PdKnina filwtwn ▼ gotovini SREDA, 25. FEBRUARJA 194» V ITALIJI... ... se je pojavil vročinski val, fci je povzročil hudo vročino, zaradi katere se je vnelo precej višjih glav. Posledica tega so megalomanske želje po Splitu, Pulju in celo Postojni. Ce bo kaj pomagalo zoper vročino, bo hladen tuš, ki se obeta iz Jugoslavije. V AVSTRIJI... ... so spričo izida volitev padle nade kominformi-stov globoko pod ničlo. Na zdravljenje bodo verjetno klicani v Moskvo, kjer pa utegnejo^ob skrbni ^ negi tamkajšnjih zdravnikov definitivno zmrzniti. V VZHODNI NEMČIJI... ... so na dnevnem redu prave poplave drastičnih ukrepov. Ljudstvo se v paničnem begu rešuje na zahodno obala. VELIKI OBLAKI... ... požrešnih kobilic se vztrajno drže nad Češko, Albanijo, Romunijo in Madžarsko. Kobilice so pravcati strokovnjaki v svoji stroki in ni nobena stvar varna pred njimi. Ljudstvo si pomaga kakor ve in zna, toda brez uspeha. Vse kaže, da bo pomoč morala priti od zunaj. PET PARA NA MINUTO.,, ... sc dvigne v Jugoslaviji cena črne kave. Pojav je nekoliko deviznega, v precejžnji meri pa tudi špekulativnega značaja. Prerokovanje iz usedline utegne tako docela izumreti, kar bi bila velikanska škoda na polju jasnovidnosti. Profesionalne kofe-tarice so na robu propada in se potegujejo za priznanje let v svrho pridobitve zaslužene pokojnine. NA OTOKU PAGU... •.. je izbruhnila bolezen kitomanija. Po dvajset ribičev mora stopiti drug ob drugega z razprostrtimi rokami, da lahko pokažejo osuplemu tujcu, ’ kako velikega kita so ujeli. Tudi dolžina repa rast iz dneva v dan, gobec bo pa kmalu večji kakor cel otok. V LJUBLJANI... • •. so zabeležili hud potres: tresel se je Rožnik, 'rodil se je pa kurnik, ki zaenkrat predstavlja vet živalski vrt prestolnega mesta LRS. V HALOZAH... • •. bosta tamkajšnjemu prebivalstvu predavala o vinogradništvu strokovnjaka iz Ljubljane Štiglic in Bordon. Obetati si je. da se bosta v diskusiji 2 domačini na^eiJa inarsikaj koristnega iz te strok*. Pa zakaj-pa zato... »Ej, galubčki, ne bi vi tako govoriti, bt bi j« vas po moskovsko zdravil...« LETO VL mmm LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA VSAKO SREDO STET. t MARIBORSKE PES — ZVEST SPREMLJEVALEC ČLOVEKA Da imamo v Mariboru psa, ki hodi k »Orlu« na večerjo in v »Astorio« na kavo, je več ali manj znano. Da pa imamo tudi psička, ki spi v postelji in bojda opravlja s tem v zvezi še vsakdanje dolžnosti, je pa bolj skrita zadeva. To bi završalo, če bi prišlo kaj takšnega v časopise! Baje pa postaja zadnje čase ta psiček lastnici nekam nezvest in se po cestah ozira za drugimi. Iz tega bi se dalo sklepati, da pes le ni tako zvesta žival, kot. se govori in piše. Bomo videli, kam bo to privedlo. Ni izključeno, da pride do odkrite nezvestobe omenjenega cucka. Ni pa spet verjetno, da bi bil pes tako neumen, da bi se odrekel komfortu, komoditeti in — stanovanju, do katerega dandanes v Mariboru celo ljudje težko pridejo. VRTEC GNILIH ROZ (Od našega posebnega zasledovalca) Sel sem službeno po mariborski Vetrinjski ulici 'in naenkrat je nekaj zasmrdelo. 