SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 16. JUNIJ 1994 Letnik XLIX Štev. 24 (2759) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P. b. b. Liga zavrača Klestilovo izja Sosvet Avstrijske lige za človekove pravice o (P ločno zavrača izjavo zveznega predsednika dr. Klestila ob njegovem obisku v Sloveniji, ki so jo posredovali mediji in v kateri pravi, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe že izpolnjen. V pismu državnemu predsedniku liga sporoča, da narodnostna politika nikakor ni „zunaj diskusije“, saj so pripadniki manjšin še vedno diskriminirani, da o popolnem ignoriranju štajerskih Slovencev sploh ne govorimo. Sosvet Avstrijske lige avstrijski narodnostni politiki odreka vsakršno evropsko zrelost. PoBo vse bliže cilju Posojilnica Borovlje je vse bliže dnevu, ko bo svoj sedež in poslovne prostore prenesla v novo poslopje na Scholzevem arealu. Trenutno dokončujejo dela v notranjosti, pa tudi zunanjosti člani gradbenega odbora in poslovodstva že posvečajo vso pozornost, kot slika nazorno kaže. Prejšnji teden so pomerili reklamni kubus, ki bo nameščen nad vhodom v banko in bo seveda opremljen z zadružnim simbolom. Sredi avgusta naj bi nova PoBO odprla svoja vrata. Avstrija je sedaj članica EU: 66,4 % ZA, 33,6 % PROTI Nepričakovano jasna je bila nedeljska odločitev Avstrijcev o pristopu države k Evropski uniji: dve tretjini ali 66,4 % vo-lilcev je glasovalo za EU, 33,6 % glasov je bilo proti. Izid volitev je vse presenetil. Še zadnje dneve so povpraševala javnega mnenja in razne strankarske centrale računale z zelo tesnim rezultatom, nekateri so celo menili, da bo večina glasovala proti. Volilna udeležba je z 81 odstotki bila zelo visoka. V nobenem okraju in tudi v nobeni zvezni deželi nasprotni- ki EU niso dobili večine. Prav Koroška, kjer so poleg svobodnjakov še posebej koroški hajmatdinst in neke skurilne radikalne skupine zagnale pravcato hajko proti EU, je bil rezultat presenetljiv: 68 odsto-kov Korošcev, to sta dva odstotka nad avstrijskim povprečjem, je glasovalo z DA. Najnižje soglasje je bilo z 56,4 odstotka na Tirolskem, najvišje pa na Gradiščanskem, kjer je 74,6% volilcev glasovalo z DA, 25,4% pa z NE. Reakcije politikov so bile izidu primerne. Zvezni kancler Franz Vranitzky je govoril o enem od največjih uspehov vlade, komentar podkanclerja Buška pa je bil zelo kratek: „Fantastično“. Zvezni predsednik Klestil je menil, da je Avstrija prestala svojo evropsko preizkušnjo, zvezna predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt je bila prav tako zelo zadovoljna. Zeleni in svobodnjaki so bili proti EU. Dočim so zeleni pokazali visoko politično zrelost in moralno korektnost, svobodnjaki sedaj hočejo vse proti glasove pripirati sebi. Haider je celo govoril o „sanjskem rezultatu za svobodnjake“. Govornik Zelenih v evropskih zadevah Johannes Voggenhu-ber je v ponedeljek poudaril, da njegova stranka spoštuje izid glasovanja in da bo odslej podpirala zvezno vlado pri oblikovanju evropske politike in da bojo Zeleni skrbeli, da bojo avstrijski ekološki standardi obveljali. Izid referenduma o EU pa meče svojo senco že na prihdonje državnozborske volitve: OVP je za brezpogojno koalicijo s SPÖ. w.f. Kriza krščanskih demokratov Slovenskim krščanskim demokratom ne veje samo v vladi ostrejši piš v obraz, tudi v stranki se kopičijo težave in kolobocije. Po nedavnem odstopu strankinega tajnika Staniča, ki mu celo politični kontrahenti priznavajo strokovnost in visok politični