PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXIII. St. 229 (6813) Poštnina plačana v gotovini _/a i. Abb. postale I gruppo LiCUfl OU lir SPLOŠNA RAZPRAVA V GLAVNI SKUPŠČINI OZN Tudi Kanada poziva Johnsona naj ustavi bombardiranje v Vietnamu Nobenih pojasnil o predvčerajšnjem sestanku štirih zunanjih ministrov z U Tantom - Johnson je včeraj sprejel Brouma TRST, četrtek, 28. septembra 1967 NEW YORK, 27. — Kanadski zunanji minister Paul Martin je danes v skupščini OZN pozval ZDA, naj bi z absolutno prednostjo ustavile bombardiranje Severnega Vietnama, če se hoče, da se začnejo mirovna pogajanja. Pripomnil je, da je treba pri vsakem poskusu za konec vojne upoštevati tudi medsebojno povezanost političnih in vojaških vprašanj na tem področju. Izjavil je tudi, da bi morali demilitarizirano področje med dvema Vietnamoma podrediti učinkovitemu mednarodnemu nadzorstvu, in da se bo Kanada še dalje trudila za rešitev s pogajanji. Kakor je znano, je Kanada članica mednarodne nad zorstvene komisije v Vietnamu. Opazovalci ugotavljajo, da je prvikrat predstavnik kanadske vlade javno predlagal popolno ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. Leta 1965 je predsednik vlade Pearson predlagal samo začasno ustavitev bombardiranja. Martin pa Je tudi izjavil, da nikakor se ne sme misliti, da bo sama ustavitev bombardiranja lahko pomenila konec vojne. Dalje j« Martin predlagal naslednje: ustavitev bojev, število vojaštva in količina orožja pa naj se ne poveča. Ustavijo naj se vse sovražnosti. Ko bi dosegli premirje, naj se umaknejo vse tuje čete, če njih navzočnost ni predvidena z ženevskimi sporazumi. Sledi naj ukinitev vojaških oporišč. O Srednjem vzhodu Je Martin podprl predlog, naj se tjakaj pošlje predstavnik OZN, ki bi poročal o dogodkih na tem področju. Kakor že včeraj javljeno, so se zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Franclje sestali na vabilo U Tanta pri njem na delovni večerji. Spremljali so jih stalni predstavniki njihovih držav v varnostnem svetu. Večerja je trajala približno dve uri in pol in se je končala ob 3.15 po italijanskem času. Predstavnik Združenih narodov je izjavil, da so odkrito in prijateljsko razpravljalo o vprašanjih, ki jih je sprožil U Tant. Na zadevno vprašanje je predstavnik odgovoril, da niso govorili o Vietnamu. Dodal je, da je bil U Tant zelo zadovoljen z rezultatom sestanka. V diplomatskih krogih pravijo, da ni bil na sestanku dosežen noben poseben sporazum, temveč so ministri obrazložili vsak svoje stališče o raznih problemih. Britanski zunanji minister Brown je prišel danes v Washington, kjer ga je sprejel predsednik Johnson. Njun pogovor je trajal več ko eno uro. Pozneje je predsednik John son izjavil časnikarjem, da sta si z Brownom izmenjala misli o nekaterih svetovnih vprašanjih in tu di o Vietnamu in Srednjem vzhodu. Zatem je izjavil, da je Brown prišel v Washington na njegovo osebno vabilo, kakor se sicer zgodi vsakikrat, ko je Brown v ZDA. «Mi, je dodal Johnson, smo dobri prijatelji in smo tudi zelo močni zavezniki in sledil sem z velikim zanimanjem včerajšnjemu govoru britanskega zunanjega ministra.» Brown pa Je izjavil, da je bil njegov pogovor z Johnsonom «zelo važen«. Pripomnil je: »Obravnavala sva številna vprašanja skupnega interesa, ki so s časom postala bolj zapletena.« Pripomnil je, da misli predvsem na Srednji vzhod. Zvečer je Brown odpotoval z letalom v London. Francija in OZN PARIZ, 27. — Francoski državni minister Louis Joxe je izjavil, da je imenovanje romunskega zunanjega ministra za predsednika skupščine OZN znak popuščanja napetosti med vzhodom in zahodom. Francija se tega lahko samo veseli, ker teži vsa njena zunanja politika k temu smotru. Joxe nadomešča zunanjega ministra de Mur-villa. Govoril je na seji vlade o j mednarodni politiki in še posebej ................................im.......muh...Minil.........i.........uh , u skUpščine OZN Poudaril je j da Vietnam in Srednji vzhod prevladujeta na tem zasedanju. Glede Vietnama je izjavil, da je splošna j razprava dala ameriškemu in so-| vjetskemu predstavniku priložnost, I j da sta ponovno obrazložila svoje II stališče, glede katerega ni bistve-|;; nih sprememb. 0 Srednjem vzhodu i je Joxe podal glavni oris tez posa-| meznih držav in je dodal, da bo Vlada m je sestala na izredni seji, da odloča o ukrepih proti njemu zunanii minister de Murville imel Kanelopulos ostro obsoja! fašistični režim v Grčiji ATENE, 37. — Bivši predsednik pobudo za ustanovitev nevronskega grško vlade Kanelopulos Je danes sprejel časnikarje na svojem domu, kjer Je pod nadzorstvom in Je podal nekaj izjav v zvezi s sedanjim režimom v Grčiji. Izjavil Je med drugim: «Cas je, da diktatorski režim prepusti mesto svobodnemu političnemu življenju, ki m bo reformiralo na podlagi svobodnih volitev. Ce ne bo ta svoboda naglo 'vzpostavljena, bo de žela izpostavljena nevarnosti, ki lahko spodkoplje in tudi uniči vse.« Kanelopulos Je nato izjavil, da so on in mnogi drugi politiki molčali po državnem udaru 21. aprila, ker jdm je bilo to vsiljeno spričo dejstva, da tisk ne more objavljati svobodnega mnenja in tudi ne imen politikov. Ce osebnosti prejšnjega režima skušajo navezati stike z drugimi grškimi državljani, lahko pridejo pred vojaško sodišče. Pripomnil je »Ne morem dopustiti, da tisti, ki danes vladajo, lahko imajo edini v Grčiji pravico svobodno govoriti o političnih vprašanjih in o dogodkih v deželi. To tem bolj, ker nam Grkom, ki živimo domovini, ni dovoljeno javno diskutirati. Sprejeti kaj takega, je dodal, bi pomenilo, da imajo svobodo govora tisti, ki imajo o-rožje in tanke.« Glede posledic državnega udara je Kanelopulos posvaril tiste, (»in so v manjšini«), ki podpirajo sedanjo vlado. Dejal je, da grešijo. »Se vedno sem iskren zagovornik politične in kulturne svobode in oporekam trditvi, da Je bila Grčija rešena zmede s tanki. To Je tudi laž, ker Grčija, ni bila na robu propada, čeprav je imela razgibano politično življenje, in če so nekateri elementi delovali proti državni varnosti in delovanju demokratičnega režima. Naj bi bil izid volitev, ki so bile določene za 28. maja in ki jih Je prihod vojakov na oblast preprečil, kakršen koli, bi demokracija in parlamentarni sistem v vsakem primeru pripomogla, da se ohrani svoboden duh, ki ga ni v diktatorskih režimih. Demokracija ni lahka o-blika vladanja, toda težave njenega delovanja so poplačane z varnostjo, ki jo daje dostojanstvu državljanov.« Zatem je Kanelopulos Izjavil, da imajo vojaški režimi materialno silo, toda nimajo moralnega vpliva na ljudstvo. »Podcenjujejo mladino in ljudstvo, s tem da mislijo, da ga bodo ustrahovali z aretacijami in sodišči.« Na koncu Je Kanelopulos izjavil, da kot voditelj politične stranke čuti sedaj dolžnost govoriti. Ce je to storil po tujem tisku, je bilo samo zaradi tega, «da prepreči preganjanje tistih, ki bi razširili njegove besede v Grčiji«. Zvedelo se je, da se Je ministrski svet sestal nocoj na izredni seji, da prouči Kanelopulosove izjave in da sprejme proti njemu norebitne ukrepe. Zvedelo se je udi, da je bil bivši minister za -ldustrijo Zigdi, ki je bil do 25. eptembra zaprt v bližini Aten, remeščen danes na Cikladske oto-s, kjer so zaprti drugi predstav-,, 'd zveze centra. Predsednik socialistične internacionale Bruno Pittermann je dal odbora za demokratično Grčijo«, v katerega se je takoj vključilo okoli dvajset parlamentarcev različnih političnih tendenc. Mitterrand o resoluciji proti vladi PARIZ, 27. — Voditelj zveze demokratične in socialistične levice Francois Mitterrand je sinoči potrdil, da bo zveza predložila resolucijo o politiki vlade. Dodal je, da rezultat .pokrajinskih volitev ni vplival na to odločitev. Rezultati so dobri za levico in predvsem za zvezo levice. Pa tudi če ne bi bili dobri, bi zveza predložila resolucijo. Pripomnil Je: »Borili smo se proti posebnim pooblastilom in proti postopku, ki je bil vsiljen parlamentu. Postaviti hočemo vlado pred njeno odgovornost in Javnost pred realnost.« Kar se tiče možnosti uspeha resolucije, je Mitterrand izjavil: »Ce bodo poslanci opozicije zvesti svojim obveznostim, in če bodo nekateri poslanci večine zvesti Izjavam, ki Jih podajajo že nekaj mesecev, je gotovo, da bo resolucija izglasovana« Mitterrand je mislil na Giscarda D'Estainga in njegovo skupino neodvisnih republikancev. Opazovalci pa so mnenja, da ni možnosti, da bodo ti glasovali za resolucijo, ker je bivši finančni minister večkrat Izjavil, da noče vladne krize, Edini učinek resolucije bo, da bo vlada priložnost znova obrazložiti, kar je Francija vedno mislila: svobodna plovba, pravica vseh do življenja, obsodba politike izvršenega dejstva, potreba premaganja imobilizma, ki vsebuje negotovost, in končno stalno iskanje miru. Smrtna obsodba v Pekingu PEKING, 27. - Predstavnik kitajskega vrhovnega ljudskega sodišča je sporočil na zborovanju, ki so ga nalašč sklicali, da je sodišče obsodilo skupino Kitajcev, ki so bili »posebni agenti ZDA in so izdali svojo domovino, da služijo ameriškemu imperializmu ter kujejo zaroto proti diktaturi proletariata«. Enega so obsodili na smrt, druge pa na dosmrtno ječo ali pa na dolge zaporne kazni. Glavni obtoženec »posebni agent Li Fang Čeng, ki se je leta 1961 vežbal v Hong Kongu v ameriškem vohunskem centru«, je leta 1965 in 1966 vohunil na Kitajskem. Bil je obsojen na smrt in takoj usmrčen. Drugih 15 obtožencev so obsodili na dosmrtno ječo, enega pa na 15 let zapora. Predstavnik vrhovnega sodišča je sporočil tudi, da je bila »skupina dvanajstih kontrarevolucionarjev, ki je izvršila hude prestopke, obsojena na močne zaporne kazni«. Manevri v SZ MOSKVA, 27. — Sovjetski tisk posveča največjo pozornost velikim _______________________ — — __________vojaškim vajam sovjetske vojske v prisiljena sprejeti diskusijo o svoji Ukrajini in Belorusiji. Menijo, da gospodarski in socialni politiki. I so to najbolj množične vojaške va- je, ki jih Je imela doslej sovjetska vojska v mirnem času. Pri vajah sodelujejo številne raketne, motori-zirano-mehanizirane in letalske enote. Posebni poročevalci sovjetskih listov se zlasti ne morejo načuditi izredni taktični zmožnosti enot, kt so oborožene z najsodobnejšimi raketami »zemlja-zemlja«, »zemlja-zrak« in «zrak-zrak». V vojaških operacijah, ki so zelo podobne resničnim, so strahovito rušilno moč in izredno natančnost pokazala letala — nosilci raket, protiletalsko raketno topništvo ln rakete na premičnih izstrelitvenih napravah. Danes so na vajah pokazali prehod čez reko Dneper. V drugi svetovni vojni Je sovjetska armada potrebovala več dni, da je premagala to oviro, zdaj pa so amfibijski tanki in oklepna vozila opravili nalogo v nekaj urah. Vaje sovjetske vojske opazujejo obrambni ministri ali namestniki obrambnih ministrov socialističnih držav, med njimi tudi načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Miloš Sumonja. V Londonu ukinjeno kitajsko trgovinsko predstavništvo IONDON, 27. — Kitajsko trgovinsko predstavništvo v Londonu je zaprlo svoje urade, verjetno iz protesta zaradi omejitve, ki jih je angleško zunanje ministrstvo odredilo prejšnji mesec za potovanja kitajskih diplomatov v Londonu Osebje trgovinskega urada, ki so ga včeraj zaprli, se je premestilo v urade diplomatskega predstavništva. Angleškim poslovnim ljudem, ki vprašujejo informacije o trgovini s Kitajsko, odgovarjajo, da morajo od danes pisati naravnost v Peking. Kitajski diplomati niso uradno nič Javili o ukinitvi urada in prav tako niso dali odgovora na zadevna vprašanja časnikarjev. Zdi se. da lahko samo nekateri angleški poslovni ljudje, ki so jim Kitajci posebno naklonjeni, lahko stopijo v stik s kitajskimi trgovinskimi predstavniki v Londonu. Britanski izvoz na Kitajsko sc je v letošnjih prvih šestih mesecih povečal ln je dosegel vrednost skoraj 28 milijonov šterlingov s poviškom nad 12 milijonov v primerjavi z istim lanskim razdobjem. Padel pa je uvoz Iz Kitajske, tako da je v zadnjih mesecih nastala zelo velika razlika. ZNOVA PREKRŠENO PREMIRJE NA SREDNJEM VZHODU KAIRO, 27. — Kairski tisk javlja, da so predstavniki osvobodilne fronte (FLN) ln Flosy začali včeraj pripravljati načrt začasne u-stave za Južno Arabijo. Kot vzorec bosta ustavi ZAR in Alžirije ter listina o narodni akciji, ki jo je leta 1963 razglasil predsednik Naser. Včeraj šesturno streljanje na obeh straneh Sueškega prekopa Več mrtvih in ranjenih na obeh straneh • Moskovska 3 trudi, da bi prepričala svet, ca je tudi ameriški napad v Vietnamu upravičen« »Toda, zaključuje list, miroljubni narodi ne morejo sprejeti take logike. Samo umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja je lahko uvod v mirno ureditev na Srednjem vzhodu. Ni druge Izbire « Ženevska pogajanja ŽENEVA, 27. — Sovjetski delegat na razorožitveni konferenci Rosin je danes izjavil, da sta vietnamska vojna in zahodnonemški revan-šizem negativna