Ste v. 2§2„ V Trstu, ¥ četrtek 21. oktobra 115, Letnik XI. Izhaja vsik dan, in praznikih, Lrc dop 51 v i). na i tudi ob nedeljali ob 5 zjutraj. Ulica Sv PrančiSJu ArSfcegi SL 20, L nadsir. — Vsi se p-ifijsjo ir-etiniSru lirta. Ncfrankirana pismi se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Šiefan Godina. J istnik komore j licta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge r cmejcr-im poroštvom v Trsti:, uHca Sv. Frar.čiSka Asiškega it. 20. Telefon uredništva ic uprave štev. 11-57. Niroi rini.zmSi: Za celo leto ..»•>•• K 24-— Za poi leta ............. • • • • m tri r. esece................. za nedeljsko izdajo za celo leto >•••»•• 5-20 za poi leta........... 2.G0 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po $ vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosU ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vitL Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vfa. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— %-saka nadaljna vrsta.......: ... .2.— Mali oglasi po 4 vinarje t>eseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Narotn!« ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I« upravi .Edinosti". — Plača in toli se v T-- Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici o, . mJiŠU Asiškega SL 20. — PoStnohranilniČni račun št 8 i Pregled najnovejših došoSRov. Jugovzhodno bojišče: Naše čete se bližalo Šabcu. Pri Ripnjit in (Jrocki je sovražnik vržen z višinskih postojank. Nemci so prestopili dolnjo Ralio in prodrli dalje proti Petrovcu. Bolgarsko - srbsko bojišče: Bolgari so zasedli Car vrli, prodirajo proti Kuma-iiovemu ter so prišli v Štip in Radonište. Rusko bojišče: V okolici Kolkov se boji nadaljujejo. Položaj neizpremenjen. — Neresnične vesti o zavzetju Cernovic. — Hindenburgove čete napredujejo pri Mi-tavi. Drugače nič novega. Italijansko bojišče: Močan artiljerijski ogenj na soški fronti. Laška pehota odbita na Krim, pri tolminskem predmostju, Sa-botinu.-vrliu sv. Mihela in Vermeljanu ob veiikUi izgubah. Na Tirolskem večji boji. Laški napadi odbiti, le v Judikariji so se umeknili naši na svoje glavne i>ostojanke. Zapadno bojišče: Nič posebnega . Turška bojišča: Nič bistvenega. Razno: Grški odgovor na srbsko prošnjo za pomoč. Laško hujskanje proti Grški. Kriza v grškem kabinetu? Z luiouiMeša isejisča, Dočim nam dajejo poročila našega generalnega štaba in nemškega vrhovnega annadnega vodstva natančno sliko o po-ložaiu na posavsko-podonavskem bojišču, so uradna poročila z bolgarsko-srbskih bojišč tako skromna, da si ni mogoče u-stvariti prave slike o položaju. Po včerajšnjih naših in nemških uradnih poročilih vemo, da je levo kriio iz Belgra-da proti jugu in jugovzhodno prodirajoči!) naših čet že doseglo stik s skrajnim desnim krilom Gallwitzeve armade, tako da je sedaj avstro-ogrsko- nemška fronta nepretrgana od Ripnia, južno od Belgra-da, pa do Mišljenovca, torej kakih 33 kilometrov zračne črte jugovzhodno od Po-žarevca. Ker so obenem naše čete tudi zavzele Obrenovac in je v njihovih rokah že skoraj vsa Mrvčva, je pričakovati, da se v iiajkraj'jcm čas« "'-''ene fronta tudi med Mač v o in Kohibaro ter med Kolubaro in Ripnjem, tako da bo nepretrgana na vsej črti od Dvine pa do ozemlja jugovzhodno od Požarevca. Uradna poročila glede te fronte so. kakor smo že rekli, tako jasna. da je izključen vs;ik dvom. Vse drugače pa ie glede bolgarsko-srbskih bojišč. Včerajšnje poročilo našega generalnega štaba je javilo, da so Bolgarji prodrli v okolico Vranja, dočim pa govori nemško poročilo že o zavzetju Vranja in prekoračenju črte Kriva Palanka-Skoplje. Pripomnimo naj že takoj tu. da so graški listi konec te vesti priobčili drugače, namreč, da so bolgarske čete prekoračile črto Kriva Palanka-Š t i p. Omenili smo že včeraj, da se nam zdi skoraj neverjetna vest, da bi bilo to Vranje veliko, moderno utrjeno mesto z obročem 23 utrdeb, ker doslej še ni bilo m-kakega porpčila o kakem obleganju. Vendar pa razna neuradna poročila vzdržujejo vest, da so Bolgari zavzeli Vranje. Tako pravi vojaški sotruduik graške »Tages-post <: Na operacijski črti Kjustendil-Ku-manovo so naši najnovejši zavezniki prodrli dalje preko Krive Palanke in so severno odtod s skupino iz okolice Bosi-Ijevgrada udarili proti Vranju. V vranjski okolici so bili Srbi pobiti. Bolgarji so zasedli to važno železniško vozlišče (Vranje ni železniško vozlišče, ker se ne odceplja tamkaj od edine proge Skoplje-Niš nobena druga železniška proga. — Prip. ured.) Srbska armada Jc odrezana od svojih v Macedomiji stoječih sil. Bolgarji so zasedli železnico Solun-Niš pri Vranju. Nadaljni dovozi iz Soluna so izključeni. Levo krilo v Macedoniji operirajoče bolgarske skupine je prodrlo preko Carevega sela (v gornji dolini Bregalnice) in Kočane, je šlo včeraj skozi Stip in je nadaljevalo pohod ob trajno uspešnih bojih proti Velesu v vardarski dolini. Nadaljno presekanje so-lunsko-niške železnice preti tu Srbom v ozemlju \ eles-Krivolak«. isti poročevalec pravi, da