2e sem mislil, da je za menoj higienična naprava, ki pobira smeti, pa sem se zmotil. Zaudarjalo je iz neke hiše v bližini kina. Vohal sem po stari navadi in nos me je vodil. Ugotovil sem naslednje: v tisti hiši imajo vrt gnilih cvetk, ki neznosno smrdi po nemorali. Čudno se mi zdi, zakaj ni nad hišnimi vrati rdeče lampe, kot je to po svetu v navadi za takšna gnojišča. Morda čakajo na fluorescentno razsvetljavo? Skratka, tam precej smrdi in bo potrebno precej moralnega parfuma! Zaenkrat toliko. Več, ko več zavoham! Zasledovalec Gumipeta h V GORICI. -Sc"”’MtTAT/ PO L/KOM Z UKOROM razrednika MARIBORSKI FOTOLIKI — VSE IMAJO NAS NA PIKI! Kjer kakšna je zabava, kjer je kaj več ljudi, pojavi Fotolik se, na muho te lovi. Lastnost boga očeta naš Fotolik ima: povsod! Je prisoten — čeprav ne vabiš ga. V trenutku 6e pritisne od spredaj al’ odzad. Moderno pridobitev dobili smo na vrat! Uganke d) S pr je nekoč bdi nosilec fašizma, z r pa je danes netilec rasizma. (sna —‘ S p nemškega pove ime ti oblastnika, z b njegovo umsko stopnjo! Pika. (sna — >p*!a) Sest črk pove ti glavno mesto, oddaljeno od zapada, če eno črko skriješ, zveš pa kdo v tem mestu vlada! (UEJ1J, — BUB.IIJ,) ...je italijanska vlada pod vzela najodločnejše ukrepe SAMOGOVOR POČENEGA VAGONA »Majko rtiu«, je rekel tisti vagon na mariborskem mrtvem tiru, ki se je zaletel v transporter za opeko, »rad bi vedel, kdo bo poravnal škodo, ki jo je utrpel transporter: ali jo bo nosilo gradbeno podjetje, ki ni nič krivo, ali bodo na želfcznici (katere predstavniki javno odklanjajo krivdo) našli tistega bistroumnega bedaka, ki me je spustil na tir, ki je po nalogu sekcije za vzdrževanje proge zaprt?!« (Op. uredništva: »Toti li§t« pa je bil tam nekje blizu in je slišal nejasne besede moža od železnice, ki je rekel: »Samo če najdemo poba, ki ga je spustil not, mu že pokažemo!«) SLABO RAZUMEL (Leteči krožniki nad Mariborom . .) »Včeraj zvečer je Pepe videl leteti krožnike...« »Glej ga, sta se že spet skregala z ženo...!?« SNAGA ALI NE-SNAGA? Ko se je Cefizelj oni dem sprehajal po Celju, je srečal svojega starega prijatelja, ki je z veliko vrečo na rami korakal proti predmestju. — Zdravo, fanti Kam se ti pa tako mudi? — Nesnago nosim iz mesta. — Nesnago? Pa ne veš, da imamo v Celju podjetje »Snaga«, ki s svojim vosom odvaža smeti?! — Seveda vem, še predobro vem, da ga imamo. Prej, ko ga še nismo imeli, je še šlo, ko pa končno le imamo »Snago«, moram nesnago kar sam nositi na smetišče, če hočem imeti v stanovanju vsaj malo — snage! HIMNA ZA VOLITVE V nekaterih pokrajinah Avstrije so na nedeljskih volitvah monarhisti nastopali skupaj s kominformi-stično »ljudsko« opozicijo. Monarhisti so zaradi tega I red volitvami nekoliko spremenili staro monarhistično himno — in sicer: Bog ohrani, bog obvari nam Stalina, Rusije, modro naj nam gospodari, s Kominforma pomočjo! Branimo mu Kremelj dedni zoper vse sovražnike, v knuti SSSIi bo vedno »sreča« revne Avstrije! JUNAKI Toti dopisnik se je zadnjič pogovarjal z italijanskimi vojaki: — Hej, fantje, ob kakšni priliki pa najraje juriša te? — Rduš, najraje takrat, kadar pade komanda: Na levo krug! P« %o itvah v Avvrftthi Na nedeljskih avstrijskih skupščinskih volitvah je socialistična stranka (SBO) nabrala 1,618.811 glasov, kominfor mistična »ljudska opozicija« (VO) pa caplja na repu z 228.228 glasovi! 