nivo, in po odstopu notranjega ministra Bizjaka ter kritičnih glasovih na račun zunanjega ministra Peterleta, so preteklo soboto Narodni demokrati, eno od kril stranke, dokončno zapustili okrilje SKD. Na sobotnem kongresu so se Narodni demokrati odločili za izstop iz SKD in s tem po letu in pol ponovno postali samostojna stranka. Po burni in deloma zelo polemični razpravi so delegati razrešili dosedanje „mlačno“ vodstvo in za novega predsednika stranke izvolili Marjana Vidmarja, predsednika ljubljanske mestne vlade. Narodni demokrati izhajajo iz vrste nekdanje Ruplove Demokratične zveze, od katere so se pozneje zaradi ideoloških razlogov ločili. V vrste krščanskih demokratov jih je pripeljal bivši pravosodni minister in prvi predsednik Rajko Pirnat. Tudi novi slovenski notranji minister Andrej Šter izhaja iz vrst narodnih demokratov, vendar bo ostal, tudi zaradi koalicijske pogodbe, v vrstah SKD. Preberite: Zveza koroških partizanov str. 2 - Koroška je glasovala za EU vabi na osrednjo prireditev str. 3 - Uspel seminar v Velikovcu tovariško srečanje str. 4 - Svečanost pod Ljubeljem demokratov in antifašistov str. 5-0 intcrkulturnosti v Beogradu str. 6 - Hodišani so se potrudili v nedeljo, 26. junija 1994 ob 14.00 pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli str. 7 - „Trta“ in „Srce“ na turneji str. 9 - Zanimivo potovanje po Skandinaviji str. 11 - Planinsko srečanje v Globasnici Na sporedu bodo polaganje vencev ob spomeniku, nagovori ter nastopi recitatorjev in mešanega pevskega zbora „Danica“ iz Šentprimoža. Pridite s sorodniki, prijatelji in znanci na to tradicionalno srečanje - vsakoletno manifestacijo zvestobe izročilom protifašističnega boja. Oktet Suha in KPD „Drava“ vabita na 2. mednarodno srečanje oktetov v soboto, 18. junija ’94, ob 20.30 na suškem gradu pri Žvabeku Nastopajo: Obirski ženski oktet Doppelquartett St. Veit Mariborski oktet Oktet univerze Bratislava Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek Povezava: dr. Miha Vrbinc Plesni teater „IKARUS“ vabi na krstno predstavo plesno-gledališke izvedbe „Potomci z odvezo“ Koreografija: Zdravko Haderlap 18. junija’94 ob 20.00 v občinskem centru Šentrupert v Celovcu (nekdanji Volkski-no) 2 ^16. junij 1994 V'-*' Ko sem zadnje dni pred ljudskim glasovanjem o pristopu Avstrije k EU preletel naslovne strani nekaterih maloformatnih listov in v radiu in televiziji slišal Haiderjeve izjave o grozotah, ki pretijo naši državi po morebitnem vstopu v unijo, sem se nekoliko zbal, ali ne bo to morda preveč zbegalo mnoge že tako tradicionalno negativno nastrojene avstrijske duše in jih prestrašilo pred velikim novim svetom. KOMENTAR dr. Kristijan Schellander Opomin ustrahovalcem Vladina propaganda, češ kaj vse slabega se nam bo zgodilo, če glasujemo proti, se mi je zdela bolj škodljiva kot koristna, bolj voda na mline nasprotnikov pristopa kot argumentativna pomoč ljudstvu, ki je bilo od plohe raznolikih novic, dostikrat dvomljive vrste, bolj preplašeno kot pa informirano. Kaj, če ljudje od samih dreves ne bi več spoznali gozda, in bi Avstrija ostala s svojimi Haiderji in drugimi političnimi provincialnimi pustolovci sama nekje za gorami? Že sem slišal slavospeve pla-vo-rjavega populista in raznih levih in zelenih polemi-kov, katere je sicer motilo, da trobijo isto, kakor „on“, a se njihovi ustrahovalni argumenti v ničemer niso razlikovali od „njegovih“: kako pogumno in samostojno je ljudstvo kljubovalo več sto milijonov šilingov dragi vladini