jc 40.000 Bolgarov zaprlo želez-_iico pri Hudovem-Valandovern . Iz Sonje pa poročajo 19. t. m.: Po zavzetju Carevega sela in Grada so Bolgarji, zasledujoč sovražnika prestopili Bre-galnico in vzeli Kaiimance in Radlovce ter so dalje zasledovali Srbe proti Obci-narjem (?) in Vinici. (Vsi ti kraji so v gornji dolini Bregalnice, še pred Kočano, oddaljeni od Štipa zračne črte okoli 40 kilometrov). Drugo poročilo pa pravi: Iz Kjustendila in Bosiljevgrada odšli zbori so po znatnem pohodu dosegli postojanke o-krog Toplega dola (kakih 30 km severo-| vzhodno Vranja) in Crkvenac (v bližini1 Carevega sela). Proti črti Vranja-Lesko-vac naperjeni napad se razvija v smeri Surduliča (skoraj ob izviru Očinje, kakih 35 km jugovzhodno od Vranja) in Korbo-vo (20 km severno od Vranja, na desnem bregu Morave). S priznanja vredno hrabrostjo skušajo srbske čete vzdržati tudi najmanjši prostorček, vsled česar se morajo vzeti večinoma vse postojanke z bajonetnim naskokom. Na tej fronti so boji najbolj krvavi, ker se prizadevajo Srbi, da bi za vsako ceno vzdržali črto Vranja-Leskovac tako dolgo, da bi mogla priti ojačenja iz Soluna. Isto sofijsko poročilo pravi: Armada, ki je prodirala iz Kadibogaša in Vrbovega, je vdria v Knjaževac. Severno krilo teh čet ie po obupnem boju zasedlo Velevac (10 kilometrov severno Knjaževca na levi stiani Belega Timoka). Z Vrške Ćuke (739 metrov visok vrh v mejnem gorskem grebenu, 15 kilometrov jugovzhodno od Ziječorja) prodirajoče bolgarske čete so po enodnevnem ljutem boju, v katerem je igrala znatno uiogo bolgarska težka artiljerija, zasedle Zaječar. Z zavzetjem Zaje-čarja so okoli Negotina stoječe srbske sile izgubile svoje oporišče, s čimer jim je odrezana pot za umaknitev. Posamezni deli iz Gradskovega in Sišencev prodirajočih čet so zavzeli Koprivnico (15 km za Za-iečarjem ob negotinski cesti) ter prodirajo proti Salašu (10 km dalje proti severu). Da po vsem tem pridemo do končnega zaključka: Po našem uradnem poročilu so prodrli Bolgari v okolico Vranja, po nemškem uradnem poročilu so je že zavzeli, bolgarska poročila, ki niso uradna, pa govore tudi le o prodiraniu proti Vranju. O zavzetju Knjažavca in Zaječarja ne vedo naša in nemška uradna poročila ničesar. (Pripominjamo, da je »Tagespost« postavila nad to poročilo napis: »Knjaževac pred padcem«). Popolnoma jasno je doslej edino Ie prodiranje naših in nemških čet na posavski in podonavski fronti. Najnovejša naša in nemška poročila ne spominjajo niti z besedico Vranja niti zavzetja Zaječarja in Knjaževca, edino in danes sploh prvikrat dospelo bolgarsko uradno poročilo pa zabeležuje le zasede-nie Štipa in Radovišta, od Požarevca v smeti proti Petrovcu ponovno pridobile tal. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. oktobra 1915. Balkansko bojišče — Avstro-ogrske čete so prodrle proti Sabcu. V o-' krožju južno od Ripnia se vrše nadaljni «boji. Južno od Lučice (Boževca) smo po-■ novno vrgli sovražnika. < Vrhovno armadno vodstvo. Roltfrsko-srftko bojišče. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. oktobra 1915. opoldne. Bolgari so iztrgali sovražniku njegove močne postojanke na Car vrhu jugozapadno Krive Palanke, Pridiraje proti Kume no v emu so uieli 2000 Srbov ter zajeli 12 topov. BEROLIN, 20. (Kor.) Wolifov urad javlja: Veliki glavni stan, 20. oktobra 1915. Bolgari so se s hitrim poprijemom polastili Car vrha (jugozapadno Krive Palanke). Prodirajoč proti Kumanovemu so u-jeli 2000 mož in osvojili 12 topov. Vrhovno armadno vodstvo. PODI tek DUNAJ, 20. (Kot.) Uradno se razglaša: 20. oktobra 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — V Mačvi prodirajoče avstro-ogrske čete se bližajo Šabcu. Pri Ripnju in jugovzhodno Grocke smo vrgli sovražnika iz močno zasedene višinske postojanke. Nemške bojne sile so priborile južno od Smederevega prehod čez dolnjo Raljo in jugovzhodno GREŠNICE. Roman. — Frsncosk: spis?! Xavier d« Moatćpia — Prijatelja se bosta vendar sporazumela., ni vrag! - O sporazum ljenju potem ni nikake-ga govora; hočem, kar hočem, iu konec je stvari! — No, no, le ne jezi se! Naj bo, dobiš polovico, petindvajset zlatnikov. Povej, a!i ti je prav tako, a? — Da, to sprejmem. — Kako pa pripraviš svojo svetnico, da bo večerjala s starcem? Leonida se je popraskal po čelu. sledil s pogledom modrikastim oblakom dima, ki so se dvigali iz njegove pipe proti umazanemu stropu, in kazr jasna znamenja neodločnosti iu zadrege. — No, ali veš? — je vprašal Gali- mand. — Da. — Kako napraviš? — Tepel jo bom toliko časa, da končno privoli. Galimand se je poklonil pred Leonidom z neprikrito ironijo in rekel nato: — Moj poklon! Ali ima ta možakar iznajdljivosti v svojih možganih! Reči se mora. da si je to izmislil sam in zasluži patent brez vladne garancije! Aha, tepel jo boš! Ti, nesrečnež, tolkel jo boš, da bo imela črne in modre pege. Jokala bo, dobi rdeče oči in zatekel nos in bankir je potem ne bo hotel imeti več. Pojdi, pojdi, popraviva tvojo misel, ki ni izvedljiva. — Prav