činitelja na poti sklenitve pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Poudaril je veliko važnost te pogodbe za vse države, velike in majhne. Izjavil je tudi, da se Sovjetska zveza in ZDA trudijo, da bi se sporazumeli o tretjem členu pogodbe, ki se tiče nadzorstva. Poudaril je, da so še vedno velike težave, vendar pa so pri pogajanjih napredovali. Rosin je izjavil, da se o nadzorstvu pogajajo že več kot eno leto, ne da bi se mogli sporazumeti, ker vplivne sile na svetu postavljajo številne ovire proti sporazumu. Izrekel je prepričanje, da močan pritisk na ZDA ovira sporazum o nadzorstvu. Poudaril je, da Zahodna Nemčija še vedno vodi akcijo, da bi poverili evratomu vlogo nadzorstva nad izvajanjem pogodbe, in je dodal, da mora biti agencija za atomsko energijo, v kateri je včlanjenih nad sto držav, edini nadzorstveni organ. Dal je razumeti, da bi Sovjetska zveza eventualno privolila v nadzorstvo evra-toma, toda vedno pod popolnim nadzorstvom dunajske agencije. Bližnje potovanje Indire Gandi NOVI DELHI, 27. — Predstavnik indijske vlade je sporočil, da bo predsednica vlade Indira Gandi obiskala 8. oktobra Sovjetsko zvezo. Obiskala bo zatem Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Jugoslavijo. Od tu do odšla v Kairo na pogovore z Naserjem Njeno potovanj« bo trajalo petnajst dni in bo prvo potovanje v tujino, odkar Je poslala predsednica vlade. Italija - Romunija RIM, 27. — Romunski minister za zunanjo trgovino George Cioara je prišel danes v Rim na uraden o-bisk na vabilo italijanskega ministra za zunanjo trgovino Tolloya. V Italiji bo ostal do 7. oktobra ter se bo pogovarjal s predstavniki vlade in z gospodarstveniki. Obiskal bo nekatera industrijska podjetja v Italiji. Na rimskem letališču ga je sprejel minister Tol!oy z drugimi osebnostmi. V Rimu je že romunska delegacija, ki se pogaja o novem trgovinskem protokolu. Ameriški načrt za potovanje na Luno BEOGRAD, 27. — Ameriški znanstvenik prof. Mueller, ki sodeluje na beograjskem kongresu o astronavtiki, je izjavil, da bodo ZDA poslale še pred letom 1969 človeka na Luno. Dodal je, da so rešili številne probleme v ta namen in tudi vprašanje varnosti človeka na Luni in njegovega povratka na Zemljo. Prof. Mueller je nato izjavil, da je beograjski kongres dal prvo priložnost za sodelovanje, čeprav o-mejeno, s sovjetskimi znanstveniki, ki so to pot prvikrat dali informacije o številnih svojih izkušnjah. Na vprašanje, naj bi kaj povedal o ameriških pripravah za polet na Mars, je prof. Mueller izjavil, da ni še nobenega zadevnega načrta in da je za pripravo takega načrta potrebno vsaj še osem let. Izvedba takega načrta bi po njegovem mnenju stala od dveh do šestih milijard dolarjev. V ameriškem programu za posiljatev človeka na Luno, so predvidene tri različne točke na Luni za pristanek. Posebna komisija bo v trenutku izstrelitve določila najprimernejši kraj. TOKIO. 27. — V Kiotu se Je pričelo 36. generalno zasedanje mednarodne organizacije krlminaine policije, ki je sicer bolj znana po kratici Interpol. Delo zasedanja bo trajalo do 4. oktobra. Na zasedanju sodeluje tudi veččlanska italijanska delegacija, v kateri Je tudi znani dr. Mario Nardone Iz Milana, ki je sedaj podkvestor. LONDON. 27. — Policija v Ola-sgowu Je zaprosila Interpol, naj se poveže z Italijansko policijo z namenom, da najde nekega Škota, ki Je na počitnicah v Italiji ln katerega ženo so danes našli mrtvo v njenem stanovanju v Glasgovvu. TRAPANI, 27. — Petnajst deklet Iz nekega verskega zavoda v Maršali, dve sestri ter neki učitelj v tem zavodu so se zastrupili s pokvarjenimi jedili. Sprva Je Mio stanje vseh 18 oseb dokaj resno, pozneje pa se je znatno Izboljšalo, Zelo pisana paleta tonov na latinskoameriški levici Akcij a proti Slovencem ki nacistom ni uspela (Fran Roš: SLOVENSKI IZGNANCI V SRBIJI 1941-1945) Avgustovska konferenca solidarnosti latinskoameriških narodov (OLAS) v Havani, ki so jo nekateri komentatorji zlobno Imenovali »festival subverzije«, je zastavila hud politični oreh večini latinskoameriških partij. V politični treminologijl partij se je pojavil nov pojem »revolucija v revoluciji«, ki v dobesednem pomenu ni posebno precizen in ne pove dosti. Dejansko Je njegov smisel v nekoliko nenavadnem položaju, v katerem so se znašle partije. Razvoj gverile v številnih latinskoameriških deželah in pojav ekstremnih revolucionarnih skupin je namreč odvzel »revolucionarni monopol« komunističnim partijam. Na levici latinskoameriškega političnega življenja sta zdaj dve revolucionarni sili — komunistične partije, ki jim zdaj pravijo / tradicionalne« in vrsta gibanj, k. nastopajo pod različnimi imeni, druži pa jih prepričanje, da je edina možna pot latinskoameriških revolucionarjev takojšnja oborožena revolucija. Latinskoameriške partije so se znašle soočene z «levo opozicijo« prav v času, ko Je njihova notranja politična akcija doživljala, in marsikje že doživlja, precejšnjo preusmeritev. Njeno bistvo Je v naporih, da bi se partije izmotale iz včasih precejšnje izolacije v lastnih deželah, v naporih za povezovanje z drugimi naprednimi •ilami v deželi za akcijsko enotnost pri posameznih vprašanjih. Takšna usmeritev seveda izključuje ekstremizem, ker temelji na oceni, da je položaj v Latinski Ameriki tak, da širše stalne ali občasne »leve koalicije« obljubljajo več uspeha. Druga plat tega prepričanja je seveda tudi spoštovanje tako imenovane «sovjetske linije« v mednarodnem komunističnem gibanju, ki ni naklonjena ekstremnim revolucionarnim akcijam. Tega mnenja ne delijo tisti krogi na skrajni levici, ki vidijo za Latinsko Ameriko eno samo alternativo: revolucija ali vojaška cdk-tatura. Po njihovem je taktiziranje, legalno zbiranje privržencev okrog partije, iskanje zaveznikov med drugimi političnimi strujami in strankami ter ustvarjanje ljudskih front pot, ki ne pelje nikamor, kajti desnica bi na nastanek vsake učinkovitejše opozicije odgovorila z diktaturo. Marsikakšne dosedanje izkušnje dajejo temu mnenju prav. Skupine na skrajni levici ocenjujejo, da je vsa Latinska Amerika »zrela za revolucijo« (v t-m smislu namreč, da druge rešitve ni) in gledajo na gverilsko gibanje v posameznih državah kot na celoto. Močno afirmacijo so dobili ti pogledi z ustanovitvijo koordinacijskega odbora za «antitmpe-rialističn boj« s sedežem na Kubi, o čemer so se dogovorili na konferenci OLAS v Havani. Hkrati, ko gledajo na Latinsko Ameriko kot na celoto, pa jo tudi ločujejo od tistega dela »tradicionalnega« komunističnega gibanja, ki deli sovjetske ocene. Ločujejo Jo s tem, ko vztrajajo pri potrebi takojšnje revolucije v Latinski Ameriki, ne glede na to ali to ustreza sovjetskemu pojmovanju (in sovjetskim državnim interesom) mednarodnega revolucionarnega boja. Teorija teh levih revolucionarjev, ki se v praksi uresničuje v Boliviji in Kolumbiji, v manjšem obsegu pa tudi v Venezueli, Braziliji in Peruju, je ustvarjanje tako imenovanih »ognjišč«. Po tej teoriji naj bi skupina gverilcev zažgala takšno ognjišče, ki bi prebudilo množice in ki bi okrog sprva «izolirane manjšine« dvignilo ljudski val in preraslo v jedro revolucionarne ljudske fronte. Pravijo tudi, naj bi na poti od «ognjlšča» Svetlomoder plašč iz težke vi-gogna volne »pokončne linije« z zelo ozkimi rameni. Žepi so v skladu z novo linijo «happy har-mony». Obleka iz svetlomodre volne na majhne navpične črte. Svilena kravata z majhnimi geometričnimi risbami WANVER. Blago: CERUTTI. Cm klobuk: BORSALINO. Model VVANVER. (Foto Ente Moda — Torino) do ljudske fronte iz samega gibanja logično zrastla lastna revolucionarna partija. »Tradicionalne« komunistične partije so že na samo konferenco OLAS reagirale zelo ostro. Venezuelci, Brazilci in Argentinci sploh niso prišli v Havano, Cilci, Kolumbijci, Bolivijci, Kostaričani in nekateri drugi, so zavzeli «skrajno desno« stališče in le Urugvajci so se potrudili, da bi našli nekakšen «modus vivendi« med »tradicionalisti« in «ultraši». Uspeli so — s pomočjo Kubancev, ki so se bali za uspeh «svoje» konference — in toliko, da ni prišlo do odkritega razdora, čeprav se stališča niso zbližala niti za las. Kaže, da so se po konferenci v Havani latinskoameriške partije začele zavedati, da z «ultraši» ne bo lahko obračunati in da se je na njihovem revolucionarnem področju pojavila močna konkurenca. Tudi med partijami narašča gibanje za koordinacijo, kjer se kaže v pogostih, zaenkrat — z izjemo posvetovanja KP držav Srednje A-merike — dvostranskih, stikih in posvetovanjih. Kaže pa se tudi v vse ostrejši polemiki proti »ultra-šem», ki so se je še do nedavno — skušali izogibati. Na predvečer konference OLAS Je Corvalan — generalni sekretar KP čila — zelo resno opozoril na napačno oceno položaja s strani «ultrašev». Pred kratkim Je z daljšo teoretično razpravo z naslovom «Ne more biti revolucije v revoluciji« nastopil CK KP Argentine. Argentinci so šli precej dalj kot Corvalan. Za neposreden objekt polemike so izbrali franooskega novinarja Regi-sa Debraya, (morda zato, ker je tujec), ki je zdaj zaprt v Boliviji. Ošltajo mu — in preko njega «ul-trašem« — dolg spisek grehov, od malomeščanstva do trockizma in ignoriranja množic in njihove vloge, podcenjevanja proletariata, negiranja vloge socialističnega tabora v sedanjem mednarodnem položaju itd. itd. Argentinski napad na Debraya izraža poglede najbolj «desnih» latinskoameriških partij. Na drugem koncu je med »tradicoinalni-mi» partijami KP Urugvaja, ki sicer deli »tradicionalistično« oceno, ki pa si hkrati močno prizadeva preprečiti še večja nesoglasja med »tradicionalnimi« partijami in »ul-traši«. Po konferenci OLAS v Havani, kjer je nastopal kot posrednik Je generalni sekretar KP Urugvaja Rodney Arismendi odpotoval v Moskvo in Santiago. Po povratku Je na vprašanje o svoji posredniški vlogi zanikal, da bi skušal posredovati, hkfati pa dejal, da si prizadeva za okrepitev »solidarnosti komunističnih in vseh revolucionarnih partij«. Poudaril je še, da je treba «spoštovati nacionalno avtonomijo revolucionarnih sil«, da je treba okrepiti solidarnost s Kubo in z gverilskimi gibanji na celini, zlasti v Boliviji in Kolumbiji. Posebno mesto v vsem tem zavzema kubanska partija, ki je sicer ni mogoče prišteti med »tradicionaliste«, od »ultrašev« pa jo loči to, da je v svoji deželi na oblasti. Kubanci so bili režiserji konference OLAS in se v oceni «zrelosti» Latinske Amerike za revolucijo ločijo od ostalih partij, kar povzroča pogoste dokaj žolčne spore z njimi. Večina latinskoameriških vladajočih režimov prav Kubo krivi vsega hudega in vidi v njej glavni, če ne celo edini izvor PARIZ, 27. — Ruski princ Feliks Jusupov, ki je pred 51 leti ustrelil Rasputina, Je danes po dolgi bolezni v Parizu umrl. Princ Feliks Feliksonovič Jusupov, knez Sumarokov-Elston, Je umrl na svojem domu v Parizu. Rodil se je marca 1887 v Petrogradu, ki je bil tedaj prestolnica carskega imperija. Leta 1916 je s prijateljem velikim knezom Rusije Dimitrijem ubil meniha Grigo-rija Jefimoviča Rasputina, ki je bil tedaj svetovalec carske družine in je imel na carja velik vpliv. Jusupov se je februarja 1914 v Petrogradu poročil s princeso Irino Aleksandrovno, sestrično zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Po revoluciji 1917 je odšel v emigracijo, živel je v raznih državah, toda največ v ZDA in v Franciji. Strup je bil v kruhu in ne v mleku SAN DIEGO (Kalifornija), 27. — Kruh in ne mleko, kot se Je najprej mislilo, je povzročil smrt štirinajstih otrok v bolnišnici v Tl-Juanu na meji med Mehiko in Kalifornijo. Preiskave so ugotovile v kruhu navzočnost nekega sredstva proti insektom, Imenovanega »Pa-rathion«, ki je silno strupeno. V zasilni bolnišnici je še 250 drugih zastrupljenih oseb; od teh Jih je približno sto v zelo hudem stanju. Kaj je vzrok dečkove smrti SAN SEVERO (Foggla), 27. — Dva zdravnika sta po naročilu tožilstva iz Foggie opravila obdukcijo nad štiriletnim Vincenzom Stelio, ki je v ponedeljek na svojem domu umrl, potem ko so ga odpustili iz | gveril, subverzivne dejavnosti itd. I čeprav ni mogoče zanikati niti kubanskih simpatij — ki jih v Havani nikoli niso skrivali — do «ultrašev», niti direktne kubanske pomoči gverilcem, so te obtožbe vendar nesmiselne, vloga Kube * * a pretirana. Glavni krivec pojavljanja skrajne levice so pač domače razmere v posameznih državah in pomanjkanje pogosto tudi najbolj skromnih demokratičnih perspektiv. če rečemo slikovito, Kuba ni tisti, ki ogenj prižiga, pač pa k njemu pristavlja svoj lonček. Kubanski položaj v zahodni polobli je -pač tak, da od pomlrljlvosti in skromnosti nima ničesar pričakovati, nasprotno pa nova žarišča ali celo nastanek — če rečemo z besedami «Che» Guevare — «novlh Vietnamov«, obrača pozornost od nje in veže sovražne latinskoameriške režime, predvsem pa Američane, drugod. Paleta tonov na latinskoameriški levici, tja od skrajnih »tradicionalistov«, preko