec v trgovino z manufak-furnlm In ipecerllsklm blagom pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema v. Sesek, Sodražica. 1026 D 1—1 Šunka s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., pre-šičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld , iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr., salame & la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju. 399 D 10-7 Janko Er. Sire t Kranju. Učenca za kovaški ob t "SS 15 let starega, od dobre hiše, sprejme takoj Andrej Cajnkar v Stariloki pri Škofjiloki. 1025 D 1-1 Kmetsko posestvo cenjeno 9000 kron v Ribnem pri Bledu, Gor. je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Več pove gosp Oton Homan v Radovljici. Malo kmetijo kupim blizo kake cerkve, kjer bi mogel opravljati orglarijo in mežnarijo. Ponudbe na jI. W , Medija-Izlake. 942 D 2—2 Cementna zarezna ===== strešna opeka iz portlant-cementa in ptika. Streha prihodnosti. Patentlpana v 30 dvžauah. Trpežnejša in bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz 1012 D ilovice. 12 -l Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani. J Pred škofijo 3 Josip Kordin priporoča Pred škofijo 8 • • svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen ipp?** kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete; velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, po 159 d 12—7 nizkih cenah. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19, v Medjatovi hiši, v pritličju Dunajska cesta št. 19. vsprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; zavarovanja zvonov proti poškodbi in za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, ca doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 v., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku ,Kentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam' in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje In vsprejema ponudbe ravnatelj stvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami In ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica »Prejema zavarovanja pSd »ako ujodnlml pojojl. da se lahko m.rl J vsako y druSo zavarovalnico. 28 D 12 6 V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloieni ustanovni zaklad iamči zavarovancem popolno varnost. vlt^T*-1 Svoji k svojim! Slovenci! pristopajte K domači zavarovalnici! Radi smrti posestnika se proda iz proste roke posestvo v Srednji vasi občina Podbruška pri Kamniku, obstoječe iz dveh hli. V jedni je bila mnogo let gostilna. Dalje obsežen smrekov in bukov gozd, dva velika, še skoraj nova, obokana hleva, dva kozolca ob cesti, eden je dvojnat (doplar), 11 gozdnih parcel, pet njiv in dva velika travnika. En kolesar (vagerle) in en tajsel. Kedi se lahko 8 glav govede in 3 konji. — Natančna pojasnila daje Franc Trebušak v Srednji vasi ali pa Anton Podbevšek, posestnik, Poljana, fara Češnjice via Kamnik, Šmartno. 940 D 2—2 ifiSe s« priden in pošten v poljskem delu dobro i z u rje n 941 D 2 -2 hlapec srednjih let za kmetoval-stvo v mestu. Plača 260 K in hrana. Vstop takoj. Ponudbe na upravništvo tega lista pod naslovom zanesljiv gospodar". Posestvo obsegajoče 32oralov; hiša, gospodarsko poslopje, njive, travnik, gozd, vse v dobrem stanju, se proda iz ' proste roke Proda se tudi vse premično blago. Več se poizve pri Jakob Pintar, I Kadna vas 2, p. Trebelno pri Mokronogu. Cena po dogovoru. 985 1) 1—1 I i i * mu Baumgarten & Grimm Dunaj, II. Lampigas.se 9 najtoplejc priporočata od strani c. kr. poljed kera. preskušališča preiskano redilo o moko za živino kot dodatek h klaji za konje, krave, vole, prašiče 881 D 3—3 in ovce. Dobiva se pri /to. Stihija r tiiehh. Preje: Gradišče št 1 Denarni promet v leta 1903: čez 46 milijonov kron. LJUDSK* POSOJILNICA sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje d0 ur» »""»"»» "" |2 o "o*.iik 01 mcih vioiMih »00 K tm St«nj. vlog 31. d.e.mbr« 1903: 8,000.790 K 39 h D,„„„„i „.„_TI 771- ♦ K 50 h ns l* * HRiNIIMP rHllfiPE L D«n.rni pfom.t v 1. 1903: 46,898.497 K 63 h BRAMILHE HUIŽICE „ kot gotov fa.r, , ,1, hi ^mlm^J^pr.t!,,!., _ lt „ala(anJ, p0 p(,tl ,0 po!Ul. Jranilnižne položnice na razpolago ~~ ~ * V Ljubljani, dnč 1. januarija 1904. Dr. Ivan Šusteršič, . . si D 14- 6 predsednik ^ J08H> »lsfca, knezoškofljski kaneelar Odborniki: podpredsednik. iSFSj^SgSS v~Li?brP veleposestnik v Medvodah. - Dr Andrt Ivan Kregat, svet trg in ebrt. zbornice v Ljubljani - Irančtirk S.LJin T1 r,^« Kolar, župnik pri D. M. v Polju. - tovarnar in posest, v Ljubljani - Gregor Sllbar, župnik m _ n!' SS^™ »Ljudpos.« - Karol Poli** ————------—-:--Al6< "hnlfalk. profesor bogoslovja v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: »r. Ignaolj Žitnik ------------' ____ Tiska .Katoliška TIskarna-'