imaš. — Poiskati moraš drugo sredstvo. — Da. toda kakšno? — Domislil sem si nekai drugega. — Da čujem. SOFIJA, 19. (Kor.) »Agence Tel. Bul-gare« javlja: Bolgarske čete so prišle v macedonski mesti Stip in Radovlšte. Rfesija napove vojno Bolgarski. Italija se udeleži blokade bolgarske obali. PARIZ, 19. (Kor.) »Petit Parisien« javlja iz Petrograda: Ruske vojne napovedi Bolgarski je pričakovati neposredno. Mogoče se proglasitev vojnega stanja izvrši istočasno z objavitvijo manifesta ruskega carja na bolgarski narod. — Glede Italije hoče vedeti list, da je ministrski predsednik Saiandra izročil kralju noto, ki jo je izdelal skupno z ministrom za zunanje stvari, Sonninom. in ki pravi, da se bo I-talija udeleževala blokade bolgarske obali ob Egeiskem morju. Srbi bodo branili Skoplje. SOLUN, 19. (Kor.) Skopeljsko prebivalstvo trumoma zapušča mesto, ker je naznanilo srbsko poveljništvo, da bo branilo Skoplje. dokler bo moglo. Tudi tuji konzulati so že spravili svoje arhive na varno. . Proga Solun-Niš ni pretrgana. ATENE. 19. (Agence Havas.) Javljeno pretrganje železniške zveze Niš-Solun se zanika. V Solun je dospel železniški vlak s prvimi, v bojih z Bolgari ranjenimi Francozi. Bitolj — srbska prestolnica. LONDON, 19. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Aten:.Diplomatski zbor v Nišu se preseli v Bitolj. kamor se preseli tudi del zunanjega urada, vsi narodni arhivi in srbska narodna banka. Vlaifa za sedaj ostane še v Nišu. Carigrajski bolgarski poslanik odpotoval v Sofijo. CARIGRAD, 19. (Kor.) Bolgarski poslanik Kolušev je za nekaj časa odpotoval v Sofijo. - Potopitev francoskega parnika »Amiral Hamelin«. PARIZ, 19. (Kor.) O potopitvi francoskega parnika »Amiral Hamelin« doznava »Hetit Parisien®: Parnik je odplul iz Mar-silje 4. oktobra v Solun. Na krovu je imel 312 vojakov in 360 konj. 7. t. m. je severno od Krete srečal nemški podvodnik, ki je obstreljeval parnik. Streljanje, tekom katerega je ustrelil podvodnik štirideset-krat. je trajalo nad eno uro. Opozorjene po pokanju strelov, so prihitele francoske in angleške torpedovke. Podvodnik je imel še toliko časa, da je oddal šest strelov. »Amiral Hamelui«, zadet ob vodni črti, se je začel potapljati. Vojake in posadko so rešile torpedovke ter spravile vojake v Solun, posadko pa na Malto. Pri obstreljevanju parnika je bilo 71 vojakov ubitih, 48 pa ranjenih. Šest vojakov pogrešajo. — Ko bi jo opijanili. — Nemogoče. — Zakaj? — Pije samo vodo. — Kakor žaba! Pojdi! — Povem ti, da se ne da doseči nič. — Imam drugo misel. — No? — Ko bi naju Brancadorka povabila k večerji, tebe in mene. — To bi se moglo zgoditi. — Ti vzameš s seboj hčer. — Seveda. — Brancadorka pripravi dobre stvari. Ali je Leontina sladkošnednica? — Ne? — Strela, govoril si resnico: ima vse napake. — Pomiiuj njenega nesrečnega očeta, Galimand! — No, nič ne de. Naj je sladkosnednica ali ne, je pa menda vendarle? Najbrž je parnik skušal pobegniti, s čimer se da razlagati tako dolgo obstreljevanje. _ Z avstnjsko-fuskeao boiiifo. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. oktobra 1915, opoldne** Rusko bojišče. — V okolici Kolkov so boji trajali tudi včeraj, ne da bi bHo prišlo do izpremembe splošnega položaja. Ob Putilovki je poizvedovalni oddelek peš polka št. 49 pri razdejanju riiskega o-klopnega vlaka, čigar lokomotivo je par korakov pred našo postojanko naravnost zadela granata, zajel dve strojni puški, mnogoštevilno japonsko ročno strelno o-rožje, mnogo municije in vojnega orodja. Drugače na severovzhodu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Neresnična poročiia z ruskega bojišča. DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Romunski list »Actiu-nia« izjavlja 13. t. m., da vest o zopetnem zavzetju Cernovic, ki jo je priobčila »E-poca«, sloni na resnici, dasiravno še nobeno rusko uradno sporočilo ni javilo tega uspeha. Isti list poroča dalje, da je Lvov že izpraznjen in da je neposredno pričakovati, da ga zavzamejo Rusi. — Obe vesti ste popolnoma neresnični ter prav tako predrzen kakor onemogel poizkus ententi prijaznega buka»eškega časopisja, da bi omajalo na Romunskem stalno rastoče prepričanje o vojaški premoči centralnih držav. Ko bi te senzacijske vesti bile tt^i le deloma utemeljene, bi se Rusi z ozirom na sedanji vojaški in politični položaj četverozveze prav gotovo ne obotavljali raztrobiti take uspehe v svet. Z nemsko-rusKeifi bojišča. BEROLIN, 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. oktobra 1915. Vzhodno bojišče. — (Hinden-burgova armadna skupina): Severovzhodno in severozapadno Mitave so naše čete napredovale dalje. Vzeli sn-o več sovražnih postojank. — (Princa Leopolda Bavarskega armadna skupina): Nič novega. — (Linsingenova armadna skupina): Krajevni boji ob Styru še trajajo dalje. Plovba po Vzhodnem morju. BEROLIN, 20. (Kor.) Nasproti pretiranim vestem o motitvi plovbe po Vzhodnem morju po sovražnih podvodnikih se ugotavlja s pristojne strani, da je vest ruskega generalnega štaba o potopitvi šestih nemških transportnih parnikov izmišljena. Potopljeni so bili samo v časopisju naznanjeni trgovinski parniki. Trgovinski promet se v ostalem vrši kakor doslej. Po protiukrepih, ki jih je ukrenila nemška mornarica, se da zanesljivo pričakovati, da se ne posreči sovražnim podvodnikom, da bi občutno škodovali plovbi po Vzhodnem morju, kaj šele, da bi jo onemogočili. 