propagandi in bruseljskemu centralizmu in birokraciji in podobno. Hvala bogu sem se motil. Ljudje so sicer godrnjali čez vladino kampanjo in čez pomanjkljivo jasno in razumljivo informiranje o prednostih, a tudi o bremenih pristopa. Toda ob vsej kritičnosti je zelo jasna večina le izrazila prepričanje, da je integracija v EU bolj smiselna kot izolacija, da je bolje po svojih soodločati kot pa stati ob strani in da naciona- lizem ni rešitev za probleme bodočnosti. Razveseljivo je, da kljub določeni pripravljenosti delov prebivalstva, da sledi desnemu populizmu in se ne upira gonji proti tujcem, ljudje le razlikujejo med smislom in nesmislom določenih političnih argumentov. Tudi po zelo jasni odločitvi za EU zdaj še ne bo šlo brez problemov. Evropa je na prelomnici, v EU in zu-nanj nje. Nacionalizmi in razpadanje tradicionalnih socialnih struktur, tako na zahodu kot vzhodu, bodo Evropo in svet postavili pred nove velike preizkušnje. Desni in drugi populisti bodo v bodočnosti za vse probleme kot grešnega kozla uporabljali EU. Toda prepričan sem, da bodo ljudje tudi za naprej znali razločevati med realnimi potrebami, upravičeno kritiko in neumnostjo. Kaj drugega kot slednje - tudi če je pisalo v tem listu - mi ne pride na misel ob trditvah, da se tisti, ki so glasovali za EU, zavzemajo za „Vzhodno marko“, da bodo propadli mali kmetje in obrt, da bo propadla demokracija in da bosta diktirala bruseljski vojaški škorenj in birokratski aparat. Ustrahovalci in desni ter levi populisti so dobili opomin. Pred nami je sicer zahteven, a zanimiv čas. Sele: odslej evropska občina? Ali bojo Sele odslej častno imenovali »Evropska občina«? Podžupan Nanti Olip (EL) je v pogovoru za Slovenski vestnik dejal, da se njegova frakcija zavzema za podelitev tega častnega naziva »Evropska občina« Selam zaradi rekordnega števila DA-glasov na Koroškem na nedeljskem referendumu o pristopu k EU. Vzrok za ta rezultat ni samo zavest Selanov, da imajo narodne skupnosti v Evropi boljše možnosti za preživetje, ampak tudi stalna in nevsiljiva informacija prebivalstva o EU. Med drugim so bili prav kmetje zelo dobro seznanjeni s pozitivnimi in tudi negativninmi platmi pristopa k EU, Interesna skupnost selskih kmetov in kmetic je pripravila vrsto informacijskih predavanj in potovanj, na katerih so se kmetje seznanjali s tematiko EU. Ce pa je kdo še okleval, pa ga je propagandna grozljivka Haiderja dokončno prepričala, da je bolje biti v EU kot pa pod škornjem pre-napetežev. Selani so namreč z 81,60 odstotka glasovali za EU, proti jih je bilo 18,40 odstotka. To je koroški rekord. Glas iz Slovenije Jože Školjč, poslanec LDS: Presenetljiva sta volilna udeležba in izid glasovanja. Za Slovenijo in njeno politiko je to zelo dobro, da se Avstrija vključuje v širše povezave in mi računamo na njene obljube, da se bo prizadevala za razširitev EU tudi v smeri Slovenije. Nevarnosti novih blokovskih meja ne vidim, ker bo unija popolnoma drugače morala odpreti vprašanje sodelovanja teh držav in na povsem drug način tudi vprašanje etničnih skupin v okviru teh meja. Politika____________SLOVENSKI VESTNIK Pozitivna pričakovanja narodne skupnosti v EU Izid glasovanja o pristopu Avstrije k EU je predvsem na južnem Koroškem bil jasen: večina volilnih upravičencev je glasovala z DA in tako podprla evropsko integracijo. To pa tudi pomeni, da so vse ustraho-vanjske parole nasprotnikov EU, predvsem hajmatdinsta, ki je na zid slikal prav grozljiv scenarij slovenskega