8 Batjuška: »Voz je vedno težji, ta, ki bi mi naj pomagal odvažati, pa je vedno manjši!« Nande bu>«. TRESLE SO SE GORE... (Iz Celovca) Zadnje čase so se dogajale na Koroškem tako čudovite reči, da mi je kar sapo zapiralo. Včeraj pa sem srečal pri Zecherju kandidata brez mandata, gospoda Tischlerja. Ko sem videl, da ga je še sam dolg nos in kuštravi brki, podobni fiihrerjevim, sem se tako stresel, da sem spet prišel do besede. Kakšno strašno pohujšanje je popadlo Koroške Slovence! Gospod Tischier, ki se v špijonsklh zadevah imenuje raje »Stolar«, se najbolj jezi zaradi tega, ker so Slovenci volili pokojnega nemškega Juda Karla Marxa, ki je po njegovem naslednik socialističnih idej. Stolar mi je tudi rekel, da je že nameraval iti na oni svet pogledat za kakšnim mandatom, pa se preveč boji tistih, ki so Jih on in njegovi gestapovski pajdaši poslali tja. Nato je imel važen pomenek s predstavnikom »Kleine Zei-tung«, za slovenskega dopisnika pa seveda ni časa več. Najlažji položaj pri vsej katastrofi ima kell Kazi- murnik Muri. Tri mesece je svaril Korošce pred brezbožnim Dedkom Mrazom v svoji »Naš tednik-kroniki«, na sestankih po vaseh pa je sveta profesorska trojica Stolar, Vinko in Oberlajt-nant Valentin raje bežala, kakor pa se borila za krščansko vero in obljubljala gnojnične jame. Zdaj pa imajo, ko si niso na slovenskem plesu hoteli ogledati baleta »Vrag na vasi«! Največ pa so po njegovem krivi fajmoštri, ki so preveč slovenski, zalo bo poskrbel, da bo razen vojnega zločinca Nandeta Babnika prišlo še nekaj duhovnikov iz centralne Afrike, ki so zanj približno dovolj črni. »Sicer pa meni,« pravi Muri, »špijonaža več vrže kot politika, saj od krščansko-emigrantske pustolovščine nimam drugega kot le Schlcppe pivo, ki ga noben vrag noče več piti in ga moram zdaj jaz za vso našo »večinsko stranko«. Stolarjev Hanz!, ki je z očetovim mandatom zgubil ves kredit pri lepi emigrantski Marici, pa najbolj obžaluje, da niso poneverili še več denarja, da bi vsaj eno tretjino dolgov, nastalih s propagando za Volilno akrobacijo, lahko plačali. »Sicer pa,« pravi, »bomo morda še našli kakšnega neumnega kmeta, ki bo kaj prispeval za ohranitev katoliške vere na Koroškem, nekaj pa bo črna borza tudi vrgla. Le strica Han-zija od SA ne bo več k nam in tudi njegove čokolade za mojo Marico več ne!« ZIV' MUZEI ' (Piše Ivan Žebljiček) V naši državi so sc poli vili novi teoretiki socia-l- .aa, ki pravijo: 'Kot ni vsako jabolko dooro (pomislite samo na Adamovo jabolko!), tako tudi ni vsako delavsko upravljanje dobro!« Odrasli se jim smejejo, šaljivci pa, ki jim nikoli ni dovolj šale, jih dalje sprašujejo: »Kje pa delavsko upravljanje ni dobro?« Teoretiki se zamislijo in nato puhnejo: »Pri nas na železnici, kjer ga še nismo in kjer Ba ne bomo uvedli!« Šaljivci: »Kaj pa železničarji (neteoretiki) na to pravijo?« »Na taka kontrarevolucionarna vprašanja proti direkciji sploh ne odgovarjamo! Železničarji naj lepo delajo, mi smo pa njihov možganski trust!