2 II DUNAJ, 20. (Kot.) Uradno se razglaša: 20. oktobra 1915. Italijansko bojišče. — Močni artiljerijski ogenj proti našim postojankam ob soški fronti je trajal tudi ves včerajšnji dan. Proti doberdobski planoti se ie v popoldanskih urah artiljerijski ogenj še ojačat Italijanska pehota je napadala v krnskem okrožju, tolminsko predmostje, potem Sabotin, vrh Sv. Mihela in vzhodno od Vermeljana, a je bila povsod odbita ob velikih izgubah. Tudi na tirolski fronti je prišlo včeraj do večjih bojev. Pri Tre Sas-si in na vielgereuthski visoki planoti so naše čete odbile dva sovražna napada. Boji pri Tre Sassi so dovedli mestoma do boja moža proti možu. V Judikariji, kjer je sovražnik v zadnjem času tudi razvijal povišano delavnost, so se naši v ospredje porinjeni oddelki umeknili na glavno odporno črto. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. — Hrana je človekova prijateljica in torej tudi prijateljica ženske! — je vzkliknil Leonida. — Torej je in pri jedi tudi pije, ali vodo ali karsibodi, to je vseeno. Vrla mamica Brancador ima zelo fina in duhovita sredstva, da neopaženo uspava trmoglavo mladino. To se nama posreči, moj ljubi J^eonida. — Da, posreči se nama. — Razumel boš, dragi moj. da sva jaz in Brancadorka že mislila na to, toda ju-stica je v tem pogledu nekoliko sitna in gospod cesarski prokurator ne razume šale. Govorim torej s teboj z roko na srcu in srcem na dlani. — Všeč mi je tako, na mojo čast! — Povem ti torej, da je rekla Brancadorka, da vzame vse nase, pod edinim pogojem, da si navzoč ti, kajti dekle bi se tebe ne upalo tožiti in bi zato mogli biti čisto mirni. Poročilo Cadorne. DUNAJ, 19. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana* se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 17. oktobra: Z drzno in dobro izvedeno operacijo so naše čete o-svojile utrdbo in utrjeno postojanko pre-gasinsko. v ospredje porinjeno izrednega pomena točko utrdbene skupine rivske v razdrtem gorskem pasu zapadno Gard-skega jezera. Akcije so se pričele v noči na 13. t. m. Dočim so naši oddelki demonstrativno prodirali po vzhodnem pobočju Altissima, so na zapadni strani za napad določene čete odločno udarile proti Pre-gasini in posrečilo se jirn je, vkljub terenskim težkočam, neugodnim vremenskim razmeram in ognju močnih baterij rivskih utrdeb, preriti se do sovražnih okopov. Ponoči so se v okrilju goste megle drzni naši oddelki približali žičnim oviram in so napravili vanje široke vrzeli. Zjutraj 16. t. m. so naše čete ob najhujšem pehotnem in artilerijskem ognju sovražnika, ki je uporabljal tudi boinbe z dušilnim plinom, zopet pričele napad, zavzele Prega-sino, prodrle nato zmagovito na višine, ki od severa obvladujejo Ledrsko dolino in jih trdno zavzele. Na ostalih frontah nič bistvenih dogodkov. Italija vpokiicuje rezervnike. RIM, 20. (Kor.) Rezervniki prve in druge kategorije letnikov 1882 in 1883 pehote, letnika 1882 bersaljerjev in letnika 1884 alpinov so vpoklicani 24. oktobra. Z itpM bojišča. BEROLIN. 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 20. oktobra 1915. Zapadno bojišče. — Pri poizvedovalnem sunku severozapadno Prounay«-ja v Šampanjt smo ujeli 4 častnike in 364 mož ter osvojili tri strojne puške, tri ml-novke hi veliko orodja. Pri Mkldelkerke je bilo sestreljeno angleško letalo, letalce smo ujeli. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški parnik ušel angleškemu pod vodniku. STETTIN, 19. (Kor.) Parnik »Scotia«, nakrcan z rudo in na potu iz ŠvedsKega v Stettin, je bil zasledovan po angleškem podvodniku. Parnik bi bil zapadel Angležu, ko bi se ne bil naenkrat pojavil nad Vzhodnim morjem zeppelinovec, kateremu je signalizirala »Scotia«, da jej je sovražen podvodnik za petami. Ko je podvodnik o-pazil zeppelinovca, ki ga je takoi začel preganjati, se je potopil iu izgin1' Meseca septembra potopljeni parniki. BEROLIN, 20. (Kor.) Po sedanjih zaključnih poročilih glede trgovinske vojne meseca septembra so nemški podvodniki potopili vsega skupaj: 29 parnikov, 7 ribiških ladij, 2 transportna parnika in potem 6 parnikov z minami, skupaj 44.977 ton. Potopljeni parniki.. PARIZ, 18. (Kor.) »Temps« poroča iz Marsilje: Poštni parnik »Eugen Pereira* je dospel 16. t. m. v Marsiljo z rešenci s poštnega parnika »Amiral Hamelin«. ki je bil pred časom v Sredozemskem morju potopljen po nemškem podmorskem čolnu. Petdeset ljudi je prišlo pri teni ob življenje, kakih štirideset pa je bilo ranjenih. STOCKHOLM, 19. (Kor.) Harnburška parnika »Pemambuco« in »Soederhamm^ sta bila torpedirana po angleških podmorskih čolnih. Oba parnika sta imela na krovu blago za Nemčijo. Angleški