DELIVSKO UPRJIVLJflNJE, KflKOR GA RA2EJ0 ZAPISNIKI TOVARNA VOLNENIH TKflNIN Todor Cipovski- TETOVO . Pred nam1 je sarno en zapis-niik delavskega sveta tovarne volnenih tkarain »Todor Cipov-skd« ie Tetova. Iz njega nJ mo-goče napnavi.ti niti detaega za-kijučka o deihj delavsikega sveta. Vender bomo opozoritli na ne-katere pooa^ve. Objavo pravilnika o higien! V diskus j\ o pravilniku o hl-giend v tovairni so na sej.i delav-akega sveta ugotoviU tudi toie: »Dobro Je, da se izda pravi'1-ttik. Toda ustvariti moramo po-goje za higicno v tovarni. Treba je usrpasobiti objebte (tovarniške kopa.lnice), fcreba je nadalje ku-piiti ustrezne obleke in obutev za ' dedavce v tovarni in po-dobno.« •Pravilnik je nujen za higi-eno v tovarni, toda z njim je treba se&nanitd ves delovnd ko-lekMv. Treba je ra-zmisliti, kako bomo sestaviiM d-elovni kolektiv z odircdtoami tega pTavilniika.« »Na k&neu v zvezi s pravilni-Icoan. V tovarni je zelo slaba de-lovna discip]i,na, med mojstnl to delavd vlacletjo ••mal-omeščaosiki in famriilAairni odnosl... Le-td mnogiJi sd^ara nočejo videti. Bazume se, da to vpliva na sla-bo higiemo (dovoJ.jemo je na pri-mer jesiti na vsakem mLstu)«c. SMeriili so, da bodo objavili praviinifc o higicnd in da bodo natismiili usfcreaajO'6e število iz-vodov pravilnika, ki jih bodo razdeMIi med 61ane delovnega kolekiteva. Pravilnika se boostih nebaterih vodiij (kaikar je biilo silišati) in dirugih osebnih vprašanjih. »Predsedniik delavskega sveta je v zvezi z vsemi pripombaimi dejal, da je ra.z.pravljanje zaže-leno, da ga je treba vzpodbuja-ti, ne ,pa da bi kdo dejai, da ]« prepovedano. Nasprotno, s svo-je strsnni azija.vljiam, da s>ma glede diiskuisije slabo izkoriščali pra-vico do odpofcliea ttstih 61a.nov delavskega svete, kd se spJoh niso aglašaJd v nazprarv;lganju, karjti tudi take smno imeli.« V zvezi s to točkci dn-evnega reda niao niiesai skleniiJi, te-m-več so začejd obravnavaiti taetjo to6ko. Naša pripomba Po vsej verjetnosti niso člani delavskega sveta iudi za to točko imeli v rokah mate-riala, kar je otežkočilo tako razpravljanje kakor tudi sklepanje. (Iz zapisnika ni razvidno, da bi se referent sklioeval na pismeni mate-rail). Toda ne glede na to so dali zelo koristne predloge, ki pa jih delavski svetsploh ni upošteval. Naslalo je raz-pravljanje o oscbnjb vpraša-njih In o odnosih, ki vladajo T tovarni. Očilno je, da ima-)o tndi ti odnosi važno vlogo v organizacijl in delu vsa-fcega podjetja, toda je pa ze-lo nevarno razpravljati na podlagi nepreverjenih podat-kov in tega, kar je kdo sll-šal. To ne samo, da žali ljn-di, na katere se nanaSa, temveč ustvaria še slabše od-nose. Kadar je na vrsti di-Bkusija o Izpolnitvi plana, mora dclarski svet o tej stvari zavzeti svoje stališfc. Tako pa so Sli motče mimo predlogov o ukrepih zaradl zamud z dela, o premestitvi takih ljudi na manj odgovor-na mesta (mar so na od^ovor-nih mestih?) itd.... Tako pa bi tisti, ki tovarne ne pozna, lahko mislil, da so tndl tl nkrepi nezadostnl. Vendar niti teh