imperializma, in pa svobodnjakov, v nedeljo, 12. junija, doživele hud poraz. Koroški Slovenci so večinoma glasovali za pristop k EU, tudi zategadelj, ker se nadejajo, da bojo zadeve manjšin in narodnih skupnosti v širši Evropi bolj in prej zajamčene kot v ozkih avstrijskih nacionalnih mejah. V ponedeljek, 13. junija, smo povprašali zastopnike slovenskih koroških političnih in gospodarskih organizacij za njihovo mnenje o izidu glasovanja in o perpsektivah prihodnosti. Pripravil: Franc Wakounig Marjan Sturm, predsednik ZSO: Osebno sicer nisem pričakoval tako visokega odstotka za, pričakoval pa sem, da bo izid pozitiven. K integraciji dejansko ni izbire. Pri tem glasovanju je doživel hud poraz svobodnjaški predsednik Haider, ki je vprašanje evropske integracije hotel izrabiti za svoje oblastniške namene v Avstriji. Evropa mu je v bistvu bila deveta briga, hotel je samo destabilizirati avstrijsko vlado, kar pa mu ni uspelo. V manjšinskem vprašanju o EU ne smemo imeti iluzij in pretiranih pričakovanj. Ključno vprašanje je še vedno, kako bomo na Koroškem našli pametno obliko sožitja. Pri teh naših prizadevanjih pa nam bo EU v pomoč, če bomo vse te stike in norme znali pametno in v prid narodne skupnosti izkoristiti. Nedeljska odločitev je bila pozitivna, osebno se veselim izida. Marjan Pipp, podpredsednik NSKS: Najprej bi rad ugotovil, da je bil na dvojezičnem območju dežele nepričakovno visok delež glasov za pristop. To potrjuje med drugim občina Sele, ki ima deželni rekord. Iz tega lahko tolmačimo zaupanje narodne skupnosti v Evropsko unijo in pričakovanja, da se bojo vprašanja narodnega vidika tam bolj odprto reševala kot doslej. Andrej Wakounig, predsednik EL: Rezultat je pokazal, da je večina Avstrijcev za evropsko integrcijo. Tudi delež koroških Slovencev, ki se opredeljuje za skupno Evropo, je precej velik in v bistvu podoben avstrijskimi poprečju. Seveda pa sedaj ne smemo storiti napake, kot sojo napravili leta 1920, ko je tudi bila demokratična odločitev, da bi sedaj tiste, ki so se opredelili proti pristopu, porinili v kot. Nasprotno, treba jih je vključevati v diskusijske in odločitvene tokove. Za manjšine si pričakujem prav na področju manjšinskega prava bistveno izboljšanje. To se pravi, da bo s tem seveda tudi Avstrija primorana uveljaviti modernejše evropske manjšinskozaščitne standarde. Ana Blatnik, podpredsednica DS slov. socialdemokratov: Ta izid je zelo pozitiven in dokaz, da bo Evropska unija res unija regij, kulture in jezikov. DS pojmuje izid kot znak odprtosti in tudi za manjšinsko vprašanje je nedeljski rezultat zelo pozitiven. Joža Habernik, direktor ZSZ: Gospodarstvo se je na EU že osemdesetodstotno pripravilo, saj je že vse zakone tako krojilo po zahtevah EU. Bo po udarec za majhne strukture, tako pri zadrugah kot tudi pri nekaterih manjših posojilnicah, ker pač zakonodaja EU in tudi prejšnja avstrijska nista ravno naklonjeni manjšim enotam. Se bo pač treba še bolj potruditi, da bomo uspeli. Rezultat glasovanja nas je malce presenetil, smo pa s pristopom seveda računali in ga pozdravljamo. Rezultati dvojezičnih občin Na Koroškem je 228.461 volilnih upravičencev ali 68 % glasovalo z DA, 107,417 ali 32 % pa z NE. Volilna udeležba je bila 80 odstotna. Dvojezične občine so glasovale takole: OKRAJ VELIKOVEC Občina Upra -vičenci Ude- ležba Veljav- ni DA % NE % Pliberk 3.148 72,20 2.233 1.423 63.70 810 36,30 Djekše 741 83,40 606 332 54,80 274 45,20 Dobrla vas 4.467 81,48 3.581 2.470 69,00 1.111 31,00 