ministrski predsednik obolel. LONDON, 19. (Reuter.) Uradno se razglaša: Ministrski predsednik Asqtiith je o-bolel za črevesnim katarjem in mora imeti več dni popoln mir. Ogromne Izgube francoske divizije. PARIZ, 19. (Kor.) Gustav Hcrve poroča v *Guerre Sociale«, da je pri nekem napadu francoskih čet 25. septembra v Artoy neka francoska divizija naskakova-la v široki fronti, dasiravno jc bil povejnik divizije obveščen, da so na vsej fronti nemške žične ovire 25 metrov globoko popolnoma nepoškodovane. Francoska divizija je obtičala v ovirah in je zaradi pogreška v vodstvu imela neznanske izgube. — Hm, Brancadorka ni neumna! — Vražja Ženska! Človek je ne sme zbadati. — In ko dekle zaspi, kaj storimo potem? — Ostanemo za mizo in nadaljujemo pojedino. Brancadorka zanese Leoutiuo v svojo sobo, da se tamkaj prespi. Ostalo nas ne briga nič. — Cisto prav tako. Človek ne more biti povsod prisoten. — Tako je. kakor praviš. Prihodnje jutro bo punce lahko jokalo in se pritoževalo. kakor bo hotelo. Ker gre pa vedno le za prvi korak, se bo prej ali slej moralo potolažiti in poizkušalo bo izkoriščati svoj položaj. To je zate zlat rudnik. Kalifornija, dragi moj! Zaljubljeni mož z banko jt obljubil stanovanje prve vrste, plačano naprej za tri leta, oprema v velikem slogu, najlepše toalete in mesečno dvatisoč frankov! — Hm! Kaj praviš ti na to? Stran TI. .EDINOST- štev. 292. ▼ Trstu, dne 21. oktobra 1915. Zajete nemške ribiške ladje. LONDON, 19. (Kor.) Kakor poročajo »Times*. Je število zadnji teden zajetih nemških ribiških parnikov narastlo na 16. Nahaja se med njimi nekaj parnikov. Angleške izgube. LONDON, 19. (Kor.) Zadnji seznam izgub izkazuje 124 častnikov in 3541 mož. S turških bojišč. CARIGRAD, 19. (Ag. Te!. Mifli.) Glavni stan javlja: Dardaneiska fronta: V noči cd 17. na 18. t. m. so naši poizvedovalni oddelki napadli sovražne poizvedovalne oddelke, iili pognali nazaj do strelskih jarkov niihove glavne črte in Jim zadali težke izgube. Pri Ari Burirti «n Seddil Bakru eireltefije in metanje bomb. Na o-stalih frontah nič bistvenega. GršKI odgovor Srbiji. RI M. 19. (Kor.) Grški poslanik je sporočil ministru zunanjih stvari odgovor, ki ga je dala Grška vlada na srbsko vprašanje glede izpolnitve zvezne dolžnosti. Ta odgovor vsebuje poleg znanih grškili nazorov opozoritev, da je Srbija pretrgala diplomatske zveze z Bolgarsko, sledeč svojim evropskim zaveznikom, ne da bi se bs-la prej sporazumela z Grško, svojo bal-'kansko zaveznico, (irsko sporočilo končuje, da grška vlada globoko obžaluje, daj ne more sedaj materijalno storiti več za Srbijo, zagotavlja pa, da bo v zvestem prijateljstvu tudi še nadalje pomagala, kolikor se bo ta pomoč dala združiti z mednarodnim položajem Grške. BUKAREŠT, 19. (Kor.) Kakor poročajo listi, je naznanil ministrski predsednik v včerajšnjem ministrskem svetu, da je grška vlada sporočila irradno svoj namen, da ostane nevtralna glede na položaj, ki! je nastal po nanadu Bolgarske na Srbijo, j Kriza -j srškem kabinetu. LONDON. 19. (Kor.) *Daiiy Telegraph« doznava perko Milana iz Aten: Gunaris in Theotokis pridobivata na vplivu: Zai-mis je zagrozil z demisijo. Angleški glas za oster nastop proti Grški. LONDON. 19. (Kor.) »Times« označajo v uvodniku grško - srbsko pogodbo, ki jo Zaimis zatajuje, kot aktivni preostanek v skupnem položaju zaveznikov. Ako bi grška vlada vztrajala v zatajevanju in tako razdrla aktivni preostanek zaveznikov, bi bili upravičeni, da nastopijo proti temu z vsemi razpoložljivimi sredstvi. List priporoča revolucionaren proglas na grški narod. Italijansko časopisje proti Grški. LUG ANO, 19. (Kor.) Italijansko časopisje poizkuša sedaj odgovornost za diplomatske in vojaške neprilike na Balkanu pripisovati Grški in nahujskati Angleško in Francosko k zlohotnim aii naravnost nasilnim ukrepom proti Grški. Pri tem u-porablia, kar formalno dopušča.cenzura, časopisje, kakor »Popolo d' Italia« in »I-dea Nazionale , proti Grkom najnizkot-nejše psovke, kakor n. pr.: rizdajalci*, »tihotapci«, *brezčastneži«. Grška ne pripušča tajnih brzojavk v Rusijo. LUG A NO, 19. (Kor.) Iz Rima poročajo, da Grška zavrača Šifrirane, v Rusijo namenjene brzojavke, ki so se oddajale navadno preko Soluna, in zahteva, da se oddajajo v odprtem francoskem ali angleškem jeziku. Angleška in Rusija se ne striniate s stališčem Grške. ATENE. 19. (Reuter.) Cuje se, da sta angleški in ruski poslanik sporočila Zai-misu, da se njuni vladi ne strinjate z grško razlago zavezniških dolžnosti napram Srbiji. __ Odnošaji med Francosko, Rusijo in Kalilo vedno enaki. * PARIZ. 19. (Agence Havas.) Ministrski predsednik Viviani je poslal ruskemu ministru zunanjih stvari Sazonovemu naslednjo brzojavko: »V trenutku, ko se vrši izpretnemba v sestavi ministrstva, kateremu predsedujem, mi je na tem, da izjavim Vaši ekscelenci z zagotovitvijo svojih osebnih čustev, da namerava vlada republike skupno s svojimi plemenitimi zavezniki nadaljevati isto politiko, ki nas je tako srečno vezala do današnjega dne.