previdnih posredovalcev urugvajskega tipa m revolucionarnih Kubancev do »ultrašev«, je dokaj pisana in vsaj trenutno ni videti, da bi lahko prevladal en sam ton. Kaže, da je razdor med »tradicionalisti« ln «ul-trašl« segel pregloboko, da bi se mogli izogniti položaju «revoludje v revoluciji«, kot pravijo Argentinci ali z drugimi besedami — močni levi opoziciji komunističnim partijam. BONN, — Pred porotnim sodiščem v Darmstadtu se bo 2. oktobra pričela razprava proti enajstim bivšim esesovcem, ki morajo odgovarjati za enega izmed najbolj krutih pokolov Židov med zadnjo vojno. Do pokola Je prišlo 29. in 30. septembra 1941, ko je posebna skupina esesovcev «4 A« «v sodelovanju s polkom južne policije izvršila v Kijevu eksekucijo 33.771 Židov«. S temi suhimi besedami je častnik SS Paul Blobel, ki je bil' obsojen na smrt na pročdati v Nličribčfgtl, opisal streljanje v poročilu, ki ga je poslal v Berlin. Kijevske žrtve so bile v navedenih dveh tragičnih dneh pokola zbrane v soteski Babji Jar, kjer so Jih postrelili. Nato so z dinamitom razstrelili stene prepada, tako da so skrili trupla. Glavni obtoženec na tem procesu, ki Je obtožen za smrt 80.000 ukrajinskih Židov, je 55-letm Kuno Kallsen, bivši esesovec in po poklicu trgovec, ki je od 25. maja 1965 zaprt zaradi preiskave. Po obtožnici je ta imel posebno važno vlogo pri pokolu v Babjem Jaru. Njegov namestnik dr. Rasch je napravil samomor na koncu vojne. Skupaj s Kallsenom bodo na zatožni klopi bivši esesovci August Hafner in Kurt Hans, obadva 55-letna trgovca, Adolf Janssen, 51-letni bančni direktor, in Aleksander Riesl, 53-letni trgovec. Poleg teh bodo mo- bolnišnice v San Severu. V bolnišnico so ga pripeljali približno 12 ur prej zaradi neke rane, ki se ni zdela huda. Deček je padel s stola s kozarcem v desnici in pri tem «e Je ranil na sredincu, črepinje kozarca so mu prerezale neko kito v prstu in potreben je bil majhen kirurški poseg, da prst ne bi ostal paraliziran. Otrok Je tudi debil injekcijo proti tetanusu. Napovedano je bilo, da bi se moral zdraviti 10 dni, toda v ponedeljek zjutraj so Stelio dopeljall domov, kjer je kmalu umrl. Poskusi na človeku PARIZ, 27 — Na znanstvenem razgovoru pod pokroviteljstvom sveta mednarodnih organizacij zdravniške znanosti, ki bo 7. oktobra v Parizu, bodo govorili o vprašanju človeških «poskusnih zajcev«, to se pravi o poskusih na biološko zdravstvenem področju, narejenih na človeku. Razgovora se bo udeležilo 14 znanstvenikov mednarodnega slovesa, med katerimi sta tudi Nobelova nagrajenca John Eccles in An-drč Lwoff. Princese delajo PARIZ, 27. — Princesa Maria Pia Savojska Je podpisala pogodbo, s katero prevzema pariški propagandni urad znanega rimskega krojača Roberta Capuccija. Pred njim je že lani znani Pierre Cardln sprejel na enako službeno smesto Nlcole Alphand, ženo generalnega tajnika v francoskem ministrstvu. CAPSTADT, 27. — Zaradi trčenja neke južnoafriške ribiške ladje z drugo tako ladjo je izgubilo življenje 5 pomorščakov in prav toliko je ranjenih. La Revue YougosIave (ki izhaja tudi v angleščini, ruščini, nemščini in španščini) posveča osrednji del svoje X. številke letošnjega letnika svetu ob Korani (Karlovac, Ozalj, Bosiljevo, Plitvička jezera). Tekst Vlada Bojkič dopolnjujejo lepe slike, tudi v barvah. Med številnimi drugimi članki je tudi ena stran revije posvečena France- rali odgovarjati na obtožbo umora in sodelovanja pri umoru Vlctor Baithon, 57-letni lastnik bencinske črpalke v Ludvigshafnu, Georg Pharkirrcher, 64-letni davčni svetnik, Heinrich Huhn, 63-ietni uradnik, Ernst Konsee, 61-letni knjigovodja, njegov vrstnik Victor TrJM ter 56-letnl Christian Schulte. Med procesom, na katerem oodo zaslišali 170 nemških in ruskih prič, bo prišlo zopet na dan tudi vprašanje pokola otrok južno od Kijeva vfeeli cerkvi. Obtoženci se niti niso zmenili za to, da bi šteli svoje tnale žrtve, in v nekem poročilu nadrejenim govore o «treh tovornjakih, polnih otrok«, katerih starse je že postrelila esesovska skupina «4 A». V nedeljo v Zagrebu izbor «miss Jugoslavije 67» ZAGREB, 27. — Tu bodo 1. oktobra volili miss Jugoslavije za 1967. Zabavni program, med katerim bodo prišle na vrsto tudi same volitve, se bo pričel ob 21. uri v dvorani študentskega centra v Zagrebu, Savska 25. V konkurenci bo nastopilo 24 lepotic iz raznih krajev Jugoslavije. «Zlati kuhar 67» LECCO, 27. — V četrtek 28. septembra ob 21. uri bodo v restavraciji Continental v Leccu «iz'olrne tekme«, gastronomskega tekmovanja z naslovom «Zlati kuhar 67». Finale prireditve, ki jo organizira Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v Leccu, pa bo 29. in 30. septembra in 1. oktobra. RIM, 27. — Karabinjerji so aretirali — po naročilu sodišča Iz Son-dria — dr. Vincenza Pane, višjega funkcionarja na ministrstvu za zdravstvo. Obtožen je raznih nepoštenih dejanj na škodo države ter raznih občin in različnih ustanov. tu Prešernu, pesniku in patriotu, kot je rečeno v naslovu članka, ki ga je napisal Ognjen Lakičevič. Ne bi mogli reči, da je njegov kratek prikaz pesnika posebno posrečen, navajanje Julije kot Julije Primitzov pa kaže celo določeno neznanje. In ne vemo, zakaj je treba pisati Lac de Veldes. Objavljena je tudi Prešernova slika, na MILAN, 27. — V uradu letečega oddelka so danes od opoldne neprestano zasliševali Lopeza in Ro-voletta, dva od štirih banditov, ki so ju po ropu in streljanju v ponedeljek popoldne ujeli. Zasliševal-ct so bili mnenja, da bi bilo koristno ta dva še nekoliko zasliševati ločeno, preden ju soočijo. Tema zasliševanja je vedno morebitni načrt za beg tolpe. Toda o tem ne marata pripornika govoriti, čeprav sta o vsem drugem marsikaj povedala brez oklevanja Zasliševanje se je končalo pozno, vendar ni dalo kakih novih rezultatov — razen če so morda bili, pa jih zasliševale! še ne marajo objaviti. Rovoletto je popoldne povedal, da si je začel delati vozniško dovoljenje kot letalski pilot. Tako je bilo sklenjeno v njihovi banditski družbi in Rovoletto se je začel v Turinu disciplinirano pripravljati za letalskega pilota. če bi se izkazala potreba, bi tolpa najela tudi turistično letalo in zbežala, pa čeprav čez mejo. Adriano Rovoletto je poznan tudi v Gorici, kjer je nastopil pred sodiščem 27. junija 1965 kot priča v procesu proti Gianpaolu Lo Pre-stiju, Beniaminu Munarlnu, Luclu sosedni strani pa stara slika Kranja in zmaja na mostu v Ljubljani. (Pretirana pa je trditev, da v Ljubljani naletimo na sliko zmaja na vsak korak.) Več slik je iz Makedonije in med njimi tudi zgornja, ki kaže, kako se suši dragoceni tobak, brez katerega si Makedonije skoraj ni mogoče zamisliti. Colauju in drugim, ki so bili obtoženi cele vrste tatvin. Dvakrat so Rovoletta klicali na sodišče. Ker pa se ni pojavil, je goriško sodišče poskrbelo, da so ga privedli agentje javne varnosti. Tedaj je šlo za to, da bi ugotovili stike med Rovoiet-tom in Munarinom (po nekem posredovalcu) za razprodajo nekaterih avtomobilov, računskih strojev, pa tudi določene količine zlata. Priča je tako pred sodiščem v Turinu kot v Gorici potrdila, da je posrednik govoril samo o zlatu, za katerega Rovoletto prav nič ni vedel, kakšen je njegov izvor. Rovolettovo ime se je v Gorici omenjalo tudi v zvezi z ropom v Romansu. Na policijo prihaja na desetine telefonskih obvestil, da so videli enega ali drugega od banditov, k1 sta še na svobodi. Iz vseh takih sporočil pa potem ni nič ln ponekod karabinjerji že ne kažejo več posebne vneme za take vesti. Dolg seznam žrtev streljanja v ] ponedeljek popoldne se je še povečal z Roaldom Piva, starim 55 let. Zadela ga je srčna kap in sedaj je v bolnišnici. V ponedeljek je bil v svojem «500», ko ga je prehitel avto roparjev. Prav on je opazil Rovoletta, ki je hotel peš pobegniti, ter opozoril nanj policijo, ,ri je takoj prispela. Kmalu nato je Piva prisostvoval prizoru, ko so Rovoletta ujeli. Stanje drugih ranjencev se boljša, zelo resno pa je še vedno pri Angeli Maffi Boliš, ki sta jo zadeli dve krogli. Nespremenjeno je stanje 5-letnega Maurlzia Tadeia. Ni še določen datum pogreba treh &mrtnih žrtev streljanja, vendar je milanski občinski svet že sklenil, da bo pogreb na občinske stroške. Patrulje karabinjerjev ln policije so danes pregledale obmejno področje ob švicarski meji. Na poziv Interpola iščejo bandita Notarin-cola in Cavallera tudi v Avstriji. Tokio bo im«I največje pristanišče na svetu TOKIO, 27. — Japonsko ministrstvo za promet je objavilo načrt za preureditev tokijskega pristanišča v največjega na svetu do leta 1975. Po načrtu bo preureditev stala 730.000 milijonov jenov (več kot tisoč milijard lir). Sedem pristanišč, ki sedaj ločeno delujejo v Tokijskem zalivu, bo združenih v eno samo velikansko pristanišče, ki bo večje kot pristanišče v Rotterdamu. LONDON, 27. — Neki direktni vlak je davi komaj zapustil postajo Paddington (ena izmed londonskih postaj), ko se je nekaj vagonov iztirilo. Vlak Je tedaj že vozil s hitrostjo okrog 115 km na uro. Pri nesreči je bila neka oseba uol-ta, v bolnišnici pa Je še 12 ranjenih oseb. V noči od 6. na 7. junij 1941 se je iz Maribora začelo preseljevanje zavednih Slovencev v Srbijo in na Hrvatsko. Prvemu transportu štajerskih Slovencev je sledil drugi, temu tretji in tako naprej. Do konca septembra, ko se je izseljevanje končalo, je odšlo iz Štajerske 33 transportov v Srbijo in na Hrvatsko. Malo kasneje se je začelo transportiranje zavednih Slovencev iz Gorenjske. Vse to pa je bil del velike akcije nacističnega režima, ki je po načrtih, pripravljenih že zdavnaj pred vojno, nameraval izseliti iz Slovenije okoli 260.000 Slovencev iz Štajerske in okrog 100.000 Slovencev iz Gorenjske in iz Mežiške doline. Zaradi nepredvidenih ovir, predvsem pa zaradi julijske vstaje na vsem slovenskem ozemlju, so bili nemški načrti za izseljevanje prekrižani. ln tako so Nemci izselili v prvem valu iz slovenske Štajerske, Gorenjske in Koroške vsega skupaj le 6720 oseb, v drugem valu 10.200 oseb, v tretjem valu, ki je zajel predvsem obsavski in obsotelski pas, pa 34.000 oseb. Partizanska aktivnost je preprečila nadaljnje izselitve in Nemci so izvedbo nadaljnjih načrtov odložili. Tako je bilo množično preseljevanje ljudi iz Štajerske in Gorenjske končano, čeprav so se seveda še nadaljevali izgoni v drugi obliki. Toda tisti prvotni načrti o množični izselitvi Slovencev so ostali le komaj načeti načrti. Kljub veliko manjšemu obsegu izselitev, kljub temu, da so bili Nemci prisiljeni spremeniti načrte, in kljub temu, da so slovenske izseljence selili predvsem v Srbijo in deloma na Hrvatsko, torej v predele iste države, so slovenski izseljenci morali prestati ne samo veliko ponižanja, veliko duševnega trpljenja, temveč tudi veliko gorja. Potegnjeni iz svojih domov, iz okolja družin, so najprej možje okusili vso trdoto novega reda. Za njimi so prišli na vrsto še njihovi otroci, žene in družinski člani. S 50 kg prtljape in 500 dinarji so se morali s transporti pod stražo odpraviti rta neznano pot v tuje kraje. Brez domov, brez obleke, perila, brez službe in brez dohodkov se je v tujih krajih začelo trpljenje, ki so ga na srečo srbski domačini lajšali, kolikor so mogli. Toda bila je vojna in ko se je v Srbiji začel oborožen upor proti okupatorju, so bili vsem strahotam nemškega nasilja izpostavljeni tudi slovenski pregnanci. Mnogi so vstopili v partizanske vrste, mnogi so padli kot borci, mnogi kot talci pod okupatorjevimi puškami. Nekateri so umrli zaradi trpljenja, nekateri zaradi žalosti, zlasti starejši ljudje. Večina pa jih je le dočakala osvoboditev in srečno vrnitev v domače kraje. Nemški načrti, da bi za vedno izselili nevarne Slovence z ozemlja Štajerske in Gorenjske, da bi pripravili prostor za nemške priseljence in tako spravili slovensko prebivalstvo v manjšino z nemškim, so bili tako dokončno izjalovljeni. Kočevarji, besarabski Nemci, Tirolci, Nemci iz Bukovine, ki so se deloma že naseljevali na slovenskem obmejnem ozemlju, so maja 1945 izginili, ker jih je odpihnila zmaga narodnoosvobodilne vojske in zavezniških sil. Slovenski ljudje, pregnani iz svojih domov, pa so v letih 1941-1945 vendar veliko prestali. O vsem tem, kaj so doživljali Slovenci ob nemški zasedbi v Mariboru, v Ptuju, Celju, na Gorenjskem in drugod, govori knjiga, katero smo pravzaprav že dolgo pogrešali. Knjigo je napisal in sestavil Fran Roš, izdala pa mariborska založba Obzorja pod naslovom SLOVENSKI IZGNANCI V SRBIJI. Obširno knjigo, opremljeno s številnimi fotografijami, je avtor razdelil na več delov, v katerih kronološko obravnava posamezna obdobja. Najprej sledi prvi del z naslovom Zapori in taborišča, nato naslednji z naslovom Transporti in novi domovi. Sledi del Krvava jesen 1941, nakar so zajeti dogodki iz leta 1942 in 1943. Naslednji del nosi naslov Plodovi dozorevajo in zadnji Svoboda. Vsak od teh delov je razdeljen na vrsto poglavij. Vsi skupaj pa govore o usodi