Železna Kapla 2.381 81,85 1.912 1.358 71,00 554 29,00 Bistrica 1.463 78,74 1.137 700 61,60 437 38,40 Galicija 1.318 77,84 1.016 633 62,30 383 37,70 Globasnica 1.216 78,04 936 582 62,20 354 37,80 Grebinj 2.761 75,47 2.062 1.237 60,00 825 40,00 Suha 971 75,28 715 467 65,30 248 34,70 Ruda 1.275 76,39 958 635 66,30 323 33,70 Škocjan 3.118 109,74 3.378 2.371 70,20 1.007 29,80 Žitara vas 1.656 84,11 1.363 938 68,80 425 31,20 Velikovec 8.576 79,82 6.748 4.493 66,60 2.255 33,40 OKRAJ CELOVEC-DEŽELA Žrelec 5.115 75,91 3.839 2.480 64,60 1.359 35,40 Bistrica v Rožu 2.031 83,55 1.667 1.239 73,90 438 26,10 Borovlje 5.887 81,65 4.732 3.302 69,80 1.430 30,20 Grabštanj 1.947 81,51 1.568 1.007 64,20 561 35,80 Hodiše 1.687 96,26 1.610 1.109 68,90 501 31,10 Kotmara vas 2.119 81,17 1.694 1.220 72,00 474 28,00 Bilčovs 1.289 82,07 1.037 668 64,40 369 35,60 Štalenska gora 2.208 80,38 1.744 1.062 60,90 682 39,10 Žihpolje 1.368 80,48 1.081 710 65,70 371 34,30 Gospa Sveta 2.796 81,40 2.248 1.454 64,70 794 35,30 Otok 938 100,21 929 653 70,30 276 29,70 Pokrče 2.025 80,88 1.620 972 60.00 648 40,00 Šmarjeta v R. 896 82.47 728 495 68,00 233 32,00 Škofiče 1.631 83.01 1.338 881 65,80 457 34,20 Dholica 1.524 83,39 1.261 835 66,20 426 33,80 |j Sele 599 73,62 423 345 81,60 78 18,40 Okraj Celovec-mesto 69.005 76,92 52.580 36.724 69,80 15.856 30,20 OKRAJ BELJAK-DEŽELA Podklošter 5.092 91,45 4.615 3.098 67,10 1.517 32,90 Ziljska Bistrica 555 79,27 437 305 69,80 132 30,20 Bekštanj 6.032 84,51 5.035 3.698 73,40 1.337 26,60 Straja vas 626 80,51 495 364 73,50 131 26,50 Čajna 1.814 83,51 1.494 1.052 70,40 442 29,60 Rožek 1.279 84,20 1.068 754 70,60 314 29,40 Šentjakob v R. 3.474 79,33 2.726 1.959 71,90 767 28,10 Vrba 6.347 87,25 5.469 3.377 61,70 2.092 38,30 Vemberk 3.413 79,90 2.709 1.775 65,50 934 34,50 Okraj Beljak-mesto 42.285 81,24 34.072 24.221 71,10 9.851 28,901 OKRAJ ŠMOHOR Šmohor 5.707 82,96 4.679 3.235 69,10 1.444 30,90 | Šentštefan 1.458 82,99 1.190 850 71,40 340 28,60 Seminar Delovne skupnosti „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ je v sodelovanju z Renner Inštitutom priredila dvodnevni seminar na temo „Manjšine in evropska integracija“. Seminar , ki je bil minuli petek in soboto v Velikovcu, je pobudila Ana Blatnikova. Predsednik stranke dr. Michael Ausserwinkler je uvodoma poudaril, da se mora SPÖ vrniti k svojim načelom. Zato so strokovni seminarji še kako potrebni in še prav posebej o manjšinskem vprašanju. Nato je kot prvi predavatelj nastopil dr. Marjan Sturm, ki je govoril o „novi kulturi sožitja na Koroškem“. Nakazal je zgodovinski razvoj nastanjanja nacionalizmov in nato razvil ideje, kako naj bi presegli etnično konfrontacijo na Koroškem. Sožitje je potrebno graditi z obeh strani, s strani manjšine in večine. Sturm je poudaril, da je etnična konfrontacija vodila do etnične ho-mogenizacije na obeh straneh. V taki homogenizaciji pa tudi nujno na obeh straneh propadejo levoliberalne sile. Zato je plediral za medetično sodelovanje v smislu tolerance. To naj bi se razvijalo na regionalni zavesti prostovoljne dvo in večjezičnosti. Prenehati je treba s politizacijo jezika z obeh strani, pravtako tudi z narodnostno priznavalno prisilo. Sturmovemu predavanju je sledila živahna razprava, v katero se je vključil tudi predsednik stranke dr. Ausserwinkler. Naslednji predavatelj je bil ustavni pravnik dr. Franz Sturm, ki je govoril o „stanju in perspektivah pravne manjšinske zaščite“. V svojem pregleduje najprej ugotovil, daje