« Sazo-nov je odgovoril, da bo imel Viviani v njem sotrudnika, ki je neizpremenljivo naklonjen stvari zaveznikov. — Na podobno. italijanskemu ministru zunanjih stvari poslano brzojavko je odgovoril Sonni-no, da je namen italijanske vlade, da vodi dalje dosedanjo skupno politiko. K napadu na nemško poslaništvo v Bukareštu. BUKAREŠT. 20. (Kor.) Dočim časopisje akcijonistov deloma ne zavzemlje več stališča napram demonstraciji, ki se je vN šila predsinočnjiin pred nemškim poslani^ Štvom in zaradi katere je ministrski predsednik Bratianu izrekel nemškemu poslaniku svoje obžalovanje, konservativno časopisje soglasno obsoja dogodek. Izvaja se, da je tudi ta čin treba postaviti na račun Filipesca iti Take Jonesca, v čemer ničesar ne izpreminja dejstvo, da Joneseu dogodka ni niti omenil v svojem listu »Ru-manie«. ___ Zloraba amerikanske zastave. NE\V YORK, 20. (Kor.) Zastopnik WoJffovega urada poroča po brezžičnem brzojavu: Nemško poslaništvo je izročilo državnemu oddelku iz New Orleana došlo zapriseženo izpoved o slučaju »Nico-tiana < in zlorabi amerikanske zastave po neki angleški ladji pri napadu na nemški J ' -:,v iz izpovedeb je razvidno, da so amerikansko zastavo in čez krovno o-grajo viseče amerikansko znamenje odstranili šele tedaj, ko je ladja, ki se je imenovala i>Baralong«, že oddala prve strele proti podvodniku._ Ministrske krize na Španskem ni. BEROLIN, 19. (Kor.) Listi poročajo iz Madrida: Dato oporeka vesti o ministrski krizi. Kabinetna kriza se najbrž omeji na izpremenrbo v finančnem ministrstvu. Tretje vojno posojilo. DUNAJ, 20. (Kor.) Prestolonaslednik Karel Franc Jožef je podpisal na tretje avstrijsko in ogrsko vojno posojilo na vsako po 500.000 K. Nadvojvoda Karel Aibrecht je podpisal za avstrijsko vojno posojilo znaten znesek. Nadalje so podpisali: del. družba »Dinamit Nobel« 2 milijona, avstr. ogr. družba drž. železnic 1,500.0000 K, mej. grof Aleksander Palla-vicini dunajsko vzvratno-zavarovalna družba po 1 milijon. Položaj. • 20. oktobra. Državni podtajnik v angleškem ministrstvu za vnanie stvari je izjavil napram poročevalcu nekega londonskega lista, da bi mogel prihod zaveznikov na srbsko fronto pomeniti preobrat vse vojne. Anglija in Francija ste uvideli važnost srbskega področja za obe vojujoči stranki. Rusija je edino preko Srbije spojena z zapadom. Nemčija more samo preko Srbije do Turčije ter ustvariti nepretrgano fronto od Bagdada do Ostenda. Cc zavezniki oja-čijo srbsko fronto in če morejo braniti ta vrata Vzhoda, potem bi mogli nemški načrti ponesrečiti. Z ofenzivo v Srbiji morejo zavezniki zadati centralnima vlastima najtežji udarec in pospešiti končno zmago. Tako rečeni angleški diplomat. Seveda jemljemo mi te izjave bolj kot izraz en-tentinih že!ja, nego pa kot uverjenje, da bodo nadaljni^logodki tudi res odgovarjali tu izrazenim pričakovanjem o bojih v Srbiji. S Važnost srbskega teritorija za ves potek vojne na Balkanu — ta stoji. Četudi obvelja mnenje - strokovnjaka, ki smo ga citirali včeraj, da je namreč glavno odločilno bojišče na severnem vzhodu in na zapadu, vendar ni dvoma, da bo izid boja na Balkanu znatno vplival na končni izid skupnega gigantskega boja. Iz tega dejstva pa izhaja zopet velikanska važnost srbskega bojišča. Prav je pogodil torej včeraj citirani strokovnjak, rekši, da bo sedanje živahne je delovanje na vseh frontah v zvezi z dogodki na Balkanu, ali, točneje rečeno: da imajo sedanje operacije na raznih bojiščih vplivati na razvoj vojne v Srbiji. Kajti, kakor je sedanjemu delovanju Italijanov na južno-zapadnem bojišču, Rusov na severo-vzhodnem in Francozov in Angležev na zapadnem bojišču namen, da vežejo čim več avstrijskih in nemških čet, katerih dele bi sicer naše in nemško poveljstvo utegnilo pritegniti za pomoč na srbskem bojišču, tako je tudi brez dvoma z nasprotne strani: ovirati entento, da ne bi mogla znatnih moči poslati Srbiji na pomoč. Sedaj torej ni dvomiti več, da so boji na vseh bojiščih v zvezi med seboj z ozirom na dogodke na Balkanu. Ali zopet se pojavlja tista razlika med skupnima vodstvoma obeh skupin: enten-te in centralnih vlasti. Na strani teh poslednjih je vse jasno, trdno določeno, in se tudi izvaja točno, zistematično, skladno. Na strani entente pa nočejo izginiti pojavi, ki ovajajo, da tu še ni potrebne skladnosti, da so še vedno navzkrižnosti v interesih, ki ne dopuščajo jasnega in trdnega načrta; in če ni te skladnosti v interesih in namenih, tudi točnega in promptnega izvajanja ne more biti. Na avstrijsko-nemški strani je doseženo popolno soglasje med političnimi cilji in mili-taričnimi nalogami, ki naj pomorejo do teh ciljev; na strani zaveznikov pa še vedno politični interesi kvarijo militarično delo. Tako je n. pr. Italija v neki noti decidirano izjavila, da ne more poslati Srbiji pomoči. »Corriere della Sera« — torej s stališča entente gotovo nesumljiv vir — pa javlja, da se tudi Rusija za sedaj brani aktivnega sodelovanja na balkanskem polotoku. Prosimo: taki glasovi v hipu, ko Srbija