niso upoštevall. T pregledu osebnih vprašanj je treba zahtevati od npravne-ga odbora, da take pojave prcišče, ali pa imenuje po-sebno komisijo ali najde dru-ga srcdstva. Oscbna diskusija je odvedla svet v smer ne-konkretnosti in nenfinkovito-sti glede tega vprašanja. Ni mogoče sprejeti niti kot naeelo, niti kot praktifni nkrep predlog, naj bi se od- SEJE DELflVSKIH SVETOV PO MESECIH V L. f955 Panoea SteviTo Skupno Povprečno Stev. -_„ m_IV V—Vl VII—VHI IX—X XI—X ranoga podjetij gtevilo se| «ej na 1 del. svet * " U1 IV V VI VH VUI ** X XI X Industrija 260 3341 13 452 «24 502 GOS 4S9 589 Kmetijstvo 46 461 10 71 101 75 69 62 83 Gradbeništvo 41 341 8 52 84 53 51 41 60 Promet 30 308 10 50 61 49 40 49 59 Trgovina na debelo 40 491 12 76 115 74 67 63 96 Trgovina na drobno 108 1220 11 188 238 161 169 209 228 Gostinstvo 57 617 11 86 131 104 88 103 105 BkupaJ 582 8779 12 »75 155« 1018 1018 996 1220 Delovski sveti in njihove seje StcviJo delavskih svetoT po Ste- Priponunjamo, da je po zako-viiu sej, ki so jih imeli v I. 1955 nn določcno, da mora vsak de- lavsfci cvet imeti na !eto 8 d* Do 7 sej 8 in 9 sej 10 tn več sej 9 sej. 116 109 357 Povprečno število navzočih Slanov *ta sejah delavskia svetov v L 1955 >1 > S~| ?ŽS It« ns «0 A« O Industrija 260 8.629 6.582 76,3 Kmctijstvo 46 1.077 803 83,8 Gradbeništve 41 1.267 1.084 85,6 Promet 30 996 782 78,5 Trgovina na debelo 40 704 558 79,3 Trgovina na drobno 108 1.919 1.687 87,9 Gostinstvo 57 1.042 915 87,8 Skupaj 582 15.634 12.511 80,0 stavill tisti člani dclavskega sveta, kl ne diskutirajo. Ka-kor ima vsak član delavske-ga sveta pravjco govoriti, prav tako ima tudi pravico molčati. Ne gre za to, da vsak član delavskega sveta mora govoriti. Njegova kvali-teta naj izha.ia iz njegove za-interesiranosti za delo delav-R^cga sveta in njegovega od-nosa do dela v podjetjn. To-da nezainteresiranost, ki se lahko kaže na razne načine, da lahko pobudo deiavsketnn svctu, da stori ukrepe protl takemn člann delavskega sveta. Sklep Delavaki svet je razpravljail d delovni produktivnosti. Z nor-mamj je obseženih akrog polo-vica delavcev, katerih delo je mogo^e normiinati. Postopoma prehaj&jo na normlraiuje de!a vsakega delovnega mesta, kjer Je tn mogoče. Razpravljajo o vpeljavl premiij. IzbraM so ko-misiijo za proučevanje dolovna produktivnosti. Vse to so pozi-tivni poj»\rt. Delo delavskega sv j, kakor je r_:vidno 4z za-pis.n.ika — kar pa je ved kol ppemaJo — tma svoie slabosti. Se se ukvarja z drobnimi vpra-šamji, vellkih \rpra5anj pa na iščejo v skupai pTOble^martik!! to-varne. Pa tudi o teh drotraih vptrašanjih, o katerih pogoeto razpravljajo, ne izdajajo nl-kakršiuh sklepov. KadaT govo-pimo o teh in drugih silabostili, je treba imeti pred oimi dej-etvo. da je tova,rna »Todor Cd-povski« v Tetovu mted kolektiv, ki Se nima kdo ve kakih bo-ga-tih izkušenj v delavskem uprav-ljanju. Razen dirugega bi bi]o treba tudi zato opozoritl na te napaike, ki jih Imajo včasih tu-d! taka fcolektivi, kii imajo vei izkušenj. Nikola Balog