637 Slavko Kvas I. II. kadar mreže pičijo vroče poti vlažnega zraka so kratke sape svetlobe zdrobljena opna telesa v stolpu tišine nadlahtja limasti glasovi krokarjevih kosti Pijem mleko in kričim odeja življenja breze jesenke kljuje urno aztekov čas kotali odvzemanje smrti smaragdni pogled teme vzvišenosti trdega sijaja vaza poka zemljo korenine v meni je pika brez stavka kot pijavka je pesem, takrat ko me muči mi pije ko sem izsesan pade v globel kjer je sama in tvoja prišla si prišla bela skala v obraz izpranega peska čez tolmun voda brusi nemirne ptice nemir lepi ustnice vlažne votline obraza skalni previs koničasto dotika jezik tišine 638 Slavko Kvas III:. IV. v. VI. VII. 639 Pijem mleko In kričim VIII. ob srečanju potaplja iščoče oči samote glas reže v molk položeni stih IX. brezglavi žeblji udarjajo v prelito rdečilo debelega obzidja sramu ob jutru izgubljena svitanja silijo rojevanje topih korakov po glavah strahu X. skozi kamnito okno temnih vrat odpira senco telesa zadah brusi stene peščenega vonja sarkofaga vrt papirosa bruha svoj čas doline kraljev XI. skozi svoje korenine je glas obrnil drevo proti zemlji med nabreklimi popki uš pije njen sok morda bo lunin sij v hladni toplini požgal dvonoge golih dreves 640 Slavko Kvas XII. dlani gubajo čas obraza ranjenega mučenika, razprtega na deskah plesnobe roke položene na travnikih lovijo po prstih polzeči žir jutranje rose, kaplje življenja XIII. objem zime posluša škripanje dreves prst čista črna toplota meglica prereže praznino zemlje XIV. hrbtenica pripeta na surovo platno se ob vsakem vbodu pekočega dima nikasto vzpenja k preperelim mislim notranjosti križne ladje bosa stopala usnjenih žuljev iščejo sokrvco prepletenega venca suhega robidovja usta postajajo polna prsti v ušesnih votlinah orumenelo listje prepara svetlobo XV. svoje telo maže na tvoj kruh v njenih očeh blodnja vesolja, mizo in nož kliče k postelji Pijem mleko In kričim XVI. v skalo zarezana beseda verige skozi oprsje udarja v stegno oblaka XVII. v suhem tnalu izrabljena sekira pušča rjavečo sled umazanega rezila lipovo listje liže opeko mediterana XVIII. sveto jezero je bel list v sak sem ujel besede. pijem mleko in kričim 641