nestrpno pričakuje pomoči in ko more vsak zamujen trenotek postati usoden zanjo!! Tudi glede akcije proti Dardane-1 a m vlada baje med vlastmi entente precejšnja zmešnjava. Toliko Rusija, kolikor Italija ste menda za to, da se akcije proti Dardanelam ustavijo, da se ne bodo preveč cepile moči. To bi bilo za entento na vsak način hud militaričen in moraličen polom. V tem pa ofenziva v Srbiji neprestano napreduje. V Mačvi prodirajoče avstro-ogrske čete se bližajo Sabcu, nemške čete pa napredujejo južno od Smederevega, Bolgari se bližajo Kuinanovemu. V takem trenutku največje stiske za Srbijo pa je še vedno odprto vprašanje, ali boste Rusija in Italija sploh aktivno sodelovali na Balkanu — in to vzlic ruskemu ultimatumu Bolgarski in italijanski vojnix napovedi. Med tem, ko romunski Bratianu slej ko prej izjavlja, da ostane Romunska nevtralna, pa se Grška mučno zvija med da in ne. V brzojavki na drugem mestu izvedo čitatelji, kako da grška vlada »globoko obžaluje«, da materijalno ne more več storiti za Srbijo, zagotavlja pa, da jej ostane tesna prijateljica ter iej bo rada nudila vsako pomoč, ki je »združljiva z mednarodnim položajem Grške». Jako borna tolažba za Srbijo in še rev-neja taka »pomoč« v takih časih. Doinate vesti. Razglas. Na p<*llagi § 35 ces. naredbe 21. junija 1915 drž. za k. štev. 167, se od-rejuje nas ednje: Po vseh trgovinah s kruhom, gostilnah, kavarnah in sličnih obratih Trsta in okolice morajo biti na vidnem mestu na:epljeni lahko čitljivi pozivi, da je oddajanje kruha in moke dovoljeno samo proti ižr »čitvi odrezkov krušnih izkaznic. — Prestopki te odredbe se kaznujejo v smi-iu imenovane cesarske naredbe z globo do 2000 K ali s zaporom do 3 mesecev, ob obteževal-nih slučajih z globo do 5000 K a!i z zaporom do 6 mesecev. V slučaju se odvzame pravica izvrševanja obrti. — Trst, 20. okt. 1915. Ces. kr. namestn. svetnik Z. S. Treo 1. r. Kdo ima prav? Prejeli smo: Svoječa-sno ste v »Edinosti« opozorili ljudstvo, naj ne dopušča, da bi razprodaialci kruha v agali kruh onim, ki kupijo cele kržiče. Tudi ste rekli, da omenjeni razprodajalci nimajo pravice računati za posamezni kr-žič kruha več kot 68 stotink. Te dni pa se ie meni dogodil slučaj, ki zasluži, da ga objavim. Trgovec, pri katerem se običajno služim, je kržič stehtal in zadeval doplačilo za grame, ki jih je kržič ilhtal nad določeno težo. Na opazko, da nima pravice kržičev vagati in še manj zahtevati doplačilo, ako kak kržič tehta več, ie trgovec odgovoril, da ima pravico postopati tako in, ako mi ni prav, da naj se le pritožim. Prosim vas, da mi ta slučaj pojasnite. Imam li pravico jaz, oziroma je li vaša tozadevna izjava še veljavna, ali ima morda omenjeni trgovec prav? Ne radi mene, ampak Tadi ljudstva prosim javnega odgovora. Te dni sem čital, da je neki trgovec prodal pol kržiča, ki pa je tehtal 30 gramov manj. in ker se je stranka u-prla, je trgovec reitel: Kržič tehta 60 gramov manj — zato mora oni, ki ga kupi, plačati 60 stotink za 940 gramov kruha! Kakor se vidi, vlada pri razprodaji kruha precejšnja zmešnjava! Prosim naj ugledno uredništvo po možnosti pojasni kako in kaj. F. K. Pripomba uredništva: Mestni magistrat in pozneje aprovizacijska komisija sta izjavila uradno, da mora prodajalec kruha oddati stranki kržič z določeno ceno, ne da bi vagal kržič. Stranka pač lahko zahteva, da jej prodajalec zvaga kržič, in če ni dovolj težak, da doda toliko, da je teža prav. Prodajalec tudi ne sine nič odrezati od kržiča, če stranka zahteva cel kržič. Tako je uradno določeno. Kdor ravna drugače, zapade kaznh Stranke naj le o-vadijo talie prodajalce cesarskemu komisarju. in%o bodo prodajalci plačali po par sto kron globe, Jim že preidejo njihove o-sornesti in nepravičnosti napram občinstvu. Kar odreže prodajalec od celega kržiča, je po krivem pridobljen dobiček, in oblaet je za tako kršenje oblastvenih od-redeb določila občutne kazni. Te oblastvene naredbe niso bile nikdar in nikjer preklicane in so torej veljavne slej ko prej. S severnega bojišča. Poljska bolnišnica št. 7/3, vojnopoštna št. 56. Tovariši me vedno nadlegujejo, naj kaj sporočim v naše tržaško glasilo. Z raznih bojišč — pravijo — pošiljajo slovenski vojaki pozdrave v domovino, le od nas ni nikakega glasu. Dovolite torej tudi nam nekoliko prostora. 