vodilo avstrijske ustave prav varstvo manjšin v najširšem smislu besede kot osnovni kriterij demokratičnosti družbe. Nato je podal pregled manjšinske zaščite na osnovi avstrijske zakonodaje in mednarodnih sporazumov. Predavatelj je dejal, da bi odredbi o dvojezičnih topografskih napisih in uradnem jeziku lahko upoštevali manjši procentni odstotek (v mednarodni zakonodajni literaturi se navajajo odstotki med 5 in 20, avstrijske odredbe pa predvidevajo 20 oz. 25 - procentno klavzulo). Pravtako je poudaril, da je 7. člen ADP na področju šolstva izpolnjen, če izvzamemo vprašanje predšolske vzgoje oz. dvojezičnega pouka v 4. razredu, o čemer pa bo odločalo ustavno sodišče. Deželnozborska poslanka mag. Melitta Trunk se je v svojem referatu kritično in samokritično lotila politike SPÖ do manjšinskega vprašanja v zadnjih desetletjih. Menila je, da se mora stranka vrniti k svojim načelom. Nakazala je nekaj aspektov take bodoče politike. Seminar Delovne skupnosti „Avstrijske narodnosti v SPÖ“, katerega so se udeležili pripadniki večine in manjšine ter dvojezični Korošci, je potekal v konstruktivnem vzdušju. Postalo je jasno, da si ljudje takih strokovnih seminarjev, na katerih se brez ovinkarjenja govori tudi o tako imenovanih tabu temah, prav želijo. Organizatorka seminarja Ana Blatnik je poudarila, da je zelo zadovoljna s potekom seminarja in da bo jeseni ponovno organizirala podobnega. Za diskusijsko osnovo bo delovna skupnost iz vsebine tokratnega seminarja do takrat izdala brošuro. Kotmara vas kar dobro gospodari Najvažnejši točki občinske seje v ponedeljek, 30. majnika, sta bila poročilo nadzornega odbora in obračun za leto 1993. Čeprav se mora občina ubadati s precejšnjimi denarnimi težavami, ji je kljub temu uspelo ustvariti nekaj denarnih zalog, ki bojo še bolj potrebne, ker se pač denarna sredstva vse bolj krčijo, izdatkov pa bo vedno več (otroški vrtec, kanalizacija). Ker za kanalizacijo na Ilovju občina ne dobi sredstev od dežele, je bilo treba spremeniti finančni načrt (celoten projekt stane 14,450.000 šil., dežela pa ne prispeva deleža 345.000 šilingov). Občinski svet se je ukvarjal s prenamembami zemljišč in je tudi sklenil zvišanje najemnine v obeh občinskih stanovanjskih hišah (v eni se najemnina za m2 zviša z 10 na 15, v drugi pa s 15 na 20 šilingov). Za zaključek je župan Hugo Götzhaber prebral predloge. EL predlaga, naj občina v Ča-horčah v celoti prevzame v javno lastništvo pot od med Šmarješko in deželno cesto. Nova tiskovna služba Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) na Dunaju je pred dnevi ustanovil tiskovno službo narodnih skupnosti (Volksgruppenpressedienst). Po lastni definiciji je njen namen „kontinuirana informacija manjšin za večino“ in nebirokratsko agiranje in reagiranje, obenem pa služba želi biti tudi pomoč pri rešeršah in informiranju o narodnih skupnostih. Potreben in koristen razgovor Pretekli ponedeljek je bil na sedežu Zveze slovenskih organizacij posvet odbora za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije z organizacijami koroških Slovencev (z ZSO, NSKS, EL, DS v SPÖ, SPZ in KKZ ter zastopnikom slovenskega dela Cerkve). Slovensko parlamentarno delegacijo je vodila predsednica Jadranka Šturm-Koc-jan, sodelovali pa so Marija Logar (Krščanski demokrati), Jože Školjč (LDS) in Zmago Jelinčič (nacionalna stranka). Sturmova je uvodoma poudarila, da je slovenski državni zbor prav izhajajoč iz dejstva, da je zamejsko vprašanje zelo pomembno, ustanovil