slovenskih izseljencev v Srbiji v vojnih letih 1941-1945. Knjiga naj bi, kot je zapisal avtor v uvodu, predstavljala prvi poskus zgodovinsko orisati usodo in življenje naših ljudi, ki jih je nacistični okupator leta 1941 preselil v Srbijo. Knjiga prav gotovo dosega svoj namen, predvsem zaradi svoje neposrednosti. Avtor je v knjigi objavil predvsem spominske zapise najrazličnejših pregnancev, ki so opisali svojo usodo in usodo svojih bližnjih med vojno v pregnanstvu. Te spominske sestavke pa je avtor po naprej začrtanih poglavjih razdelil in tako ilustriral posamezne teme, ki jih je hotel kar najbolj izčrpno prikazati. Dodal je tudi nekaj lastnih spominov na vojni čas. Najdemo tudi avtorjeve komentarje ali pripombe k spominskim zapisom posameznih avtorjev, vendar je tega sorazmeroma prav malo. Tako je avtor knjige predvsem zbral in po poglavjih porazdelil spomine posameznih izgnancev in iz tega spominskega gradiva sestavil knjigo, ki pa vendar tudi taka, kot je, prav z neposredno izpovednostjo prizadetih nekdanjih izseljencev dovolj prepričljivo govori o usodi izseljenih Slovencev. Seveda pa bo tu zbrano gradivo dobrodošlo tudi zgodovinarjem, od katerih bi pričakovali, da bodo še napisali znanstveno ali vsaj poljudno znanstveno delo o slovenskih pregnancih v Srbiji. Tako je Fran Roš s svojo knjigo opravil koristno in potrebno, predvsem pa pionirsko delo. Sl. Ru. Mednarodno srečanje dirigentov mladinskih pevskih zborov V dneh od 5. do 8. oktobra bo v Zagorju ob Savi (Delavski dom) pod pokroviteljstvom Republiškega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Mednarodno srečanje dirigentov mladinskih pevskih zborov. Srečanje je organizirano na pobudo zborovodij mladinskih pevskih zborov iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Jugoslavije, na srečanje Filmska igralka Giorgia Moll v Londonu. Z Ninom Manfredijem igra v satiričnem filmu »Italian Secret Service« pa so povabljeni dirigenti mladinskih zborov iz Sovjetske zveze, Češke, Poljske, Bolgarije, Madžarske, Avstrije, Švice in Jugoslavije. Eden od namenov srečanja je sprejem MEMORANDUMA, s katerim namerajo zaprositi vse kulturne forume iz posameznih evropskih držav, da podpro akcijo zbliževanja mladine, vključene v mladinske pevske zbore. Gledališka dejavnost v Milanu MILAN, 27. — Stalna gledališka skupina Palača Durini bo pričela sedmo sezono 4. oktobra z delom «Che cosa stiamo di-cendo?» avtorja Censija. Po u-spehu «Ti ho sposato per alle-gria» bosta Palača Durini ter rimski Nuovo teatro delle muse uprizorila drugo gledališko delo Natalie Ginzburg «La segretaria» v režiji Luciana Salceja. Turin-ski Teatro delle dieci bo uprizoril Ionescovo «Plešasto pevko» ter ((Čakajoč Godota» S. Becketta. Gostovali bosta dve stalni gledališči: iz Aguile z novostjo Gennara Pistillija «Quartetto London W 11» s Claudiom Goro (režiser Giampiero Calasso) in iz Trsta z Ibsenovo dramo «Mali Eyolj» v režiji Alda Tronfa z Giuliom Bosettijem in Franco Nuti. * * m MILAN, 27. — Maria Callas se še ne bo tako kmalu vrnila na operne deske. To je sama izjavila časnikarjem, ko je iz Pariza prispela v Milan. Rekla je, da je prišla v Italijo samo zaradi tega, da obnovi svoja oblačila za novo sezono. * * * RIM, 27. — Igralko Danielo Rocca so preteklo noč pripeljali na nevropsihiatrično kliniko, potem ko jo je zajela huda živčna kriza. Ostala bo na kliniki nekaj dni, da jo zdravniki pregledajo. • * • V starosti 76 let je umrl v Kijem znani pesnik Pavlo Tičina. Svoje prve pesmi je objavil malo pred oktobrsko revolucijo; zbirka je imela naslov «Sončni klarineta. Ze ta zbirka je napovedala ukrajinski književnosti o dličnega poznavalca življenja in mojstra umetniške besede. RIMINI, 27. — Na šestem kongresu zgodovine časnikarstva so izvolili nov svet inštituta za časnikarsko zgodovino. Skupščina je novemu svetu naložila organizacijo sedmega analognega kongresa, ki bo 1968 v Trstu s temo: Italijanski žurnalizem od 1900 do konca prve svetovne vojne. Donato Lopez, komaj 17-letni bandit, se hoče z vso silo izviti policijskim agentom, ki so ga pripeljali na kvesturo po aretaciji iiiniiiiiiimMiiiimifiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiinimiimifiiimiiiiiiiimiHiMiiiiiiMmimiiiiimiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiM Umrl je princ Jusupov kije ubil Rasputina ■lllllllllllllll•lllllllllllnn1llllllllllllllllllllllll|llllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllltHlllllllllllllllllllllllllfllllll||||||Illlll||||||||||||ll||||||||||||||||||||||||l||||l•lllll||lullllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||■||||||||||||||| OD 2. OKTOBRA V DARMSTADTU Pokol v Babjem Jaru pred nemškim sodiščem Pred 26 leti je bilo postreljenih na desettisoče ukrajinskih Židov PO ROPU IN STRELJANJU V MILANU Nadaljuje se zasliševanje Lopeza in Rovoletta Rovoletto je poznan tudi v Gorici, kjer je že nastopil pred sodiščem Banditi, ki so v ponedeljek po ropu na neko banko v Milanu na begu streljali vsevprek, so imeli v Turinu pisarno, kot bi bili trgovski zastopniki. Adriano Rovoletto (na sliki), ki je sedaj v rokah policije, se je rad slikal z naperjeno puško ČETRTKOVA ČRTICA /=^k Zazvonil je telefon in iz slušalke se je oglasil odločen moški glas, ki očitno ni bil vajen, da bi mu kdo ugovarjal: — Tukaj banka Panagra. Pri telefonu direktor Munjoz. Pridite takoj v mojo pisarno! — Kaj pravite? Banka Panagra? Ste mi mar odobrili kredit? — sem vzkliknil vzradoščen, zakaj bil sem na robu finančnega zloma. — Kaj čvekate? — me je prekinil direktor. — Ne gre za kredit, ampak za detektiva! Nujno potrebujem detektiva in priporočili so mi vas. Pridite čimprej, nujno vas potrebujem! — Prav rad pridem, toda verjetno ste se zmotili v telefonski številki. Jaz namreč sploh nisem detektiv! Toda direktor je že odložil slušalko in te moje izjave sploh ni slišal. Kaj mi je torej preostalo? Kot človek, ki veruje v čudeže, sem pograbil svoja temna očala in pipo. čez deset minut sem se znašel pred omenjeno banko. Opazil sem, da pred banko ne stoji dolga vrsta ljudi, kot običajno, temveč samo neka starejša ženska, ki je pomivala stopnice in vrata. — Bi mi lahko povedali, kje je direktor Munjoz? — sem vprašal žensko. — Pojdite naravnost, potem pa HlllUlliltlltUlllllllllllllllllllllllllMINIIIIIIIIIIIIIIIItll Rehabilitacija anarhistov Vanzettija in Sacca MILAN, 27. — Sodnik vrhovnega sodišča v Pennsylvaniji Angelo Mi-chele Musmano, eden najbolj upoštevanih članov ameriškega odbora za rehabilitacijo Sacca in Vanzettija in hkrati kandidat za senatorja v ZDA, bo prišel v kratkem v Milan na sodno razpravo, ki bo v oktobru in na kateri se tg> obravnavala zadeva nemškega pisatelja Jurgena Thorwalda, av-Mtrjfe^lknjige »Znanost proti zločinu*. Nemški avtor v svoji knjigi žali spomin dveh italijanskih anarhistov, ki sta bila pred 40 leti obsojena v ZDA na smrt na električni stolici, češ da sta bila kriva dvojnega umora, kar pa ni bilo res. Sorodniki žrtev sodne pomote in hkrati protinapredne kampanje v ZDA, so tožili nemškega avtorja in 11. julija letos, ko bi morala biti prva razprava v zvezi s to tožbo, je sodišče odložilo proces na 5. oktober, ker se na razpravi nista pojavila niti avtor niti njegov odvetnik. Ameriški sodnik, član vrhovnega sodišča za Pennsylvanijo, je italijanska anarhista zagovarjal že na njunem procesu, ko ju je sodišče obsodilo na smrt. Sedaj je zagotovil svojo navzočnost na procesu 5. oktobra in sorodnikom pokojnikov sporočil, da bo branil njun spomin. ladj< Z globinsko i° 10 km globoko TOULONE, 27. — Med vajami, ki so v preteklih mesecih izvedli vzhodno od Tokijskega zaliva, se je francoska globinska ladja »Arhimed* potopila 9960 m globoko. To je izjavil kapitan ladje Hout, ki je izdelal tudi načrt za globinsko ladjo in ki se je te dni, po uspelem podvigu, vrnil v Francijo. Med temi globinskimi raziskavami so s pomočjo globinske ladje »Arhimed* mogli zbrati celo vrsto znanstvenih ugotovitev glede bioloških plasti v morskih globinah, glede oceanografije na sploh in geologije in to na zelo zanimivem področju, ki je značilno po svojem vulkanskem izvoru. Kakor se spominjamo, se Je ista globinska ladja leta 1965 potopila v tako imenovanem prepadu Matapan v Sredozemskem morju na globino kakih 5 tisoč metrov. Ko pa so lani s to ladjo skušali »sesti* na dno Sredozemlja v bližini Madere, je ladja odpovedala. ker ni zdržala pritiska. OVEN (.od 20.3. dc 20.4.) Veliko bo dela, toda tudi moči vam ne bo primanjkovalo. Neka oseba se bo vrinila v vaš krog. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobili boste pomoč od tam, od koder je niste pričakovali. Vaša ljubosumnost nima nikakega razloga. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Le s svojo spretnostjo boste delo zmogli. V čustvenih odnosih bo vse teklo po utrti poti. RAK (od 23.6. do 22.7.) Kar se dela in zaposlitve tiče, nobenih skrbi. V ljubezni ne gre vedno tako, kot si človek želi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če se bolj na levo in naposled na desno. Prva vrata na desnem hodniku so direktorjeva. Ko boste vstopili v sobo, boste zagledali pred seboj debelega, blaziranega možakarja z redkimi lasmi, ki mu človek nikoli ne bi prisodil, da je direktor takšne banke. To je Munjoz. Vi ste gotovo od policije, kajne? — Uganili ste. — Nihče drug ni mogel biti kot Ariga! — je rekla ženska odločno. - Kdo? Kaj? Kako? — No, tisti, ki je ukradel deset tisoč bolivianov. — Da, da. Prav imate. To sem tudi jaz takoj pomislil, — sem pohitel. — Vprašujem se samo, kako jih je ukradel. — To je jasno vsakemu otroku! Direktor je postal žejen, odšel je iz svoje sobe in stopil k umivalniku, pri tem pa je pozabil zakleniti svojo vzidano omaro. Mar ni to dovolj časa za človeka, da dvigne piškavih deset tisoč bolivianov? — Seveda! To sem tudi jaz takoj pomislil. Sprašujem se samo, zakaj ravno Ariga in nihče drug. — Ha! To je zato, ker je Ariga eden najbolj prebrisanih možakarjev v La Pazu, gospod inšpektor. Stopite malo bliže k njemu, pa boste takoj začutili, kako smrdi po whiskyju in konjaku. Prej je smrdel po navadnem pivu, danes pa smrdi po najdražjem scotchu in francoskem konjaku. Na to sem davi takoj postala pozorna. Poleg tega se mi je njegova žena včeraj pritožila, da je prišel domov ob petih zjutraj. In kaj mislite, kaj je našla v njegovem žepu? Nič drugega kot žensko rokavico in dve vstopnici za El Gallo de Oro, to pa je, kot gotovo veste, najdražji bar v našem mestu! — Strahota! Podleži! — sem se zgrozil. Odšel sem v direktorjevo sobo. Točno po opisu: za mizo je sedel direktor, debel, blaziran, na pol plešast itd. — Dober dan, inšpektor! — je vzkliknil, ko me je zagledal. — Tu je tista vzidana blagajna. Predvčerajšnjim popoldne sem namreč... — Ni vam treba dalje govoriti, — sem ga prekinil. Sklonil sem se k blagajni in si jo ogledal. — Da, — sem dejal nato, — vsekakor je takoj opaziti, da je bil na delu nepridiprav, da da... — Ampak..., — je zajecljal o-supli direktor. — To je bilo storjeno v treh minutah. Dejansko je v tem času mogoče ukrasti še mnogo več kot samo piškavih deset tisoč bolivianov, kajne? Direktor je od začudenja zazijal. — Odkod pa veste..., — je pričel, toda zopet sem ga prekinil. — Ali niste morda, — sem nadaljeval avtoritativno, — predvčerajšnjim začutili žejo in stopili k umivalniku? Poleg tega, ali imate pri vas uradnika, ki mu je ime Ariga. gospod direktor? — To je čudež nad čudeži! — je zastokal direktor. — Saj vse veste, kot da ste vedno živeli v tej hiši! Da, res je, bil sem žejen in imam Arigo! — Takoj ga pokličite! To vam je največji prebrisanec v vsem La Pazu! Komaj je Ariga vstopil, sem vzkliknil: — Poslušajte, človek! Na deset metrov daleč smrdite po whi-skgju in konjaku! Priznajte resnico in vrnite direktorju denar, če ga niste že vsega zapiskali v El Galio de Oro! Ariga se je skoraj sesedel Ko je malo prišel k sebi, je seveda vse priznal. Direktorju Munjozu sta pritekli dve debeli solzi po licih. Objel me je in vzkliknil: — Genialno! Vi ste najslavnejši detektiv na svetu! Bi hoteli postati naš privatni detektiv? In tako sem hočeš nočeš postal detektiv. Femando De Medina — Znaš Mihec, kej je reku tisti Utant, listi tajnik od Združeneh narodov? Uni dan je šou tudi uan pogledat tisto razstavo tam u Montreali u Kanadi. Je gledan vse tiste makene jn vse sorte iznajdbe jn pole je reku: Ja, ja, vse lepu jn prou; ses tehniko smo res šli forte naprej, ma škoda, de duhovno pej nismo nardili nooenga koraka. —■ E, se je spounu na Kongo, na Vietnam, na Bližni vzhod, ke mu strijo tolko bacelirat. — Gvišno si je mislu: kej nam vse tu pomaga, če pej ne znamo nucat taku, de be nam blo res bulše. Ke vse te iznajdbe je glih taku, ko-ker dat otrokom u roke frmenante al pej britev. Sama nesreča. — Tudi jest mislem, de vsi ti iznajditelji, ke se zmišlavajo vse sorte, be mogli prej namalo premislet, prej ku dajo