2e celih 14 mesecev nepretrgoma smo na bojnem polju, prestali smo vse nadloge in težav^ današnje vojne. Dne b. septembra smo imeli visok obisk. Njegova c. in kr. visokost nadvojvoda Ferdi-nahd, poveljnik 4. armade, je nadzoroval našo, v mestu L. nahajajočo se bofhišnico. Po obisku se je izrazil laskavo ter hvalil vztrajnost in uzoren red med moštvom. Bolnišnica je v bivši ruski Jjolnišnici. Zgrajena je moderno in opremljena z vsemi pripravami. — Mesto je precej lepo, ali polno Židov je v njem, ki barantajo s svojo robo. Pošiljajte nam redno »Edinost«, ki nam daje vzpodbude in ohranja spomine na domovino. Pozdrave pošiljajo vsem znancem in prijateljem: Lojze Šmuc iz Sežane, Janko Petelin iz Zgonika, Angelj Roje iz Trsta, Ferdinand Gombač iz Trsta, Kristijan Markuža iz Trsta, Anton Markočič iz Sv. Martina, Pavel Sancin iz Skednja, Anton Koršič iz Kojskega, Vladimir Mavar iz Kastva, Josip Lemac iz Zameta, Ivan Gruden iz HoterderŠice, Ivan Mazan iz Istre. Ante Aučić iz Pazina, Štefan Štrukelj iz Črnomlja, Štefan Bcr-Iot iz Kanala. Iz strelskih jarkov severnega bojišča tržaški in okoliški-bojevniki: Avgust Radović, Anion Ludvik, han Bole, Feliks Jeršek, Jakob Ferluga, Ivan Pertot, Anton Ušaj, Ivan Vizintin, Ange'j Kolarič, Josip Skomina, Ivan Renčelj. Podpisi za III. vojno posojilo (X. izkaz\ Paro-plovna družba Gerolimich & Co. K 250.000; Prva avstrijska tovarna „Iinoleam" K 100.0C0; ravnateij Leopold \Vagner K 50 000; dr. Avgust Cavallar K GOa00; dr. Emanuel Freund K 30.000; n vHu/. Humbert \Yegcrer K 30.003 ; F. Ft uJerl & Cc K 30 00); Omer Christofidls K 20.C09: Ivan Franc Glad uli ch K 6.500; bar. Nini pl. Murpur-o *20.0 0: Periclej l hristofidis K 10.000; grofica Marija Mi chieli K 4000; Hugon Kesel ml. K 4000: dr. Ivan Staparieh K 4000; Josip Mar nitsch K 3000; dvorni svetnik Muurizio TischJer K 2000; Andrej Zelen K 2000; dr. Napoleon Morpurgo K 2000; Ferdinand Kesel K 2 CO; Artnr L;izzar:ch K 2000: Amalija, Zofija in Ida Kesel K 1500; Julija Zep-par K 1500; Mihael Zcppar K 1300: Katarina G ran do K 1500: Gizela CIrando K 1500; Rihard \Viotcruitz K 1500; Erncstiaa Erhold K 10-0: Kari ^eppenhofer K 1000; bratje Fiuzi K 100; Ignac Notar^ngelo K 10.000: Jeron m Stalio 4'Mj; vrvarna J's. Angeli K 4» 0 0; kap. Valerij Be-nussi K 400; bratje Ef.pinger K 5u0Q; Neimenovan K 200; Rudolf Roti K 3000; Neimenovan K 400; Ambrozij ChiepalJch K 300; Benpcrat & sin K 3000; Evgenij Taddei K 1500; Neža Fortunat K 200; Ana Berto K 200; Ana Koller K 500; Viljem Todescfcini K 50C0; Amslija lio^mann K 0000; Ivan Jšcamperle K 500: c. kr. polkovni zdravnik dr. Oskar Adler K lr,00; c. kr. asistenčni zdravnik dr. Friderik Breinl K 2000: Leorold Zgor K 500; Aigentina Fevastopulo K 5000; Josip Giir-Lner K 1000; London Biscuit Factorv A. Gatti K 10 000; Ignac Eisler K 4» 0; Sofija fcrass 2000; Rudolf Fritzsch K 2000; Simeon Griinbaum 500: Adolf Kohcer K 1000; Ivan Eentsch K 20f»; Ga ston Levi K 5000; L. Nagelschmid K GOOO; Josi-pina Weber K 5000; nadaljnih 33 podpisov v skupnem znesku K 223.900. > Mestna zastavljalnica. Ker nam me, poštui oficijal Pcfcneider Herman K 0, dr. Alproa K 20. Skupaj K 535. ■BBBaiisDfiBiiaBiiuafliaiiifeBiiHB g Milo iz lilijnega mleka SMgnpferd § 1 Ecrgmonn l Co„ Dešin na Labi, Telschen s Jj uživa vsestransko priljubljen o-.t vsled svo- S ■ j^ga izborne^a učinka in dokazani neprekos- ■ ■ ljivosti /a odpravo poletnih mehurčkov in ■ 2 racjouelno negovanje- kože In lepote. Na S ■ tisoče zahvaloih pisem. Mnog« odlikovanja I S a Paziti je pri nakupu na znamko „Steckou- ■ 2 pferd" in na polno ime tvrJke ! Dobiva ne E ■ po K 1*— v lekarnah, mirodilnicah In par- g g feinerijali. Ravno tako se je obnesla Hlijaa R 2 krema „M a n c r a" (SO stot) za ohranitev g ti nežnih belih rok. m B S »BaiRBElIBIHIIIIIIIIIflllllHUlBI Dva slučaja nagle smrti. V kavarni _Pitschen" v ulici delle Poste je včeraj popoldne, kakor običajno, z drugimi vred igral na biljard knjigar Maksimilijan Dohrn, ki je imel knj-garno v ulici Nuova, a je stanoval v ulici dei Bachi Stev. 8. Okoli polišestih zvečer je pa Dobrna naenkrat obšla slabost: pustiti je moral igro in se vsesti. Videči, da mu je vedno huje, so iz kavarne poslali na zdravniško posta,o po zdravnika. Zdravnik se je seveda nemudoma podal v kavarno, a ko je prišel tja, je našel Dohrr.a že mrtvega. Nesrečnež je umrl za srčno kapjo. Včeraj zjutraj 06 devetih je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pomoč k 54 letnemu uslužbencu Lloydove tiskarne, Franu Venierju, ki je stanoval v ulici della Barriera vecchia št. 4. Prišedši k nJemu, je zdravnik našel Venierja zelo slabega: skušal mu je pomagati k sebi na razne načine, a ves njegov trud je bil brezuspešen, ker je Venier kmalu zatem umrl vsled srčne paralize. Na delu. 21 letni mizar Andrej Ferfolja, ki stanuje v Rojanu »pri dvanajstih murvah" št. 121, se je včeraj dopoldne težko ranil z dietom v levo roko za pestjo. Moral je na zdravniško postajo, kjer mu je moral zdravnik zašiti rano s tremi šivi. ss HALI OdLUJ 1:: □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ Kupim volno K 7 k£. Pavlovič, Via Vašari št- 10. 6 00 Divji kostanj štev. 20. in oreho plačam po visoki ceni, — Skladišče Boccaccio 528 Kltmifom žakJie vsake vrste. .Takob Margon, l\Ul/ltJCllI ul. fcsolitario 21 (pri mestni boln!«- 5:18 0 borvnrnltl v Trstu ul. del Salice žtev. 6 (Piazza Barriera vecchia» se barvajo venske in moške obleke vsake barve, brez razpare. Čistijo in likajo se obleke in zastori. Dela se izvršujejo tekom 3 dni. Cene zmerne 527 Trdniior ^uevuo ho™ rabljeno volao ll^UVcl po konkurenca! in visoki ceni. Prinesti ali pisati DKBIASIO, ul. Chiozza St. 34. 510 A . . . —- iS/c/a. ĆAiic/l oTfe/za K^/{t