posebno delovno skupino, ki naj sproti spremlja razvoj zamejskih Slovencev in o tem obširno in objektivno informira slovenske parlamentarce. Temu namenu služijo tudi redni sestanki s predstavniki zamejcev. Ponedeljkov pogovor je pokazal, da sta asimilacija in akulturacija koroških Slovencev slej ko prej pristojna. Protiukrepi niso samo stvar Slovenije, ampak predvsem Avstrije, ki je obve- zana, da zagotovi zaščitne standarde, kot so med drugim zapisani v členu 7 Avstrijske državne pogodbe. Kot v Sloveniji, kjer so Madžari in Italijani zastopani v parlamentu, naj bi bili tudi koroški in štajerski Slovenci zastopani v deželnih zborih in v zveznem parlamentu. Parlamentarci so ugotovili, da v nasprotju z vsemi izjavami predsednikov Kučana in Klestila ob državniškem obisku avstrijskega predsednika v Sloveniji Avstrijska državna pogodba ni presežena, obsoletna, ampak je in ostane temelj pravic koroških in štajerskih Slo-, vencev. Slovenija se tudi v zvezi s členom 7 ADP pojmuje kot pravna naslednica Jugoslavije. Slovenski parlamentarci so izrazili željo Slovenije po mini- Posvet v sejni dvorani Zveze slovenskih zadrug Prepričljiv uspeh avstrijskih Evropejcev ali evropskih Avstrijcev ni povzročil posebno množične evforije, kakor se je npr. razvila na večer plebiscita o atomski elektrarni Zwentendorf, ko so se na znamen dunajskem Ringu spontano zbrali deset-tisoči in praznovali svojo zmago proti nuklearni blaznosti; samo peščica (plačanih) klakerjev je spremljala zunanjega ministra Mocka v dunajsko stolnico, kjer se je KOMENTAR Odločeno je zahvalil svojemu bogu za pozitivni plebiscitni izid, druga peščica jo je ubrala v „evropski šotor“ pred socialdemokratsko postojanko v Löwelstraße, kjer je ploskala Gitti Ederjevi, Vra-nitzkemu in drugim tovarišem iz SPÖ. Senčila na stavbi svobodnjakov v Kärntner Straße se niso dvignila. Ljudstvo je glasovalo, evforično slavilo svoje odločitve ni. Haiderjeva kampanja proti Evropski uniji je nedvomno učinkovala kontra-produktivno: marsikateri skeptik se je izrekel za vstop v EU, ker je zavestno hotel nasprotovati Haiderju. To seveda nikakor ne more relativirati splošnega avstrijskega prepričanja, ki se ga da izbrati iz izida referenduma: večina Avstrijcev je sledila politični argumentaciji vladnih strank, političnih interesnih zastopnikov, katoliške cerkve in množičnih medijev, v okrajih, ki so zaradi gospodarske krize še posebno prizadeti, je odstotek glasov za vstop v EU očitno še višji, ker si prebivalstvo pričakuje novih gospodarskih učinkov, kakor jim je to prišepetala vladna uradna reklama, kakršni v drugi republiki še nikoli nismo bili priča. Najbolj razveseljiv rezultat plebiscita pa je nedvomno, da je Haiderjev vzpon vsaj začasno ustavljen; niti na Koroškem niti v okrajih na Dunaju, kjer so bili svobodnjaki v zadnjem času dokaj uspešni, njegova demagogija ni zalegla. Haider jo je dobil po glavi. Z njim pa nedvomno tudi tisti pošteni nasprotniki avstrijskega vstopa v EU, ki niso argumentirali s „čokolado iz krvi“ ali z „ušmi v jogurtu“, marveč, ki jim je bila suverenost, nevtralnost in samostojnost avstrijske države in državnosti pri srcu; in ki bodo - ob vsem spoštovanju izida plebiscita, o katerega demokratičnem značaju ni dvoma-še vedno kritično opazovali nadaljnji razvoj Evropske unije, v kateri se bo morala Avstrija znajti kot enakopravna država med enakopravnimi; pozitivno bo treba skrbeti za sodelovanje med tako imenovanimi majhnimi državami v EU in hkrati bo treba paziti