« In pri tem začenjajo Pripovedovati o nujnosti nadaljnjega obstoja sedanje direkcije, ki je zahtevala »specifičnost« in »enovitost« procesa, o industriji, ki je »čisto nekaj drugega«, o delavcih, ki so še prometni dojenčki itd. itd. Neki šaljivec, ki jim na videz daje prav, jim pravi: »Veste, vi imate socialistično zamudo. Izstopili ste na eni postaji prej. Toda to je nujno tudi iz drugega ^ rszlaga. Poglejte, v Ljubljani bomo imeli muzej nase narodnoosvobodilne borbe, vi pa boste imeli muzej Prve faze socializma, to je administrativnega socializma. Ostala podjetja so pa že v drugi fazi socializma, to je upravljanja podjetij Po neposrednih proizvajalcih. Na ta način ohranimo kontinuiteto in možnost študija socializma.« »Toda pri tem obstoji možnost železniške finančne nesreče!« — pravijo železničarji. »To je velik riziko!« — se jim pridružijo zavarovanci, ki imajo tudi take teoretike. »Brez Perspektive, kakor pismo brez naslova!« — se solidarizirajo poštarji, ki jim tudi taki teoretiki tičijo na glavi. In vsi skupaj končno stopijo na vlak, ki pelje eno Postajo dalje. Toda teoretiki jih ne slišijo več, ker je vlak delavskega opravljanja že daleč pred njimi. SODOBNA DEFINICIJA Kaj so to obrazci za otroške doklade? Kurja čreva s komplikacijami! VSEMU IfAKLJUB »Ti, kaj pa je s pomarančami? Zopet stanejo 300 dinarjev kilogram!?« »Kaj se neki čudiš! Stvar je jasna ko beli dan. "'oliko so jih zbadali s tistim nenadnim in močnim Padcem cene na 200 dinar-lev, da so nam jo zdaj za-Eodli... u ^m&NAMK DOKAZ »In ti, Pepe, verjameš, da bodo s prvim aprilom cene na železnici znižane?!« »Seveda! Zakaj bi pa sicer naenkrat začela ljubljanska železniška postaja izdajati nove vozovnice s starimi cenami, ki bodo prvega aprila znižane!« — Oprostite, tovariš direktor, če tc ne delite dobičkov po zaslugah — bi jih pa mogoče po velikosti... Z LJUBLJANSKEGA TRGA »Kaj pravite!? Osemdeset dinarjev kilogram solate?!« »Ampak, pomislite, gospa, tale solata je zrasla sedaj, pozimi, na mojem vrtu!« »Lahko, ampak v Splitu je po 25 dinarjev kilogram!« »Ni res, če sem pa jaz sama plačala tole solato v Splitu po 35 dinarjev za kilogram!« — Kako pa to, Janez, da si prišel enkrat v ponedeljek v služho? — Ni hudič, moram pogledati, da nam bodo pravično delili dobičelt! LEPA NAGRADA Te dni beremo v nekem časopisu o lepi nagradi: »nekoliko rabljen« avto in 10.000 dinarjev za poskusno vožnjo. Avto mora biti prava dragocenost, če bo stal en sam poskus z njim nič manj kot 10.000 dinarjev. V LJUBLJANSKEM RADIU je zapihal močan veter in odnesel nekaj lahkih krilc. Odletele so odaliske, ostal je pa paša Jultan, ki mu takle veter ne more nič. Zanj bi moral zapihati kak močnejši monsun, ki bi potegnil v smeri Šiške. POŠTENOST »No, pošteno vas je razkrinkala tale kontrola novoletnih inventuri Prej ste imeli plus, zdaj pa so našli minus...« »Nikar, golobček, saj so tudi v vašem podjetju odkrili minus!« »Seveda, ljubček. Toda mi smo vsaj tako pošteni, da smo že ob novoletni inventuri imeli minus ...