Dopisi in novice. — Iz Dnnaja. (Izv. dop.) Na tukajšnih ljudskih in meščanskih Solah je tako vravnano, da od tretjega razreda začenši podučujejo telovadbo za ta predmet posebej izprašani učitelji. Ti imajo tolikokrat po 5 gl. na mesec, kolikor ur na teden podučujejo. Dalje tndi na dekliških šolali podučujejo v ženskih ročnih delih za to posebno izprašane učiteljice. Zoper te učitelje in učiteljice so se vzdignili že lani nekteri časnikarski pisači in drugi nemerodajni ljudje, ter interpelirali dunajski magistrat, čemii izdaja za ta poduk poseben denar. Učitelj, ki podučuje vse predmete v kakem razredu, naj bi bil primoran vaditi učence tudi vtelovadbi; v viših razredih meščanskih šol, kjer je strokovnjaški poduk, naj bi pa uril učence v telovadbi razrednik (Klassenvorstand). Eavno tako naj bi podučevale učiteljice, ki podučujejo druge predmete v svoji šoli, tudi še ženska ročna dela. — Sploli, ta interpelacija je prišla v sejo mestnega magistrata. Tu se je dolgo, dolgo obravnavala, in konec teh obravnav je bil, da vse ostane pri starem. Ker že danes pisem ta dopis, in ker se druzega nič ni posebnega dogodilo, naj pojasnim bralcem nekoliko dunajske šolske razmere. Vse tukajšne ljudske in meščanske šole, izvzemši c. kr. vadnice in privatnih zavodov, so mestne ali komunalne. Pa tudi večina gimnazij in realk je mestnili. Okrajni šolski svet ni cesarsko-kraljevi, in predsednik mu tudi ni okrajni glavar, ampak župan. Kakor je znano, je Dunaj razdeljen v 10 okrajev, in vsaki okraj ima svoj krajni šolski svet. Navadni ljudski učitelj ima 800 gl. plafie potem 30^ stanarine t. j. 240 gl. Tedaj znaša njegova letna plača 1040 gl. Petletne doklade so po 50 gl. Meščanski učitelji imajo 900 gl. plače in 30 % stanarine, tedaj znaša njibova plača 1170 gl. Vodje na ljudskih šolali imajo 800 gl. plače, 200 gl. opravilne doklade in prosto stanovanje, a ravnatelji na meščanskih šolah 900 gl. plače, 300 gl. opravilne doklade in prosto stanovanje. To bi bilo vse dobro, ali zdaj pridejo podučitelji. Ti se dele v definitivne in provizorične. Definitiven podučitelj ima 600 gl. plače, ktera mu je razdelena na 12 mescev; provizoričen ima pa 400 gl., če nima učiteljske preskušnje (Lehrerbefahigung) in 600 gl., če jo že ima. Ta denar ni njegova plača, ampak le remuneracija, ki je razdeljena na 10 y2 mescev. Čez počitnice tedaj provizoričen podučitelj ne dobi nikacega denarja. In ako je tudi bolan, ne dobi za te dneve, ki jih je doprinesel v bolezni, nobenega solda. In marsikteri tak podučitelj mora čakati večkrat po 6 do 7 let, preden postane učitelj. Konec vsacega šolskega leta so vsi ti provizorični podučitelji iz službe razpuščeni, in če hooe kteri izmed njib spet priti v službo, se mora v začetku prihodnjega leta pri raagistratu naznaniti. To je zato, ker je na Dunaji toliko in toliko učiteljev, ki komaj čakajo, da bi prišli kam na kako šolo. Pa to niso samo učiteljski kandidatje, ampak že taki, ki so celo za meščanske šole izprašani. Tu se niC ne ve o pomankanji učiteljov, ampak le o preobilici. Vsako leto enkrat je razpisanih par stopinj za meščanske učitelje, potem 50 stopinj za ljudske učitelje in 50 za definitivne podučitelje. Za te pa seveda vse kompetira, kar ima učiteljsko preskušnjo. Vodstvo ženske pripravnice je prepovedalo kondidatinjam nositi šlepe s pristavkom, da ktera bi se še upala s šlepom priti v šolo, bi bila izključena. Bila je potem po dunajskih listib dosti pisarije o tem. Najboljše je pa to stvar zadel humoristični list »Kikeriki«. Ta je naslikal dekle s kratkimi kikeljcami in debelimi mečami, ktero je nekdo vprašal, če je od baleta. Ali ona mu je odgovorila: Ne, jaz sem iz