kašno reš ven. Be mogli premislet: So pej ledje jn njeh vlade jn diplomati tolko zreli, de jem lahko damo u roke kašen nov gaš al atomsko bombo? Jn ke be pogrun-tali, de je tu za ledi nevarno, be mogli vse njeh aparate spet razdret jn reč: neč jem ne bomo dali, zatu ke so še zmiri preveč otročji, naumni jn žleht. Taku be mogli naredet. — Zatu pej pravem jest, de be mogli glih tiste učenjake prepovedat jn jeh dent u pržon. Jn ne zgeblavat cajta sez litaratami jn pisatelni. Ke uani nevsezadne samo čekolirajo jn pišejo knige. Sej kniga, tudi če jo vržeš kašnemi u glavo, ga ne more ubet. Je res, de ses svojmi čakolami mešajo ledem glave, ma hudga ne nardijo, zatu ke uani ne podpirajo svojeh argumentov ses pištolami al bombami. Jest be jeh pestu stat. Jn be rajše zapru tiste iznajditelje, tiste atomske učenjake. Tiste, tiste! — Prou praveš. Jest stavem; de zdej u Ameriki štedirajo učenjaki samo tu, kaku be se dalo delat vreme koker be teli. De kadar be teli jemet jasno, de be blo jasno, jn kadar be teli pej jemet oblačno, de be blo oblačno jn taku naprej za bur-jo, meglo, dež jn vse sorte. — Pej zakej misleš tu? — Ma kej nisi slišou po radji, ke so se le-mentali, de ta jn ta dan Amerikanci niso mogli neč bombardirat, zatu ke je blo slabo vreme. Videš, če be lahko delali vreme, ku be teli... — Sej, sej! Jn boš vidu, de bojo znajdli tudi tu. Zatu, ke so vre delali prove... — E, dragi moj Jakec, mene se zdi, de smo napredovali samo tolko, de dandanes, kadar ubijemo sovražnika, ga ne pojemo koker anbot. Anbot so ga pojedli, danes ga pej zakopamo, če je še kej ostalo od njega. —■ Ma sej tudi duhovne dobrine — denmo reč — demokracijo, ne znamo nucat. Znaš, kej so zdej rekli tisti generali, ke komendirajo na Grškem? So rekli, de bojo nardili ano novo ustavo jn pole de bojo nardili volitve, de se bojo Grki zrekli. — Ben, tu ni nanka taku slabo! — Bejži, bejži! Tisti generali so pole rekli, de če bojo Grki pr volitvah rekli ja, de bo velavno; ma če bojo rekli ne, pej de ne bo. — Ma sej je prou, sej so volitve. — Ne, Mihec moj! Če bojo rekli ja, bojo velavne volitve jn ustava. Če bojo rekli ne. ne bojo velavne volitve, ne miga ustava. Jn generali bojo vselih komendirali. Jn volitve bojo nardili še anbot jn vse naprej, dokler Grki ne bojo rekli ja. Dokler bojo rekli ne, pej volitve ne bojo velavne. — Ma vidi na! Kadu be se mislu, de je-majo grški generali tolko smisla za humor. Zatu ke generali so po navadi... — Zabiti. Znam. ANGLEŠKI LIBERALCI SO AMBICIOZNI Thorpejev «načrt za oblast» LONDON, septembra. — Pravzaprav bi morali danes spregovoriti kako besedo o porazu laburistov, morda tudi poudariti zadnje Wilsonove izjave, da ne namerava spremeniti svoje notranje politike, ker da to politiko zahtevajo dejanske razmere, ki da niso tako rožnate, kot bi si kdo želel in kot si mnogi zamišljajo. Posebej je še laburistični leader poudaril potrebo po nadaljnjem varčevanju, pa čeprav šteje Velika Britanija že nad pol milijona brezposelnih in jih bo v prihodnjih mesecih imela še veliko več. Vsa ta tema zasluži obširnejšo obravnavo. In vendar se ne bomo ustavljali pri laburistih, pač pa pri britanskih liberalcih. Znani časopis «Evening News» je pred kratkim objavil karikaturo razcapanca, ki v fraku in cilindru pleše po namišljenem odru brez občinstva in vzklika: »Kdo si želi postati milijonar?* Odgovora ni, odnosno sam si odgovarja, ko pravi: «Jaz si želim postati milijonar.* čeprav v karikaturi ni bilo težko prepoznati Jeremyja Thorpea, je karikaturist na oguljen frak zapisal »Liberal party». Povod za karikaturo je preveč zahteven politični program, ki ga je objavilo vodstvo liberalne stranke, ki jo leto dni vodi Jeremy Thorpe. Program stranke, ki je objavljen v drobni knjižici, vabi pristaše, naj v 4 letih zberejo milijon funtov šterlingov, da bi liberalci mogli na prihodnjih vo- (Poseben dopis) BENETKE, sept. — Tudi letos se je XXVI. mednarodni dramski festival pričel v beneškem gledališču iLa Fen'cen s prijetno predstavo poljskega narodnega gledališča iz Varšave: iiim>i,>iiiiiiiiiiimiiimiiilntmtiiiiMtiiiiiiiii,l„„„,I„niiiimii..n,,,,,......................................... OKROGLA MIZA KD V GORICI Umrl je ribič ki so cia našli v čolnu 74-letni upokojenec Elio Desiot iz Ul. Don Giovanni Bosco 25 je izdihnil včeraj zjutraj na prvem medicinskem oddelku, kjer 30 ga sprejeli 17. t.m. Kot smo obširno poročali, je Desiot tistega dne odplul s svojim čolnom na odprto morje, ker je mislil ribariti. Ko je priveslal do valoloma «Rizzo», se je nenadoma počutil slabo in se nezavesten zgrudil na dno čolna. Nekaj časa potem je Desiotov čoln, ki so ga premetavali valovi, zagledala posadka karabinjerskega motornega čolna, ki je plula iz Gra-deža proti Trstu, kjer bi bila morala pod Skednjem prisostvovati splavitvi neke jahte. Karabinjerji so spremenili smer, dosegli Desiotov čoln in nesrečnika potegnili na krov. Hitro so ga prepeljali do pomola «F. Bandiera*, od koder ga fiiiMiMiimvffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiumiiiiiiiiiiiiii PREDVČERAJŠNJIM DOPOLDNE V UL. MOLINO A VENTO Iz žimnice ukradli ženski za pol milijona zlatnine Očitno je, da so tatovi dobro poznali navade okradenke in so izkoristili njeno odsotnost Neznanci, ki so predvčerajšnjim dopoldne kradli v stanovanju 72-letne upokojenke Eufemie Ivetaz por. Levac v Ul. Molino a vento 29, so prav gotovo poznali kraj, kamor je ženska spravljala svoje dragocenosti in celo njene navade. Izkoristili so ugodno priložnost, ko se jv Ivetazova za nekaj časa oddaljila, se vštulili v stanovanje in šli naravnost v spalnico, kjer so prebrskali pod žimnico. Njihov trud ni bil zaman. Prav tam je namreč Ivetazova hranila 4 zlate zapestnice, sponko z dvema rubinoma, dve ogrlici, dva para u-hanov, tri verižice, od katerih je imela ena obesek v obliki križa, 2 prstana in obesek s podobo cerkve sv. Justa. Vse te reči je Ivetazova hranila pod žimnico zavite v papir in cunje. Poleg tega so tatovi odprli tudi omaro in odnesli še plašč. Skupna vrednost ukradenih dragocenosti in plašča je nad pol milijona lir. Po opravljeni tatvini so se tatovi nemoteno oddaljili. Ivetazova je tatvino zapazila, ko se je vrnila domov. Odhitela je na komisariat Stare mitnice, kjer je povedala, kaj se ji je pripetilo. V teku je preiskava. Neznani tatovi so predvčerajšnjim okradli tudi 45-letnega zidarja Silvana Denicha iz Ul. Santi 5 ter mu odnesli listnico, v kateri je hranil dokumente in razne papirje. Denich je pred pričetkom dela na gradbišču v Ul. Marconi _ 32 pustil hlače in listnico v skladišču gradbišča. Tatvine se je zavedel nekaj ur kasneje in jo prijavil na komisariatu Kolonje. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi 81-letnemu upokojencu Giustu Godini iz Škedenjske ulice 54. Ko se je proti domu peljal v avtobusu proge št. 29, mu je neznani uz-movič iz zadnjega hlačnega žepa izmaknil listnico, v kateri je imel 26.000 lir. Tatvino je Godina prijavil na komisariatu pri Sv. Sobo- Jam nit (jjuuna predvaja danes, 28. t. m. ob 18. uri barvni film: Nevi di Kilimangiaro Dežela naj zgradi v Gorici nov moderen zavod za gluhoneme V njem naj bodo otroški vrtec, osnovna šola in strokovne šole za gluhoneme iz vse dežele V soboto 23. septembra je vod- ba poskrbeti za gradnjo novega stvo krščansko-demokratske stran-1 zavoda, v katerem naj bi imeli ke iz Gorice organiziralo razgovore za okroglo mizo, na kate- rih so obravnavali problem gluhonemih v deželnem okviru. Zborovanja so se udeležili predstavniki KD z Goriškega, Trsta in Vidma ter predstavniki organizacij in ustanov, ki se ukvarjajo s problemi gluhonemih. Debato je otvoril s svojim poročilom ravnatelj pokrajinske gluhonemnice v Gorici don Giovanni Bele. Posamezni govorniki so s svojimi posegi poglobili debato o problemu gluhonemih ter pokazali razumevanje njihovih koristi pri reševanju specifičnih problemov te kategorije. Ob koncu so se sporazumeli za sprejem nekaj važnih sklepov in naj tukaj navedemo nekatere: 1. Deželna uprava naj bi poskrbela, še v teku leta 1968, da bi starejši gluhonemi prejeli primerno in zadostno podporo. 2. Deželni odbornik za krajevne ustanove naj bi dal ustanovam, ki so pod njegovim nadzorstvom, navodila, za praktično aplikacijo zakona, ki predvideva obvezno zaposlitev gluhonemih. V tem naj služi za vzgled deželna uprava sama, ki je že prevzela na delo pet gluhonemih. Prav tako bi bilo treba prepričati zasebna in podjetja z državno udeležbo, da bi se ravnala po predpisih omenjenega zakona. 3. Preko tiska naj se informira podjetja in vse delodajalce, da so gluhonemi sedaj usposobljeni tako za kulturno kot za strokovno delo. Pri pokrajinskem zavodu za gluhoneme v Gorici je v polnem delovanju center za usposabljanje, ki ga je priznalo tudi ministrstvo za delo. Ta center usposablja mehanike, ebaniste, pletilje ter jim izdaja diplome, ki imajo polno zakonito vrednost. Po izčrpni debati, v katero so posegli pokrajinski odbornik Bot-tegaro, deželni odbornik Tripani in pokrajinski tajnik KD dr. Cian, so sprejeli sklep, da je nujno potrebno okrepiti pokrajinsko umo- svoje primerne in modernim kriterijem ustrezajoče prostore otroški vrtec, osnovna šola in strokovna šola za gluhoneme iz vse dežele. Deželna uprava bi s tem napravila zelo koristno delo, saj bi vrnila družbi del članov, ki so še posebno potrebni pomoči, da se vrnejo vanjo. Odobreni sklepi slovenskih občin Pokrajinski nadzorni odbor je v tednu med 18. in 22. septembrom pregledal celo vrsto sklepov krajevnih ustanov. Občinski upravi v Doberdobu je odobril strošek za prevoz otrok v vrtec, v osnovno in srednjo šolo kakor tudi stroškov za nakup učnih knjig potrebnim otrokom. Občini Sovodnje so dovolili najem posojila po 550.000 lir pri državni posojilnici za ureditev pokopališč v Gabrjah, Ru-pi, na Peči in Vrhu za skupno vsoto 2.2 milijona lir. Za razširitev in ureditev pokopališča v Sovodnjah so odobrili sklep občinskega sveta za najem posojila 6.7 milijona lir. Občini Ste ver jan so odobrili obračun za leto 1964. Goriški civilni bolnišnici so odobrili več sklepov, ki se tičejo nakupa aparatur za posamezne oddelke ter namestitve osebja. (Sneg na Kilimandžaru) Igra GREGORY PEČK in drugi KIHO «1K1S» PROSEK predvaja danes, 28. t. m. ob 19.30 barvni avanturistični film: ULTIMO GLADIATORE (POSLEDNJI GLADIATOR) Igrajo: RICHARD HARRISON in LISA GASTONI ter LIVIO LORENZON Peki napovedujejo stavko Sindikat pekovskih delavcev pri CISL sporoča, da pripravljajo za 11. oktobra vsedržavno stavko pekovskih delavcev, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Sindikalni predstavniki delavcev so zahtevali posebno nagrado, starostne poviške, podaljšek počitnic, tedenski počitek in zaposlitev izmeničnih delavcev. Delodajalci so ponudili: 46-umi delovni tednik, (z izplačilom nadur šele od 48. ure dalje), ter razne bolnico v Gorici. Predvsem bo tre-1 druge delne poviške in izboljšave, iiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiniiiimuuiiiiiiiiiiMi ZA KONFEKCIJO PO MERI Oktobra v Gorici velika modna revija 103 krojačnice bodo prikazale na po-budo ESA svoje najnovejše modele ki v celoti dosežejo globalni povišek komaj 6 od sto. Po 10 letih odkar je veljala zadnja delovna pogodba je to premalo za podpis nove delovne pogodbe. Sindikati in Solvay Pokrajinski sindikat CISL sporoča, da so na vsedržavnem sestanku tega sindikata v Firencah, kjer sta bila prisotna tudi goriška predstavnika Marinello in Padovan, razprav, ljali tudi o problemu tovarne Sol-vay v Tržiču. Sprejeli so sklep, da bodo zaprosili za sestanek s predstavniki vodstva te tovarne, na katerem bodo predložili svoj načrt za obrambo zaposlitve in koristi delavcev tega podjetja. Dne 7. oktobra pa bo vsedržavni sestanek sindikata tovarn kemičnih izdelkov v Livornu, na katerem bodo razpravljali o najprimernejših ukrepih v zadevi. SE1A OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU Dovolj je zapostavljanja tržiškega gospodarstva Ponovna seja bo po povratku delegacije iz Rima Po dveh mesecih počitnic je imel občinski svet v Tržiču v torek zvečer sejo, ki je bila skoro v celoti posvečena obravnavi o trži-škem gospodarstvu v zvezi za nameravano zaporo tovarne. Solvay. Seja je trajala dve uri potem pa je odšel župan in nekateri drugi goriški predstavniki (predsednik pokrajine in trgovinske zbornice) na pot v Rim, da bi stopil v stike s pristojnimi organi glede tega in drugih tržiških problemov. Na torkovi seji so debatirali o interpelacijah, ki so jih v zadevi predložile skoro vse stranke, ki so zastopane v občinskem svetu. Med debato, ki se je pri tem razvila so vsi govorniki rekli svoj odločni «dovolj je», ki se je nanašal na postopno zapiranje industrijskih obratov v Tržiču. Pri tem so navedli podjetja oljarno, letalske delavnice, Omfa, premestitev delavcev in uradnikov ladjedelnice v Trst. Taki ukrepi so onemogočili vsako koristno akcijo krajevnih o-blastš za dvig gospodarstva. Sedaj pa grozi še zapora Solvay z odpustom skoro 400 delavcev, ki pomeni nov hud udarec tržiškemu gospodarstvu. Med debato so prišli na dan zanimivi elementi in podatki. Tako je župan omenil neki sporazum vla-da-Solvay, ki obvezuje vodstvo tega podjetja na obstoj tovarn v Italiji v zameno za izkoriščanje solarn ob tirenski obali. Občinski svet bo imel ponovno sejo ob povratku delegacije iz Rima. Zimski urnik za bencinske črpalke S prvim oktobrom bo stopil v veljavo zimski umik za prodajo tekočega goriva, ki je naslednji: Od ponedeljka do petka od 7. do 21. ure; ob sobotah in pred prazniki od 7. do 22. ure; ob nedeljah in praznikih od 7. do 21. ure (samo za dežurne črpalke in trgovine. Ta umik bo v veljavi do 31. marca 1968 po vseh očinah na Goriškem. ............ PO TOČNO DOLOČENEM VOZNEM REDU Z avtobusom bodo vozili doberdobske otroke v vrtec Vpisovanje otrok v vrtec - Osnovno šolo v Doberdobu bodo odpirali ob 8.20 Jutri v Gorici občinska seja Jutri zvečer ob 18.30 se v Gorici sestane občinski svet. Županstvo je prejšnji dan razposlalo svetovalcem nov dnevni red, ki obsega večje število zanimivih točk. Najprej bodo spremenili nekatera določila pravilnika o pokopavanju mrličev, potem pa odobrili natečaj za izdelavo idejnega načrta deželne palače v Ul. Roma ter prodali deželi zemljišče za izgradnjo objekta. Za prvonagrajen osnutek bodo izplačali dva milijona lir, za drugonagrajenega 700.000, tretjena-grajenega pa 400.000. Zemljišče, ki ga bo občina prodala deželi, bo vredno 227 milijonov lir. Občina ga bo prodala brez poslopja, ki ga bo podrla in za to delo potr> šila 3.5 milijona lir. Večerni tečaji ENALC Državna usttuiova za strokovna tečaje (ENALC) sporoča, da so zaključili vpisovanje v tečaj za tajnice - strojepiske ker ni več razpoložljivih mest. Nadaljujejo pa z vpisovanjem v nekatere tečaje. Pouk je brezplačen ter se vrši vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 20. do 22. ure počenši od sredine oktobra. Za učence izven Gorice Je predvideno povračilo potnih stroškov. Podrobnejša pojasnila na tajništvu ENALC v Gorici, Ul. Mazzini 4 od 8.30 do 12.30 in od 15. do 18 ure. Ob sobotah popoldne je urad zaprt. Čeprav tudi pri nas vedno bolj prevladuje nagnjenje, da moški in ženske kupujejo obleko iz tovarniške konfekcije, pa je še vedno dovolj takih, ki se držijo načela, da je najboljša obleka po meri, ki Jo napravi krojač ali pa šivilja. Po ne. katerih statistikah je v naši državi še vedno okrog 50 od sto ljudi, ki si naročajo obleko po meri. Na področju naše dežele je še vedno 2680 krojačnic, ki zaposlujejo 4353 krojačev in šivilj. Spričo ostre konkurence konfekcijskih tovarn, so prisiljeni tudi krojači spremeniti svoj način dela in odno. se do svojih klientov. V tem oziru Jim Je priskočila na pomoč tudi ustanova za razvoj obrtništva (ESA), ki pripravlja na področju naše dežele štiri modne revije v času od 10. do vključno 13. oktobra. Te revije se bodo vršile v Trstu, Gorici, Vidmu in Por- denonu. V Gorici bo taka revija v dvorani goriškega telovadnega društva (UGG). Udeležile se jih bodo 103 krojačnice, od tega 50 za moške in 53 za ženske. S temi revijami nameravajo sezntmiti širok krog potrošnikov z novo usmeritvijo in modernizacijo ženskih in moških krojačnic. Iz goriike bolnišnice Z avtom Zelenega križa so nekaj pred 18. uro pripeljali v bolnišnico tudi 41-letnega Salvatora Ci-nausserja iz Gorice, Ul. Colombi-ni 12. Zdravniki so mu ugotovili udarec na kolenu, zlom leve noge in številna odrgnjenja. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Cinausser, ki je sodni sluga, se je peljal z vespo s Travnika po Ul. Roma. Pred njim je šel neki avto, ki je hotel zaviti na levo in pri prehitevanju se je vespist zaletel vanj in padel. Doberdobsko županstvo je objavilo vozni red avtobusa, ki bo od ponedeljka dalje vozil otroke iz vseh zaselkov na območju občine v otroški vrtec v Doberdobu. Vozni red je naslednji: 8.25 — Sabliči (Kobalova hiša) 8.30 — Jamlje (javni vodomet) 8.34 — Boneti (križišče z državno cesto) 8.37 — Mikoli (Vižintinova hiša) 8.39 — Palkišče (gostilna) 8.41 — Vižintini (hiša štev. 13) 8.43 — Devetaki (hiša štev. 8) 8.47 — Poljane (gostilna) 8.50 — Doberdob (otroški vrtec) Na povratku bo avtobus vozil po sledečem voznem redu v nasprotni smeri: 16.10 — Doberdob 16.13 — Poljane 16.17 — Devetaki 16.19 — Vižintini 16.21 — Palkišče 16.23 — Mikoli 16.26 — Boneti 16.30 — Jamlje 16.35 — Sabliči. Prevozna proga Je dolga 15 kilometrov. Županstvo v Doberdobu priporoča, da se starši otrok strogo ravnajo po zgoraj objavljenem umiku. Z naše strani priporočamo zainteresiranim, da si zgoraj objavljeni vozni red izrežejo in ga hranijo. Županstvo v Doberdobu istočasno poroča, da bodo vpisovanja v otroški vrtec jutri in v soboto, na sedežu vrtca, in sicer od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Prav tako so nam sporočili, da bodo v novo osnovno šolo v Doberdobu dovolili otrokom vstop le deset minut pred pričetkom pouka, t. J. ob 8.20. Starši naj ne puščajo otrok pred časom iz hiše, kajti pred to uro ne bodo v nobenem primeru dovolili otrokom vstop v šolo. Mož z Vrha utonil v kanalu v Zdravščint Včeraj zjutraj okrog 4. ure našli pri čistilnih grabljah industrijskega kanala tovarne Intes v Zdravščini truplo neznanega moškega. Delavci so truplo potegnili na suho in obvestili o najdbi karabinjerje iz Zagraja. Ti so ugotovili, da je neznanec 59-letni Karlo De-vetag z Vrha, ki je bil zaposlen pri gozdni upravi. Truplo so odnesli v mrtvašnico v Zdravščini na razpolago sodnim oblastem. Kako je prišlo do nesreče ni znano. Smrtna nesreča kmeta iz Ločnika Včeraj nekaj po 14. uri se Je pripetila v Ločniku smrtna nesreča pri kateri je izgubil življenje 37-let-ni kmet Marij Bregant iz Ločnika, Ul. Sartorio 47. Ob tisti uri je Bregant peljal s traktorjem fiat 311 voz s kakimi 40 stoti grozdja po poljski poti Ai Rupis v Ločniku. Na nekem mestu, kjer je na cesti previs, je traktor zdrsnil po bregu, se prevrnil in pokopal pod svojo težo Breganta. Domačini so ga naglo potegnili izpod traktorja in poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki ga je odpeljal v civilno bolnišnico v Gorico. Tam so mu ugotovili udarec na prsni koš, še druge poškodbe ter verjetne notranje poškodbe. Pridržali so ga na zdravljenju in ob 18.45 Je mož podlegel poškodbam. Na kraj nesreče so šli tudi goriški gasilci, ki so se trudili dve uri, da so dvignili prevrnjen traktor iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitntiiiiiiitiTUiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii NA POSREDOVANJE OBČINSKIH PREDSTAVNIKOV Priželi so asfaltirati državno cesto naPlešivo Letos bodo asfaltirali klance, prihodnjo spomlad pa še preostale odseke Prejšnji dan so pričeli asfaltirati državno cesto, ki iz Krmlna pelje na plešivo, kjer je prehod druge kategorije. Delo bodo opravili v dveh obrokih: letos bodo asfaltirali samo klance, prihodnjo spomlad pa še preostale cestne odseke. Ko se je v Krminu razširila govorica, da namerava država asfaltirati le tiste cestne odseke, ki so speljani v hrib in zato bolj podvrženi kvarjenju, sta župan Krmlna Stecchina in občinski odbornik za finance Ivan Prinčič, ki odgovarja tudi za plešlvsko območje, odšla na sedež ANAS v Trst, da bi izvedela za prave namene državne ustanove za ceste. Njen voditelj ing. Lopez je občinskima zastopnikoma odgovoril, da bo ANAS v letošnji jeseni zares asfaltiral samo klance, že prihodnjo spomlad pa tudi preostali del ceste. S tem so docela odstranjeni razlogi za negodovanje, ki se je že pričelo širiti med prebivalstvom plešivskega območja, pa tudi v samem Krminu. Ureditev te ceste bo predstavljal pomemben doprinos k poživljanju prometa med gorlškimi Brdi, ki so v Jugoslaviji in Krmi-nom, od nekdaj naravnim središčem tega obsežnega gričevnatega področja. Plešivski prehod se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja ter gre skozenj pomemben promet ljudi in blaga, kar vse skupaj prinaša gospodarske koristi tako na eni kot na drugi strani meje. Vrhu tega se uspešno uveljavlja tudi v turističnem prometu. Zavoljo ‘ega docela razumemo skrb, ki jo občinski možje v Krminu posvečajo cestni zvezi med svojim mestom ter tistim delom okolice, ki je prislonje- I dr. S. Olivetti, na k državni meji. J tel. 72393. Brošura s pogodbo za trgovinske uslužbenec Vsedržavna zveza za trgovino in turizem je izdala posebno brošuro, v kateri je v celoti objavljena delovna pogodba za uslužbence kategorije trgovcev. Brošura je nujno potrebna vsem delodajalcem te kategorije, da se preko nje seznanijo z vsemi predpisi nove delovne pogodbe, ki jih morajo poznati. Pokrajinska zvčza trgovcev ima na razpolago brošuro, ki jo, nudi svojim članom po nabavni ceni. AVTOBUSNI IZLET V BENETKE priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo, 8. oktobra. Odhod iz Gorice, na Travniku, ob 6.30, iz Podgore ob 6.45 in iz Standreža ob 7. uri. Avtobus bo vozil do Punta Sabbioni ob beneški laguni, odkoder se bodo izletniki peljali z ladjo po laguni v Benetke, kjer jih bo počakal avtobus pred avtobusno postajo. Za kosilo poskrbi vsak sam. Vožnja, (brez voznine na ladji, ki stane nekaj stotin lir in si jo plača vsak sam), je določena za člane po 1200 in za nečlane po 1500 lir. Vpisovanje pri odborniku Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8 do vključno 5. oktobra ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16. do 18.30. Interesenti dobijo vsa podrobnejša pojasnila pri vpisu. * • • Enodnevno turo na Mojstrovko organizira Slovensko planinsko društvo iz Gorice v nedeljo, 1. oktobra. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na sedežu SPZ, Asco-lijeva ulica 1/1. (Zorica VERDI. 17.00: ((Agente sigma 3 — missione Goldwater», Jack Tay-lor in S. Solar. Ameriški kinema-skope v barvah. CORSO. 15.30-18.45-22: «La Bibbia», M. Parks (Adam) in U. Bergryd (Eva) MODERNISSIMO. 16.30-22: «Chi era quella signora?», T. Curtis in D. Martin. Ameriški čmobeli film. CENTRALE. 17.30—21.30: (d pericoU di Paolina«, P. Boone in P. Austin. Ameriški barvni film. VITTORIA. 16.30—21.30: «La caduta delle aquilev>, Georg Peppard in Uršula Andrewss, ameriški kine-maskopsld barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič AZZURRO. 17.30—22: ((Angelica ra-gazza Yet», G. P. Belmondo in M. Mercier. EXCELSIOR. 17.30-22: «La strada sbagliata«. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Alle 10.30 di una sera d’estate», M. Mercouri, R. Schneider in P. Finch. Barvni film. S. MICHELE. 19—22: »Controspio-naggio chiama Scotland Yard», R. Mapier in A. Robinson. Konke RIO. 19.30—22: «Frankie & John-ny», E. Presley in D. Douglas. Barvni film. EXCELSIOR. Zaprto. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna CRISTOFOLETTI na Travniku, tel 29-72. V TR2ICU Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «S. Nicolb* dr. Olivetti, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328. V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «All’angelo» Ul. Roma 23 — TURNIR ČLANIC 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Odbojkaricam Zarje, Opčin in Sokola prve zaslužene zmage in napredovanje Dekleta Gaje (Padriče-Gropada) in Primorca (Trebče) prvič ob mreži OBVESTILA Zarja 2 Primorec O (15:9, 15:8) Ženski odbojkarski turnir 10. slo. renskih Športnih Iger sta otvorill ekipi Primorca In Zarje. Ekipa iz Bazovice je bila favorit in je pričakovanja tudi izpolnila. SreCanje tehnično ni bilo posebno na viSku. Zarja si je izbojevala zmago predvsem z odličnimi servisi, v katerih se je posebno izkazala Saška Križ-mančič. Sesterki iz Trebč se je poznalo začetnlštvo, vendar je igrala v okviru svojih možnosti požrtvovalno. Postavi Žara: Križmančič Saška, Križ- mančič Sonja, Terčon, Grgič D., Vodopivec M., Križmančič D. Primorec: Padovan M., Carli N., Kralj K., Finessi E., Burletta S., Cuk, Kralj W., Bajc M. Sodnik: Dougan Anton. Opčine (15:8, 15:6) 2 0 Opčine so pokazale še kar koristno in od časa do časa dopadljivo igro. Poznala se Jim je večja izkušenost nekaterih igralk, medtem ko je bil to za Gajo prvi javni nastop, kar se je seveda poznalo, zlasti v veliki statičnosti Igralk. Postavi Opčine: Sosič N., Kralj B„ Kralj A., Suhadolc I., Sosič M. in Kri-ščsilc N. Gaja: Bizjak M., Grgič V., Kalc S., Babič M., Grgič S., Verša L., Grgič D., Racman S. Sodnik: Lovriha Boris. Sokol Breg B (15:1, 15:9) 2 0 Prvi set je bil praktično monolog Sokola, ki ga je odločil v svojo korist pretežno s servisi. Drugi set pa je bil zelo borben, v katerem so Brežanke zaigrale kot prerojene. Borile so se za vsako žogo in pokazale so tudi lepo skupno igro. Sokol pa je v drugem setu precej popustil in se je moral za zmago temeljito potruditi. Igra Sokola je bila v tem delu močno raztrgana, ........................ MEDNARODNI[NOGOMET kar Je nedvomno posledica tega, da je ta ekipa letos menjala že več trenerjev. Postavi Sokol: Filipčič N., Gabrovec I., Battigelli L., Caharija T., Magajna N., Knez S. in Caharija M. Breg: Sedmak D., Petaros T., Lukač S., Mahnič M., Sedmak M., Kofol M. Sodnik: Dougan Anton. O. Pavletič Športno društvo PRIMOREC — Trebče bo imelo danes, v četrtek, 28. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu, občni zbor. • * • PRI REDITELJSKI ODBOR 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER javlja, da se bo 3. oktobra zaključilo vpisovanje za nastop v naslednjih panogah: avto-moto gimkana, rusko kegljanje, šah, bližanje, kviz, «med dvema ognjema«, otroška telovadba in peteroboj, streljanje, kros in namizni tenis. Vpisovanje vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah), na sedežu SZ Bor, Vrdelska cesta 7, od 20.30 do 21.30. » • • SZ BOR Vabimo vse odbornike, da se za-radi nujnih problemov udeležijo redne seje, ki bo danes ob 20.30 na sedežu združenja. ZH evropsko prvenstvo Danes v Helsinkih Jugoslavija -Belgija v Tampereju pa Italija-Vzh. Nemčija HELSINKI, 27. —- Vse kaže, da bo imela sovjetska reprezentanca lahko delo na letošnjem evropskem prvenstvu, ki se bo začelo jutri na Finskem. Sovjeti so namreč zmagali na svetovnem prvenstvu v Urugvaju, kjer so ponovno potrdili veljavnost svojega načina igranja: iz- redna fizična priprava, enostavni (včasih monotoni), toda učinkoviti sistemi. Paulaska in drugi so torej glavni favoriti evropskega prvenstva, kjer so sovjetski košarkarji takorekoč doma — devetkrat so nastopili in so kar osemkrat želi prvo mesto. Leta 1955 jim je v Budimpešti Madžarska prekrižala račune. Kot možni outsider za končno zmago bo tokrat pomlajena reprezentanca Jugoslavije, ki je pravkar osvojila zlato kolajno na sredozemskih igrah, kjer je v finalni tekmi premagala Italijo, ki išče na tem evropskem prvenstvu novih prestižnih zmag za svojo reprezentanco. NOGOMET 10. SSI V Boljuncu Breg-Prosek V nedeljo, 1. oktobra bo v Boljuncu z začetkom ob 9. uri druga polfinalna tekma nogometnega turnirja 10. slovenskih športnih iger Breg - Prosek. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiMmiiiiimiiiiiiiiiimimiiiimiiimiiiiiiiiiimimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.. 10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Danes v Bazovici izločilne tekme košarkarskega turnirja Jutri drugo kolo - Openci favoriti za končno zmago ? Danes se bo začel košarkarski turnir športnih iger. Turnirja se bo udeležilo 13 članskih ekip, ki se bodo po izločilnem sistemu borile za prva mesta. Žal so morali letos prireditelji zavrniti predlog, da bi uvedli tudi mladinski turnir, mladincev na naša igrišča. Poskus pa ni obetal mnogo — kvečjemu bi se vpisale 2 ali 3 ekipe, kar je seveda premalo. Torej prihodnje leto! Še posebno, ker bo letos Bor _ nastopil na prvenstvu tudi z naraščajniki, kar bi moglo vzbuditi zanimanje za to športno panogo tudi med naraščajniki. Upajmo! Ostane dejstvo, da se je za košarkarski turnir vpisalo 13 moštev, kar ni pravzaprav izredno slabo (v nogometu je bilo 14 udeleženih ekip), toda tudi ne razveseljivo. Ena novih košarkarskih ekip športnih iger je peterka Kontovela, ki bo prav SVETOVNA REPREZENTANCA — ŠPANIJA MADRID, 27. — Nogometna tekma, ki so jo danes odigrali na čast bivšega vratarja R. Zamore med reprezentanco, ki so jo sestavljali igralci iz raznih držav in Španijo, se je zaključila s 3:0 (2:0) v korist »svetovne reprezentance«. Gole so dosegli Mazzola, Eusebio in Goy-vvaerts. • • • POKAL PRVAKOV V Valletti HIBERNIANS (Malta). MANCHESTER UNITED (Angl.) 0:0. Ker je Manchester zmagal v prvi tekmi s 4:0, se je uvrstil v drugo kolo. V Plovdivu TRAKIA (Bolg.)-RA- PID Bukarešta (Rom.) 2:0 (0:0). Povratna tekma bo 18. oktobra. V Bukarešti STEAUA Bukarešta (Rom.) - AUSTRIA Dunaj 2:1 (1:1). Romuni so se zaradi zmage z 2:0 v prvi tekmi uvrstili v drugo kolo. V Tottenhamu TOTTENHAM (Angl.) - HAJDUK Split (Jug.) 4:3 (3:0). Angleži, ki so zmagali v Splitu z 2:0, so se uvrstili v drugo kolo. • * • POKAL SEJEMSKIH MEST V Beogradu PARTIZAN (Jug.) -LOKOMOTIV Plovdiv (Bolg.) 5:1 (1:1). Povratna tekma bo 25. oktobra v Plovdivu. V Novem Sadu VOJVODINA (Jug.) - CUF BARREIRO SETUBAL (Pori.) 1:0 (1:0). Povratna tekma bo 8. oktobra. V Bukarešti PETROLUL Ploesti (Rom.) - DINAMO Zagreb (Jug.) 2:0 (1:0). Ker se Je prva tekma končala s 5:0 v korist Zagrebčanov, so se ti uvrsti!4 v drugo kolo. * • * POKAL EVROPSKIH NARODOV V Budimpešti MADŽARSKA - V. NEMČIJA 3:1 (0:0). Madžarska je prva v 5. skupini turnirja za pokal evropskih narodov^ PRIJATELJSKI NOGOMET V Berlinu Z. NEMČIJA . FRANCIJA 5:1 (1:0). Včeraj so odigrali nekaj tekem za Italijanski nogometni pokal 1967-68, ki so dale naslednje izide: *Reggina - Lazio 1:0 (0:0) » • • Livorno ■ ‘Monza 1:0 (0:0) • * • •Piša . Verona 1:0 (0:0) • * * •Catanzaro - Potenza po podaljških 2:1 (1:1, 1:1, 1:1) * * • •Bari - Catania po podaljških 3:2 (1:0, 2:2, 2:2). ki bi lahko zvabil nekaj novih danes otvorila spored z drugim novincem turnirja Opčinami. Tekma bo danes ob 16. uri v Bazovici. Ker sta oba novinca, je logično vsakršno predvidevanje zelo težko. Vsekakor, če pogledamo seznam prijavljenih atletov obeh ekip, naj bi bile favorit za zmago Opčine, ki se že dalj časa pripravljajo za ta turnir. Morda bo v openskih vrstah igral tudi lanski najboljši strelec Savo Spacal, ki bi gotovo veliko pomenil v današnji tekmi, pa čeprav je ze dalj časa pustil aktivnost. Poleg tega bi lahko Spacal računal na solidno sodelovanje Kokošarja, Sancina in Tavčarja. V vrstah Kontovela mislimo, da je najboljši element Peter Starc, ki nastopa z Borovimi naraščajniki. Precejšnji smisel za košarko pa ima tudi mali Dane v. Nedvomno bolj izenačena bo večerna tekma, ki bo tudi na bazoviškem igrišču, med Cankarjem A in Sokolom. Cankar, je lani zasedel četrto mesto in tudi letos lahko računa na svoje solidne... odbojkarje. Znatno močnejša od prejšnjega leta pa bo nabrežinska peterka Sokola, ki se vestno pripravlja za košarkarski turnir. Nabrežinci so tudi odigrali prijateljsko tekmo proti Borovim naraščajnikom in so že takrat dokazali zadovoljive individualnosti: Radovič, Carli itd. Glede skupne igre pa so bili nekoliko pomanjkljivi, vsekakor pa so s treningi tudi to hibo delno odpravili. Današnji spored bo zaključilo srečanje Barkovlje B — Zarja. Favoriti za zmago so domačini, ki bodo igrali pred lastnim občinstvom. Poleg tega imajo to veliko prednost, da poznajo igrišče, kar seveda ni malo. Torej lahka zmaga Babudra in drugih? Vsako podcenjevanje pa bi jih lahko drago stalo. DANES ob 16. uri Kontovel - Opčine Sodnika — Frizzatti in Lakovič, zapis. — Babuder in Košuta, ob 20.15 Cankar A - Sokol Sodnika — Frizzatti in Lakovič; zapis. — Tavčar in Košuta, ob 2r.3o Barkovlje B - Zarja Sodnika — Košuta in Mohorčič; zapis. — Tavčar in Carli. Jutri, 29. t. m., na igrišču v Bazovici ob 20.15 Cankar B - Cankar C ob 21.30 ilreg - Dom Rojan V bistvu pa to prvenstvo ne bi smelo prinesti posebnih presenečenj. Evropska košarka Je sicer močno napredovala, toda napredovale so države, ki imajo že svojo tradicijo: SZ, Jugoslavija, Italija. Poljska itd. Novih sil ni na obzorju. Morda bi za tako presenečenje poskrbela finska, ki igra doma in poleg tega ima svojega najboljšega košarkarja Kari Lijmo v najboljši formi. O tem igralcu, ki Je izpilil svojo tehniko v ZDA, govorijo samo dobro. Na Finskem pričakujejo zanj kolajno za najboljšega košarkarja prvenstva. Danes bo namreč odsoten (jugoslovanska reprezentanca bo zato naslednja: Bassin, Cvetkovič, Raznjatovič, Skansi, Tvrdič, Marojevič, Cosič, žorga, Solman, Brajkovič, Simonovič in Kapidzic). Tekme evropskega prvenstva bodo v dveh mestih, v Helsinkih in Tampereju, finale pa v Helsinkih. Jutrišnji spored je naslednji: HELSINKI: Španija - Romunija, Belgija - Jugoslavija, Finska - Holandska, Poljska - Češkoslovaška. TAMPERE: Bolgarija - Madžarska, Izrael - SZ, Italija - Vzhodna Nemčija, Grčija - Francija. V petek, 29. septembra: HELSINKI: Belgija - Holandska, Španija - Poljska, Jugoslavija - češkoslovaška, Finska - Romunija. TAMPERE: Bolgarija - Grčija, Izrael - Madžarska, Vzhodna Nemčija - SZ, Italija - Francija. KOllSAKSTVO MILAN, 27. — Francoz Jacques Anquetil je danes izboljšal svetovni rekord v enourni vožnji. Francoz je v tem času prevozil 47,493 km in 66 cm in sicer 145,77 m več kot prejšnji rekorder Francoz Ro-ger Riviere. Ker se Anquetil ni hotel predstavil na pregled antido-ping, verjetno rekorda ne bodo priznali. HiMiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiii amHEZHUHUl v noči med četrtkom IN PETKOM NA SHEA STADItIMU V NEW Y0RK« Bo Benvenuti odbil naskok Griffitha? Italijanski radio bo prenašal potek dvoboja NEW YORK, 27. — Nino Benvenuti in Emile Griffith se bosta v četrtek zvečer že drugič spoprijela za svetovni naslov srednje kategorije. Oba boksarja sta zaključila priprave in če smemo verjeti vestem iz obeh taborov, sta v izredni formi. Benvenuti je prepričan, da bo ohranil naslov, Griffith pa prisega, da ga bo osvojil. Ne bo več ponovil prejšnjih napak, pravi temnopolti Američan, ki se kesa, da se je v prvem spopadu z Benvenutijem poslužil napačne taktike. Po k. d. je bil prepričan, da ima Italijana v pesti in je iskal samo k. o. Prav zaradi tega je upo. rabljal samo desnico, kar pa ga je drago stalo. Tokrat bo skušal prisiliti Benvenutija na borbo z bližine, ki Italijanu ne prija. Seveda je tudi svetovni prvak proučil sistem Griffithovega boksa in ker je tudi Inteligenten, je gotovo, da mu ne bo šel na limanice. Paziti pa se bo moral predvsem pred strahovitim udarcem z desnico, ker je znano, da je ta najhujše Grif-fithovo orožje, ki redkokdaj prizanaša. Dvoboj bo na odprtem na Shea Stadionu. Ker vremenoslovci napovedujejo dež, so prireditelji v skrbeh, ker bi morali toliko pričakovani spopad odložiti za nekaj dni. Ljubitelje noble arta v Italiji je seveda najbolj zanimalo, če bodo dvoboj direktno prenašali po TV. Pred tedni je bilo govora o tem, sedaj pa je gotovo, da bodo ostali televizijski ekrani ugasnjeni. Kdor bo hotel slediti dvoboju, bo moral vztrajati do 2.30 v noči med četrtkom in petkom, ko bo P. Valenti opisoval spopad po radiu in sicer na nacionalnem programu. 10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Razpis tekmovanj in pravilniki NAMIZNI TENIS 1. Datum. Izločilne tekme 14., 16. in 17. oktobra na stadionu «Prvi maj». Finalni del tekmovanja 1. novembra na stadionu «Prvi maj». 2. Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije: člani, članice, mladinci (rojeni leta 1950 ali mlajši), moške dvojice, mešane dvojice. (Mladinci lahko nastopijo samo v svoji kategoriji, ne pa med člani, moškimi dvojicami in mešanimi dvojicami. Lahko pa nastopijo med člani, moškimi dvojicami in mešanimi dvojicami, če se odpovejo tekmovanju med mladinci). 3. Dvojice lahko sestavljajo le člani istega društva. Sestavo dvojic mora odgovorni za vsako društvo javiti glavnemu sodniku pol ure pred začetkom tekmovanja. V dvojicah lahko nastopijo le tekmovalci, ki so vpisani tudi za tekmovanje posameznikov. 4. Igra se na dva zmagana seta, razen finala članov, ki bo na tri zmagane sete. Odigrali bodo tudi finale za tretje mesto. 5. Nositelje skupin bo organizacijski odbor določil takoj po zaključku vpisovanja. 6. Tekmovalci, ki se po tretjem pozivu ne bodo predstavili pri sodniški mizi, bodo tekmo Izgubili brez borbe. 