« Tožba Maksfa Trota Hargot sakra Toti list!? — Is šo vida notri niks fon da Muršec und frau Kil ček kere majo šorf jeziček, olt marpurgiš čisto rajn. kuhltajč, jo — tes Is fajn! Longe redn kurca ztn hofentli san te net hin! Kdo bo nas te nah fertretal, v »Totem listi« za nas fretal!? Mi, kaj smo bil kulturpund, sama e šo gane im - hnnd! To ni hec majn liba got Vas pegrisa Maksi Trot SKRIVALNICA V koči ob mariborski žičnici kupite dva čaja: enega z rumom, enega pa brez. Kje je razlika? V okusu, seveda — boste dejali. Napačno! Popolnoma napačno! — Samo v ceni... POMOTA — Kam pa, Francelj? — V gostilno »Pri Dolencu«. — Tja? Kaj še ne veš, da so upravnika odstavili in da ne kupujejo več vina na črno?« — Hehe, saj ga ne grem prodajat. Pit ga grem, piti (Nepravilna MLINSKI M (Nadaljevanje na 4. strani) 14 o t kaže ... Iudi pametno Srečanje na cesti . . so v mnogih podjetjih na številnih sejah dobiček pošteno presejali... — Pomagajte, fantje, tovarna se podira! — Nimamo časa, delimo dobiček! Takle pogovor je bilo te dni slišati med dvema znancema: »Kaj sedaj delaš?« »Službo iščem. Tri otroke imam in ženo. Sem eden tistih nekaj sto nezaposle- nih, ki jim Borza dela ne more preskrbeti službe. In ti?« »Midva z ženo sva pa sama. Dobro poznanstvo in čas imava, zato hodiva oba v službo.« MelcaJ malifa šal o malili ljudeh — VidUS, Milan ček, kako Je očka > veseljem spil rib J« olje... MUZE SE MUZAJO — Prav, tovarlS učitelj, vam bom dal li svojega Ustih pet dinarjev, U vam manjkajo v računu, tamo da bom potem Imel mir... — Oprostite, moja mama? ali ste mor,uče vi — Povej mi, Tonček. kakšen Je rezultat? — Neodločeno! - Veste, tako rad prihaja k vam, lema ne ime ničesar prijeti. F1o b e r t: JAMU Izkopal bližnjim si že mnogo Jam, obgrizel si jih mnogo že: ham, ham. A da bolj kritičen bo tvoj program: napiši nase še kak epigram! PREŠERNU V ČAST Prešeren, ne zameri, ker v Velenju proslavo tebi v čast so priredili v ringu boksarji, ki so se bili. O, genij, če bi bil še pri življenju, bi najbrž se ti vsi lasje ježili! KRIVOKLJUN »Po lastnem kljunu pojem« — jc zavpil. »Poglej svoj kljun, prijatelj, saj je — kriv!« (Ne mislilu Tebe, Kljun, ker brez parduita bi čutil pljunke tvojega kanona.) Uri. Brencelj: »KRITIKU« Zares, učeni mož: kam s to nr.vlako, ki si vse vprek v članek svoj jo stlačil? Kako naj resno jemljem dolgo spako, kjer si se strokovnjaško pačil? Kiiko prebavim naj to sme£uo juho, ki si jo iz zelišč dvomljivih zvaril? Za tako kritiko uh6 je moje ghiho, ne boš me s tujkami zvenečimi prevaril. Priznam, ta juha je vabljiva, imenitna, začimb bogata, pel na vsakih umetnij, za zdrav želodce pa jc neužitna, ker manjka glavnega učinka ji — soli! Cinik: POKLICNI DISKUTANT Mir! Tišina! Eraičl vdani, ki ste v tej dvora«! zbrani! taka je dttleuost, da oglodam staro kost. V tej fazi in na bazi že pognanih vam stvari, mi jc čast vam sporočiti na! »ge tekočih diii. Kakor reierent pred mano že prekrasno jc dejal, jaz bi le še tu pokimal in pa t«lc bi dlo vode zmanjkovalo za ^line. Pa smo šli k faj-tttoStru in rekli, naj na-Pravi procesijo, da bomo vsi dali rajniš (goldinar). Fajmošter je rekel, da je en goldinar premalo, naj damo dva. Pa smo mu res dali. Fajmošter je napravil procesijo, pa je prišla taka ploha, da je bila povodenj. Kar mline nam je odnašalo. Toliko dežja je bilo, da smo že vsi bili jezni. Pa vajste, kaj vam jaz raj-čem, gospaud, glih za en rajniš ga je bilo prevečl« Maksi Zdraha: SEDEM TANČIC Grešna zgodba