pripravnice, kjer nam je prepovedano nositi dolgo obleko. (Tako zvani šaljivi listi komaj čakajo kosti, da jo obirajo i. t. d.) — (K statistici bnatskib škola.) Popis učitelja (učiteljev) i učenika (učencev) na pučkih (ljudskih) učilištih (učilnah) v Zagrebu. TJ Zagrebu imamo 3 preparandije, jednu mužku i 2 ženske, od ovib potonjih je jedna u samostanu milosrdnica (usmiljenih sester), gdje se uzdržaje na vlastiti trošak; dočim (med temi) one dvie na trošak zemlje. Na obijuh zemaljskih preparandija službuje ukupno 15 učiteljskih sila (moči t. j. učiteljev), medju timi je 9 redovitih učiteljah, 5 poinocnih i jedan namjestni učitelj. Na mužkoj preparandiji je upisano 74 učiteljskih pripravnika, a na ženskoj 55 pripravnica, dalde ukupno 129 učiteljskih pripravnika; pribroje li se ovamo (ovim) i 77 pripravnica iz samostanske preparandije, to je ukupni broj zagrebačkih pripravnika i pripravnica 206, od kojih su 74 mužka, a 132 ženske. Na ženskoj preparandiji kod (pri) milosrdnica službuje 9 učiteljskih sila, od kojih su 3 učitelja s vana dolazeča i 6 učiteljka sestara; a upisano ih je ukupno 77 učiteljskih pripravnica. U tečaju ručnih djela, pripravlja se 17 pripravnica za učiteljke ručnoga djela, osim (poleg) toga polazi (hodi v) taj tečaj i mnogo privatnih djevojaka. Na višoj djevojačkoj (dekliški) učioni milosrdnica službuje 15 učiteljka i jedan vjeroučitelj, a u svih (vsih) 8 razreda polazi 177 učenica (učenk); na višem gojilištu ili Konviktu podučava 5 učit. sila 73 učenice; na četverorazrednoj kombinovanoj školi 4 učiteljke 48 učenica; i konačno kod sv. Duha u samosstanskoj villi podučavaju na eetverorazrednoj kombinovanoj učioni 3 učit. sile 60 ueenica; ovamo valja pribrojiti i liep broj djece u zabavištu, gdje se igrom i zabavom priučavaju svemu, što je nuždno za pripravu školsku. Dakle u samostanu milosrdnica podučava ukupno 40 učiteljskih sila 721 učenicu. Zaista liep broj, a i liep trošak, koj odpada gradu i zemlji (namreč mestu Zagreb. in hervatski deželi), tuj netreba drugoga dokaza, gdje brojevi toli jasno govore. Na gradskoj višoj djevojačkoj učioni upisano je ove godine 390 učenica; podučava 13 učiteljskih sila, napose učitelji za sviranje i gombanje i 4 za izvanredne predmete. Peti razred ima pavalelku, te su svi razredi upravo prenapunjeni, upravo je skranje vrieme, da se pobrine grad za bolje i vece prostorije, jer su ove s naučnoga, a sa zdravstvenoga gledišta pogotovo neshodne, da ne reknemo izpod svake kritike. Kako se je samostan ove godine pobrinuo (poskerbel) za svoje učenice, sagradiv liepu, novu sgradu lih za preparandiju i višu djevojačku učionu, zar da grad zaostaje u obcem prosvjetnom interesu za privatnimi zavodi? Na zagrebačkih pučkih školah je ljetos upisano i to: na kaptolskoj občoj pučkoj školi 280 učenika, za 36 više od lane, a podučava 5 učiteljskih sila; bit če tuj mnogo doprinela i krasna upravo školska sgrada netom podignuta na najprikkdnijem mjestu toga gradskoga prediela. Možemo slobodno reui, da je to prva školska sgrada možda u Hrvatskoj, koja posvema odgovara i gradjevnomu ukusu, i pedagogijskim zahtjevom, a uredjena je sa svimi školskimi potrebštinami po najnovijem zalitjevu — liepe, prostrane, visoke, vidne sobe, da je samo milota boraviti u njili. Takove bi valjalo graditi sve naše učevne zavode, kad se vec gradi, neka se gradi trajno i dostojno grada Zagreba te priestolnice hrvatske. U dolnjo gradskoj školi upisano ih je 450, sva četiri razreda imaju paralelke, za 50 više od lane, a nekoliko stotina u opetovnjaka polazi ovu školu, koji su razdieljeni u 2 razdjela, viši i niži. Podučava 9 učiteljskih sila ijedan suplent za sve zagrebačke škole. Na