7. Igralec, ki tekmo izgubi, mora soditi naslednjo tekmo. Ce tega noče storiti, ga sodniški odbor lahko diskvalificira iz namiznoteniškega tekmovanja in iz vseh tekmovanj 10. SŠI. 8. Kar ni navedeno v tem pravilniku, nadomestita pravilnika italijanske namiznoteniške zveze GITET in 10. SŠI. vilnik po svoji uvidevnosti, če o tem obvesti prizadete vsaj poi ure prej. RUSKO KEGLJANJE Tekmovanje v tej disciplini je ekipno. Moštvo sestavljajo trije člani, od katerih vsak napravi tri lučaje enkrat v polno, ostala dva na čiščenje. Vsaka od treh serij lučajev se začne v polno. Prav tako začne lučaj v polno tekmovalec, če je njegov predhodnik podrl vse keglje. Keglji se podirajo od zadaj. Kroglo je treba zanihati tako, aa prekorači kmetovo vrsto in se šele nato dotaknil kegljev. Za čiščenje je veljaven le en nihaj, nakar mora tekmovalec kroglo zadržati. V nasprotnem primeru izgubi pravico do točk in ponovnega meta. Lučaj, pri katerem se krogla dotakne katerekoli ovire razen kegljev, je neveljaven Član ekipe, ki doseže v treh serijah individualnih lučajev najvišje število točk, meče dodatni ekipni met. Ce sta po treh metih dva aii trije tekmovalci z enakim številom točk, meče ekipni met tekmovalec, ki je imel najvišje število točk po dveh ali po enem lučaju. Ekipni met se ne prišteje k individualnim metom, temveč h končnemu rezultatu, ki lahko doseže največ sto točk za ekipo. Vsak podrti kegelj namreč velja eno točko, kralj dve. Vsaka ekipa opravi po en sam nastop. če sta ob koncu tekmovanja dve ali več ekip na lestvici z enakim številom točk, potem odloča o razvrstitvi vsota prve oziroma druge serije lučajev. Vsaka ek4pa lahko porabi za svoj nastop največ 15 minut časa. Najnižja starostna meja udeležencev je 30 let. Datum tekmovanja bo pravočas- 9. Organizator lahko spremeni pra- I no objavljen. Italijansko prvenstvo v hokeju na kotalkah Odločilen korak Triestine h gotovi osvojitvi naslova Z zmago nad Marzottom v predzadnjem kolu prvenstva je Triesti-na napravila nov, morda odločilen korak k osvojitvi naslova. Rezultat 3:2 bi morda dal misliti, da je Triestina odnesla zmago le po napeti in izenačeni borbi. V resnici pa bi Tržačani skoraj zapravili zmago le zaradi lastne malomarnosti, saj so v vodstvu s 3:0 popolnoma popustili in dovolili nasprotnikom, da so se Jim približali. S tem so ponovili napako, ki jih je v drugih primerih (Follonica, Arengo) stala točko. Junak dneva je bil tokrat Počkaj, ki Je dosegel vse tri gole, obramba pa je proti koncu tekme nekoliko šepala. Nova zmaga Novare bo verjetno torej brez pomena. Zaffinettl in tovariši so tokrat zmagali v Milanu, kjer so bili sicer do sedaj vsi dobro «sprejeti». Pet golov razlike po prvem polčasu jasno kaze na potek tekme, ki ni bila razburljiva. Največja presenečenja so prišla v zvezi z borbo ZSTobstanek v naj-višji ligi. Follonica je namreč presenetljivo odpravila lanske prvake in se s tem oddaljila od predzadnjega mesta. Njena upanja na rešitev so se zdaj zelo povečala, saj je bila v najslabšem primeru pris -ljena na odločilni troboj z Aren-gom in Marzottom. Prav ti dve moštvi sta sedaj na predzadnji stopnički: Marzotto je z novim porazom zabredel v vroči predel lestvice, kjer ga je dohitel Arengo, ki je premagal v soboto Laverdo. Moštvo iz Breganz Je stopilo na igrišče brez volje, saj nima več problemov glede lestvice. Domačini so to izrabili in premagali razočarujoče goste. Kljub vsemu pa jim ni šlo vse kot po maslu: gostje so v drugem polčasu nadoknadili razliko dveh golov in kazalo je že, da so domačini pred novim porazom. Obup jim je dal novih moči, dve pridobljeni točki pa upanje ne rešitev. Bassano je z neodločenim izidom proti Arna-toriju dokončno izven nevarnosti. V Trst bo torej prišel lahkega si ca Lahkega pa ne pomeni tudi dobrega, zato Triestina ne bo smem podcenjevati nasprotnikov, ki bodo lahko tudi tvegali poraz, da bi 1LJA ERENBURG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige € Ljudje, leta, življenje») Vlado Clementis S pipo ga je vezal spomin. Tisto se je bilo pripetilo pred sedemindvajsetimi leti. Barval je streho in zahotelo se mu je kaditi. Zapekačke ne smeš kaditi tako kot navadno pipo, ker drugače ostaja na dnu usedlina, to je nedogorela plast mokrega tobaka. Na strehi ni bilo ognja, pa je kadil pipo za pipo. Ponoči se je nenadoma spomnil, da je v zapekački nastala usedlina. Stopil Je ven in odšel na dvorišče, da bi dal usedlino delavcu Juri, ta Je namreč rad žvečil tobak. Jure ni bilo. Odšel je v hlev. Nenadoma Je zaslišal klokotanje. Stekel je k vodnjaku in zagledal svojega sina, triletnega iantka, ki ie bil padel v vodnjak in se držal samo za prečno gred ter še brcal. Izvlekel ga je ven. Zdaj Je njegov sin zdravnik v naši vasi. Vidite, to je vsa zgodba. Seveda to ni literatura, toda obljubil sem, da vam jo posredujem skupaj z za.pekačko.» Clementisovo pismo sem bral tovarišem, navajal sem ga v reportaži Zapekačka se je bila že zdavnaj razbila, toda zgodba o tem, kako je tisti Slovak dal svojo ljubljeno pipo samo zato, ker «ljubi Ruse», me gane še danes. Gane me tudi Clementisova pripomba: «Seveda, na star način, kot so lju-bili naši očetje.« V tej primerjavi je tudi zgodovina. Dav, usoda Clementisa, Novomeškega in številnih mojih tovarišev. Poleti istega, 1928. leta, sem znova pripotoval na Slovaško. «Davovci» so mi pokazali deželo, tihe vasi Orave, Tatre, Prešov, Bardejov, Košiče, madžarske baročne samostane in gorske pristave pastirjev. Clementis je imel prav — takrat, se mi zdi, je na Slovaškem samo beseda «Rusija» odpirala vsa vrata. Res je, da so bili različni ljudje. V Turčianskem Martinu so sedeli stari, pravoverni slovanofili. Tam sem na pokopališču videl spomenike prvim prosvetiteljem z napisi v ruščini. V «Slovaški matici)) so viseli portreti Puškina in Lermontova. Sprehajal sem se po Gogoljevi ulici. V času Habsburžanov je Češka pripadala Avstriji in Avstrijci so si prizadevali, da bi ponemčili Cehe, v deželi pa je bila inteligenca, vdana materinemu jeziku in bogati kulturni preteklosti. Madžari pa, ki so upravljali Slovaško, niso gradili tovarn, v restavracijah Bratislave in Košič so pili močno vino «aszu» in so imeli rajši duhovnike in žandarje kot pa učitelje. (Pred prvo svetovno vojno je bila večina slovaških kmetov nepismena.) Vse nade slovaških domoljubov so bile povezane z Rusijo. V Turčianskem Martinu niso poznali samo Puškina, temveč tudi Hom jakova. Niso spoštovali samo Tolstoja, temveč tudi generala Skobeljeva. Oktobrska revolucija se je zdela številnim aktivistom «Matice slovaške« skrivnostna in prehodna epizoda. Spominjam se, kako se mi je neki belolasi književnik pritoževal: «Poslali so nam verze iz Moskve. Čudno je, kako to tiskajo. Pravili so, da je avtor storil samomor. Morda je bil nadarjen, toda ni pisal na ruski način. Puškin je govoril v drugačnem jeziku. Pravkar sem se spomnil avtorjevega imena: Jesenjin.» Ne vem, če so ti «slovanofili» doživeli štirideseta leta in kako so se zadržali — ali so skušali s «Hitlerjevo pomočjo« osvoboditi ruske prijatelje ali pa so vendar nekaj razumeli. Morda so nekateri izmed njih pomagali slovaškim upornikom. «Davovci» so ljubili Ruse na drugačen način — ljubili so ljudstvo oktobra1, brali so Majakovskega, Jesenjina, Pasternaka, Bagrickega. To je bila dvojna ljubezen — do sorodnega ICf ) t T tr F: seo na pete, s poskokom v oporo raznožno, vzravnava tn od roči ti, s poskokom v spetiio stojo in od roči tl gor. G: skozi predročenje v visoki počep v zaročenje. visok uleknjen skok, doskok v mehek počep z odročenjem gor 'n spetna stoja. * * • Telovadne vaje so v spremnem besedilu opisane, poljudno za lažje razumevanje. Na posebni demonstraciji bodo organizatorji In sestavljavci vaj prikazali točen način izvajanja vaj. --------I-- rem m MONTEUCH1 « U TELEFON 93-808 In 94-63» - Poštni preda 659 - IOUKIJ2NICA GORICA: Ulice 24 Magglo l/l ieleton 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37338, 95823 - NAROČNINA: mesečne «00 Ul - vnaprej. IIKKDNI8I VO: IKS1 - u celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezne Številke t tednu in nedeljo 60 pare (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (100(1 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun, založništvo r.ižarkega tiske Trsi 11637» - 2» četrtletna 2.250 ur, poiie _ , Ja ‘ 22-207 tekoči račun pri Narodni Danki » Ljubljani - 501 3-27(1/: OGl vsi c ena »ulasov: Za vsak mm * širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 15(< Ur - Mali ogla* 40 Ur iMsedi - Oglasi tržaške m SFRJ: AD)T, D-b, Ljunijana, k pokrajne se aaročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajiD Italije pri zSooletš Pubbllcltš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja Ir tiska Založništvo tržaškega rtskn Trst ljudstva in do revolucije. V navdušenju «davovcev» nad Ma-jakovskim, teorijami Lef in sodobno umetnostjo je bilo nekaj romantično puntarskega — zdi se mi, da nisem bil nikjer videl takšne privrženosti ornamentu, tradicionalni narodni noši kot na slovaški vasi: kmetje niso krasili samo peči, temveč tudi križe na grobovih. In glejte njihovi otroci pa so se navduševali nad golim, suhim in racionalnim kon- struktivizmom. (Leta 1960. sem videl spremenjeno Slovaško. Narodne noše so prehajale iz življenja v garderobe ansamblov, videl sem nove hiše, velike tovarne, elektrarne. Skupaj z zadim- ljenimi izbami in bedo so izginili pisani predpasniki mladih kmetic, pobarvane peči in risbe na steklo. Takšen je zakon stoletja in ko sem zrl na dolino Považia, zalito s svetlobo, nisem zdihoval za preteklostjo.) Ko sem leta 1928. prvič videl Slovaško, je bila to dežela brez mest. Seveda so v Bratislavi živeli slovaški književniki, tu so izhajali listi, toda med prebivalstvom je bilo več Nem-f cev in Madžarov kot pa Slovakov. V Košicah sem samo na trgu, kakor so prihajali kmetje, slišal slovaško besedo. Mala nemška mesteca Levoča ali Kežmarok z magistrati in gotskimi cerkvami ter natančnimi naročniki «Die Woche» so se zdela, kot da so prenesena v drug svet. Mesteca, v katerih pa so živeli Slovaki — Brezno, Zvolen, Ružomberok, Martin — so bila bolj podobna velikim vasem: nekaj mestnih hiš poleg njih pa kolibe, gosi in plotovi. Vsa češkoslovaška inteligenca je bila navezana na vas. V Jasenovi so me popeljali v izbo, v kateri se je rodil eden izmed ustanoviteljev slovaške književnosti Kukučln. V takšni izbi sem videl Jilemnickega — sedel je In pisal roman. Ker sem na Slovaško prispel pozimi, me je pesnik Laco Novomesky popeljal za božič v vas Senico, kjer so živeli njegovi starši in babica. Tja je prišel tudi mladi pesnik, «davovec» Ivan Horvšth. (Nadaljevanje sledi) le dosegli prestitni uspeh. Kljub temu, da smo prišli do zadnjega kola, je torej prvenstvo še vse prej kot odločeno. Triestina bi lahko teoretično še izgubila naslov, čeprav se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo, na dnu lestvice pa je le PIrelli že obsojen. V največji nevarnosti se na vsak način nahaja še Arengo iz Monze, ki bo v soboto nastopil na igrišču direktnega tekmeca Marzotta, ki bo vsekakor igral na zmago. Poraz enega ali drugega moštva bi pomenil odločitev o predzadnjem mestu, neodločen izid pa bi pustil obe moštvi na isti višini. Pridružila pa se jim bi lahko še Follonica, ki bo na igrišču Laverde le s težavo pridobila odrešujočo točko. IZIDI Triestina — ‘Marzotto 3:2 (2:0) Novara — ‘Pirelli 7:1 (5:0) •Follonica — Candy 4:3 (2:0) •Bassano — Amatori 3:3 (2:0) •Arengo — Laverda 4:2 :2:1) AVTO GIMKANA 1. Ekipo sestavlja od 4 do 6 tekmovalcev. 2. Avto mora biti zavarovan. 3. Tekmovanje je ekipno in ni starostne omejitve. 4. Vsaka ekipa bo morala opraviti nekaj spretnostnih vaj izven avtomobila. 5. Kraj tekmovanja stadion «Prvi maj«. 6. Datum tekmovanja bo pravočas- no objavljen. 7. Prireditelj ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe, ki bi Jih utrpeli tekmovalci, pred in med tekmovanjem ter po njem. MOTO GIMKANA 1. Tekmovalec mora izpolniti IG. leto starosti. 2. Tekmovalec mora imeti zaščitno čelado. 3. Tekmuje se v enotni kategoriji posamezno. 4 Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe tekmovalcev pred in med tekmovanjem ter po njem. 5. Kraj tekmovanja stadion «Prvi maj« 6. Datum bo pravočasno objavljen. OTROŠKA TELOVADBA 1. Datum tekmovanja: 15.10 izločilno tekmovanje, 29.10. finaino tekmovanje. 2. Kraj tekmovanja: 15.10. v Trstu, Nabrežini. Dolini; 29.10. v Trstu. 3. Tekmovalci nastopajo v štirih kategorijah: mlajši dečki, mlajše deklice, starejši dečki in starejše deklice. Obe mlajši skupini zajemata rojene v letu 1967 in mlajše, starejše pa rojene v letih 1956 in 1955. 4. Tekmovanje je za posameznike in bo zajemalo: Za dečke: a) preval naprej z zaletom, skozi stojo raznožno v preval naprej do stoje spetno; b) raz-nožka čez kozo; c) prosta vaja, katero bo sestavil prireditelj. Za deklice: a) preval naprej z zaletom do stoje spetno, b) vaja na klopi, c) prosta vaja. Obe vaji sestavi prireditelj. 5. Prireditelj bo v dnevu, ki bo objavljen v dnevnem časopisju, sklical predstavnike društev, ter Jim prikazal vse vaje. 6. V primeru velikega števila prijavljenih tekmovalcev, bo prireditelj opravil kvalifikacije in prepustil v finale ie najvišje uvrščene. 7. Tekmovanje velja kot troboj in se torej izstavi v vsaki skupini po vseh treh vajah (a, b, in c) ena sama ocena. 8. Sodniško komisijo Imenuje prireditelj. 9 Vstop na tekmovalni pfOštof Je dovoljen samo nastopajočim, razen pri skoku čez kozo, kjer je dovoljena asistenca predstavnika društva. 10. Vsi nastopajoči morajo imeti oo-patke in kratke telovadne hlačke, deklice bluzico ali telovadno majico, bele ali svetle barve (enobarvno), dečki belo kanot-Jero. 11 Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci ali njih lastnina pred in med tekmovanjem ter po njem. 12. Organizator si pridržuje pravico, da pravilnik po svoji uvidevnosti spremeni, vendar o tem obvesti nastopajoče vsaj pol ure pred začetkom tekmovanja * vnešeno spremembo. U f Ko/ Vo/ T T \ bi s, > X ) i r~z~f ~^rf "Vf> jf 'rrv Vi0 ji0 TELOVADBA DEČKI (prosta vaj‘a) A: 3 korake naprej, prvi z levo B: čelni krog z levo, nato z desno in z obema noter do prlro-čenja. C: korak nazaj z levo, zaklon, zaročiti, klek na levi, vzročiti. C: predklon, vzročiti, klek sonož-no in opora klečno. D: počasno dviganje razovke z levo nogo in opora klečno. E: isto z nasprotno nogo.