iz današnjih dni Gotovo ste, prijateljčki, Pomislili pri tem na grešno Salomo in tako dalje ... Pa ne bo nič! Niti Salo-J*16 niti tančic! O ljudeh o« beseda, o nas — v kakšni .zvezi pa je vse s sedmimi tančicami in grehi, 1<> pa uganite sami! Bilo pa je tako. Na sestanku smo nujno potrebovali nekoga, ki bi prejel neko delo — skratka, 'unkcijo. In kot bi se zmfe-niij — pogledi vseh so se uprli v Milana. Milan bi “il za to delo kot nalašč: •zobrazba, znanje, položaj, pastop itd. itd. — skratka, ■dealna rešitev! '— Ne morem, prijatelji, absolutno nemogoče — linam že sedem funkcij! ^bsolutno nemogoče! Saj c»n pravi multifunkclonar! ®edein funkcij! In smo Študirali dalje, drug bi bil še primeren. Le eden med nami je ,sHl na nekaj drugega: Milan, — je aena-u«m» vprašal — pa kakšne funkcije vse imaš pravzaprav? Sedem funkcij ,..?! — Uja — se je skromno odkašljal Milun — kdo bi vse našteval! Saj se še sam ne spomnim vseh! — No, le povej — smo silili vsi — le povej, povej! — Pa kam ste tako vražje navalili! No, če že hočete, na primer v kegljaškem klubu... — Toda tam si jo vendar odložil, češ da imaš funkcij že preveč ... — No, pa v društvu filatelistov ... — Cc si pa izstopil, ker tl je bilo predrago!... — In pri Rdečem križu na terenu ... — Tam so te vrgli iz odbora, ker nisi prihajal na seje! In tako dalje in tako dalje — vse do sedem... Ostala mu je samo še funkcija, ki jo je imel prt nas. Edina! No, k sreči on ni edini takšen med nami... °Vlf yl P R E PO V E D A«0 rl iy( A'1 hoDTI • f000000<>0000000000000000 oooooooo MmmmI ■MM jp|g| ||g| |P \Cy//wrxU a rnDO^tSA POGOJNO V naši državi se večkrat zgodi, da je športnik kaznovan s prepovedjo nastopa. Da ne bi kazni premočno občutil, mu jo športni forumi za važna srečanja spregledajo. Tako je dobil hrvaški sabljač Broznič dovoljenje Sabljaške zveze Jugoslavije, da kljub prepovedi tekmuje na dvoboju Zagreb-Dunaj. Na podoben način je bila odpuščena kazen kolesarjema Batu in Osrečkemu. Vse za dvig športa! I*o tem vzorcu bodo tudi naše kaznilnice začele uporabljati pri kaznjencih sledeči način odsluženja kazni: kaznjenci bodo čez dan prosti kot ostali državljani, v zapor pa bodo prihajali le čez noč in bodo na ta način le med spanjem odslužili svojo kazen. »MULAM« Roosevelt, Churchill, Ei-senhower itd. sklicujejo ob pomembnih dogodkih konference za tisk. Pred kratkim je sklical tako konferenco mladi nogometaš su-botiškega Špartaka Rudin-ski, ki ga hvalijo, da je »dober«. Dajal je novinarjem izjave o tem, v kateri beograjski klub se bo vpisal (kar bo zavrelo najbrž od vremena), njegove načrte v bodočnosti in druge podobne stvari, ki so se mu zdele senzacionalne. Konferenca za tisk sc ne bi končala v redu, če mu ne bi dali pravočasno mrzlih obkladkov na glavo. ODVISNO OD METOD Na plenumu Zveze nogometnih sodnikov Jugoslavije v Beogradu je bilo sklenjeno, da se bodo morali dati nogometni sodniki enkrat letno zdravniško pregledati. Nekateri pravijo, da je to potrebno zaradi tega, ker morejo le zares telesno močni ljudje prenesti brce, kamenje itd. Drugi pa pravijo, da bodo priznani za sposobne le gluhi sodniki. t--------- Rudinski, Kale-perovič & Comp. Temu mladeniču so pred tekmo rekli, je n.