vježbaonici mužkoj uz mužku preparandiju podučava 5 učitelja 120 učenika; a na ženskoj takodjer 5 učiteljskih sila 147 učenica. Osim toga je poseban učitelj za gombanje (telovajo). Na duhovljanskoj pučkoj školi podučavaju 3 učiteljske sile 65 učenika. Na svih tih učionah posebni su katekete, koji su ubrojeni medju dotične učitelje, a i 3 učiteljke namještene su na dječačkoj školi. Na privatnih djevojačkih zavodih i to; u zavodu gdje. Katke ima 24, kod Bronerice 48 a kod Gogerice 42 pitomkinje, ukupni broj privatnih učenica 114. Na tih zavodib podučavaju učitelji sa srednjib i pučkili škola osim dotične vlastnice zavoda. — Konačan dakle broj učitelja i učenika na svib ukupno učevnih zavodih puCkoga školstva grada Zagreba iznosi za tekuču školsku god. 1877/8. 102 učitelja, polovinom mužki i ženski od tih je 10 pravib, a 4 suplirajuča kateketa, ukupno ih 14; 2,419 učenika, od tih su 992 mužka, a 1,427 ženska, po tom ima na svih zagreb. pučkih školah za 435 više ženskih, nego mužkih djaka; razlog ce biti zavodi za djevojke i gradjanske škole, gdje imade veliki broj izvanjskih djevojaka, čega neima za dječake. Uračuna li se ovamo broj učenika sa zagreb. gimnazije 652 i sa realke 270 ukupno 922 učenika srednjih škola, zatim 344 slušaoca na hrvatskom sveučilištu; to čemo dobiti sveukupnu svotu školske mladeži u Zagrebu za tekucu školsku godinu 3,685. Nebi bilo nezanimivo taj broj sravnati sa onim prije kakovih desetak godina, da se jasno vidi, kako je progresivno rasao broj učeče mladeži, u čem naziremo golem (velik) napredak na polju hrvatskoga školstva ovo zadnjih godina otvorom hrv. sveučilišta. »Hrv. Učitelj.« — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta dne 34. jannarija 1878. Na dnevnem redu je bilo: Dvorazredna ljudska šola v Radovljici se ima v prihodnjem šolskem letu razširiti v štirirazredno, perva učitelja imata dobivati po 500 gl.; a druga dva po 450 in 400 gl. Prošnja srenjskega predstojništva v Kočevji za oproščenje nadaljne naprave učnih pripomočkov za gimnazijo se je predložila slavnemu ministerstvu s primernim nasvetom. Pritožba (Eekurs) stavbnega odseka zoper razsodbo c. k. okrajnega šolskega sveta, ki se tiče nekaterih poprav pri šolskem poslopji, s e j e odvernila s tem pristavkora, da je šolskim občinam na voljo dano, ako hočejo podvzetnika za povračilo troškov tožiti. V začasno umesčenje se ima razpisati služba hišnega opravnika in šolskega sluge v licealnem poslopji, kar pa se tiče prenaredbe službinih vodil na tej službi, imajo se zaslišati dotična ravnateljstva in oskerbništvo knjižnice. Za ta kraj sta bila izključena dva gimnaz. učenca. Gimnazijski učenik je imenovan s stalnim, prizuana in odkazana jnu je bila perva petletuica. Zapisnik ravnateljstva srednje šole, ki je bil tukaj vložen, je bil predložen sl. ministerstvu. Prizivi in prošnje za prizanašanje kazni zastran šolskih zamud, prošnje za nagrado in posojilno izplačilo so bile razrešene. — Namestovanje pri nčiteljib. Gospod minister za uk in bogočastje je ukazal, da imajo učitelji na učiteljiščib vselej pri njemu prositi odpusta takrat, kedar je treba namestnine, sploh kakšnega plačevanja, za namestovanje. Deželna šolska oblast bode tedaj dajala odpust za šest mescev le takrat, ako za to namestovanje ne bode treba denarja trositi. — (Šolstvo po slovenskih krajinab.) Po datih, katere priobčuje znani pedagog dr. Dittes v svojem pedagogičnem letnem poročilu, je iraela 1. 1876. Štajerska s 1,160.000 ljudmi 735 šol in 1946 učiteljev, Koroška s 340.000 stanovalci 325 šol in 561 učiteljev, Kranjska s 470.000 lj. 261 šol in 414 učiteljev, Trst in okolica z 130.000 lj. 48 šol in 306 učiteljev, Goriška z 220.000 lj. 221 šol in 324 učiteljev, Istra z 260.000 lj. 145 šol in 245 učiteljev. Eačun iz teh števil kaže, da pride v Trstu z okolico na 424 lj. 1 učitelj, na Štajerskem na 596 ljudij 1 učiteljska moč, na Koroškem na 606, na Goriškem na 679, v Istri na 1061 ljudij, na Kranjskem pa na 1135 ljudij še le en učitelj. Torej je Kranjska v tem obziru na najslabšem mej slovenskimi pokrajinami. Mej vsemi avstrijskirai deželami ima pa primeroma največ učiteIjev Dolnja-Avstrija, najmanj pa Dalmacija. V celej Cislejtaniji pa pride poprek na 657 stanovalcev 1 učiteljska moč. — (Šolstvo na Koroškem p. 1.) Ljudskili šol je bilo v mestu Celovci 7, v šolskem okraji Celovškem 61; v šol. okraj. Hermagor. 30; v šl. okr. Špital. 53; v šl. okr. Šent-Vid. 61; v šl. okr. Belak. 50; v šl. okr. Velikovec. 35; v šl. okr. Volfsberg. 25. Za šolo vgodnih otrok je bilo 44,233, a v šolo jih je liodilo 38.615 tedaj 87'3 odstotkov. Šolskih bukvarnic je bilo 209 in bukev 13.237, okrajnih učiteljskib bukvarnic je bilo 8 s 4130 knjigami in 35 družeb »Schulpfennig-Vereine«. — (Kranjski deželni odbor) je v seji 19. januarija 1.1. za šolo v Eatečah na Dolenjskem za 1. 1878 dovolil 500 gl. pripomoči, ali bode to tudi za prihodnje leto ima sklepati prihodnji deželni zbor. — Občini Ambrus poleg Žužemberka se je tudi dovolilo 400 gl. za šolsko zgrado; toliko se bode dalo prihodnje leto, ako bode privolil dež. zbor. — (Deželni Šolski svet V Gorici.) 16. januarija ste bili med drugim na dnevnem redu tudi te-le dve točki: a) Deželna jezika (ital. in slov.) naj nehata biti zapovedana predmeta v tukajšnih srednjih šolah; b) c. k. 3razredna deška vadnica (nekdanja normalka), katera je zdaj paralelna italj. slovenska šola, naj se spremeni v čisto nemško 4razredno ljudsko šolo. Oba ta predloga je večina šolskega sveta zavergla. Nasvet, da naj se sedanja dekliška nemška šola združena z ženskim učiteljskim izobraževališčem preuravna v pararelno ital. slov. dekliško vadnico s tem pogojem, da postane deška vadnica nemška, tudi ni obveljal, ker ni bil na dnevnem redu. Tako se tudi niso pretresale prenaredbe učnega čerteža za deželna jezika v srednjih šolah, potem ko je bil padel princip neobligatnosti teh jezikov. »Nov.« — (Žlahna ruda v zgornjem Koroškem.) Da so na Koroškem v Belski in Dravski dolini nekdaj kopali žlahno rudo je sploh znano. G. profesor Eahota je pregledal vsa stara pisma, ki o tem govore, ter preiskoval dotične kraje v treh letih svojega bivanja tamkej. On pravi, da bi se vsekako splačalo, rudnike še obdelavati, posebno pa priporoča rudnike v Cirknici na zlato in srebro, na baker v Velikem - Bragantu, na zlato v Lengholz-u in na živo srebro v Dolih (Dellah) v Dravski dolini. — (Iz živalskfe»a življcnja.) Čebela se je srečno udomačila v Avstraliji, a sterdi noče tam nanašati, ker ni zime. — V Ameriko so prepeljali tudi naše selivne tice, prepelice i. dr.; ko se na jesen jamejo seliti, videli so jih leteti preko nosa »Hatteras« v Karolini in proti Bermudovim otokom. No, te poti ne bodo prestale, ker prepelice niso dobre letavke. Zginile so tudi druge selivne tice: ščinkovci, pastaričice. — Kaj pak, da v Ameriki bi ne bilo tičem treba, leteti preko širokega morja v topleje kraje, tam bi prav zložno lahko potovale po kopnem v topleje kraje, tedaj mogoče, da nekatere najdejo to pot in se čez leta in leta zopet drugej pokažejo. — Le vrabci, ti prosjaki med tiči, se dobro počutijo v Ameriki in so se zelo razmnozili. — Davica (difteritis) je pobrala v K. Jenes (Kumanija) na Ogerskem, kjer prebiva 751 ljudi 152 otrok!! — Sicer razsaja ta bolezen tudi po drugih krajih, ali vendar ne tako strašansko. kakor v K. Jenes.