>dkrilil Mitiča da N nega tenisa, ker je njihovo mirovanje brez konkurence. PREVELIKA OBTEŽITEV »Dinamo« je končal svojo turnejo po Južni Ameriki. Eno tekmo je dobil, dve igral neodločeno, pet jih je pa izgubil. Razlika v golih je 6:13 v korist nasprotnika. Obstaja nevarnost, da sc ladja z »Dina-movcin potopi ZM*NI TRENING V nedeljo je Branik premagal v nogometu Alumi- nij iz Stmišča s 5:1. Oba kluba nista bila dobra. Braniku se je poznalo, da je menjal sistem in prešel na večsistemsko igro, v kateri vsak ieralee in ra po svoje. (To je bilo nujno potrebno zaradi tega. ker smo tudi v gospodarstvu prešli iz dirigiranega v prosti sistem.) Samo nekaj napak bo še treba odstraniti: netočno podajanje slabo streljanje na gol, počasnost, slabo vzdržljivost In — visoko vstopnino. CE ze ni resnično — JE VSAJ DOBRO IZMIŠLJENO Presenečenje je pripravil svojcem neki Mr. Gordon van Ess v Los Angelesu. Ko so odprli njegovo oporoko, so prebrali kratko in jasno: — Svoje premoženje zapuščam svoji materi, svojo ljubezen vsem dekletom, svoje truplo univerzitetni kliniki, možgane pa predsedniku vlade! V Wichite (ZDA) je tožila neka Mrs. Louise Bail-ley veležganjarno Brothers Distilling Company za deset tisoč dolarjev povračila škode. Obrazložitev: alkoholni produkti te družbe so njenega prijatelja tako vzpodbudili, da jo je v pijanosti pretepel. V Coatbridge (Škotska) je videl Mr. Lawrence Marshall svojo zaročenko, kako je šla z njegovim tekmecem v ljubezni roko v roki čez ulico. Razjarjen je skočil k njej in ji iztrgal iz ust umetno zobovje, ki ji ga je pred kratkim poklonil! * Brez besed je bil Mr. John Sittingham v Osh-kosh (ZDA), ko je pred kratkim dobil vrnjeno izgubljeno denarnico s 1018 dolarji. Ko jo je namreč na Silvestrovo izgubil, je bilo v njej samo 500 dolarjev! Brencelj: GOL Kaj sili množico ▼ areni da od navdušenja se peni, razburja se in tuli. vpije, z nogami cepcta in bije? Kdo njen poslednji Je IdotT Zelo preprost odgovor: gol! RlAZOItiO »,.. in tako smo dobili novega svetovnega prvaka v peresnolahki kategoriji!« K. O. V Milvvaukee (ZDA) je gostoval pred kratkim francoski boksar ftobert Vll-~ lemain. Na poti ga je spremljala njegova mlada žena, in neki Američan jo je kot Francozinjo radovedno vprašal, kako se ji zdijo moški v Ameriki Mlada žena je odgovorila: — Tega pa vam ne morem povedati, ker sem poročena ... Mov domači ftlffii Tidifcu Stran 8____________________________________________________»T O T I LIS T ._________________^ ^ ******* »» NOBHLOVA nagrada Nekateri švedski in norveški parlamentarci so predlagali, da se letos podeli Nobelova nagrada za mir Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, ker so olimpijske igre mnogo doprinesle k zbližanju raznih narodov in ras. Jaz pa mislim, da bi tako nagrado bolj zaslužili funkcionarji mariborskih klubov namlz- lzda]a NovIDtfsk« druitvo Slovenile. PoTenentilTo Maribor — Ureja uredniški odbof — CMgoforal urednik Ciril — Letna naročnine 300 dinarjev, polletna l#l. ?J dmarle« — Uredmltvo In uprava Maribor. Kopaltika J — Telelon J*-?# — C«k re«. NB MOI-T-IM — Pottnl predal 53 — Rokopisov Hi rteb ne vračamo — Tlak Mariborske ttefcM**