na vsakršen sum, da bi se v EU gradil neki nov germanski blok, ki bi povezoval Velenemčijo z Avstrijo. Koroški komentator Willy Lorenz je v noči po plebiscitu tako neumnost npr. že izustil. Popolnoma brez zveze je, kar je v svojem začetnem komentarju o koroškem izidu plebiscita dejal, namreč, da je Koroška drugič v tem stoletju glasovala z „da“: prvič v letu 1920, in drugič prav 12. junija 1994. „Lerner Sie Geschichte, Herr Redakteur“, je svojčas mrmral zvezni kancler Kreisky; koroško prebivlast-vo je namreč letos v tem stoletju že tretjič glasovalo „... aber das ist eine andere Geschichte“, bi dejal priljubljeni selfman iz reklamnih televizijskih oddaj vsako sredo. malnem konsenzu zamejskih Slovencev v vprašanju skupnega zastopstva, vendar ta ne sme biti v škodo tega ali drugega dela koroških Slovencev. Jasno so poudarili, da Slovenija zamejce pojmuje in obravnava kot subjekt in da naj se matična država do manjšin v zamejstvu temu primerno tudi vede. V tej zvezi je poslanec Školjč zavrnil vse poskuse, da bi notranjeslovenske strankarske konflikte prenesli v manjšinske strukture. Zelo odmeven je bil predlog za novo Spomenice, v kateri naj bi kot leta 1955, osrednje politične strukture koroških Slovencev formulirale stališča in zahteve narodne skupnosti v smislu docela spremenjenih geo in narodnopolitičnih razvojev v Evropi po razsulu Sov- jetske zveze in Jugoslavije ter po nastanku suverene Republike Slovenije in po pristopu Avstrije k EU. Šturm-Kocjanova je koroške sogovornike informirala tudi o zakonu o financiranju dejavnosti zamejskih Slovencev, ki ga trenutno pripravljajo v slovenskem parlamentu. V tej zvezi je poudarila, da je pododbor, kateremu predseduje, nad uradom državnega sekretarja za Slovence po svetu. Nadaljnje točke pogovora so bili podpis kulturnega, znanstvenega in gospodarskega sporazuma med Avstrijo in Slovenijo, možnosti sprejema oddaj RTV Slovenije in razširitev slovenskih oddaj v ORF, ter šolsko in medijsko vprašanje. Franc Wakounig Nov zadružni sedež slovesno odprt Dan veselja, ponosa in skupnosti Pavličeva ulica je bila v soboto, 11. junija, gospodarsko in tudi družabno središče celovškega mestnega jedra. Slovesne otvoritve sedeža Zveze slovenskih zadrug so se namreč udeležili tudi najvišji predstavniki političnega, gospodarskega in bančnega življenja dežele, zastopniki slovenskokoroških političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij in zastopniki zadružništva iz Slovenije in italijanskega zamejstva. stett Alpe-Adria iz Rikarje vasi je igral poskočne viže, bio-kmetje v okviru Kmečko-izo-braževalne skupnosti in Andrej Stefitz iz Žvabeka pa so psokrbeli, da so se vsi okrepčali. Kulturni spored otvoritve so oblikovali celovška mestna godba na pihala, tamburaši iz Loč pod vodstvom Erike Wro-lich in mešani pevski zbor „Danica“ iz Šentprimoža pod vodstvom mag. Stanka Polzer- ja. V zadružnem poslopju je bil dobro obiskan poseben poštni urad, razstavljali so podjunski umetniki Helmut Blažej, Albert Kraiger, Andrej Krištof, Albert Messner, Stanko Sad-jak in Kristijan Sadnikar, sek- Z besedami „Uspeli smo“ je predsednik Zadružne zveze Mihi Antonič začel svoj slavnostni govor in otvoritev poslopja upravičeno imenoval zgodovinski dan za slovensko koroško zadružništvo. Posebej je poudaril povezovalno funk- Pavličeva ulica je bila polna Ob stojnici Interesne skupnosti selskih kmetov in kmetic cijo te ustanove. Kot izraz pre-komejnega sodelovanja in kooperacije je omenil prav večjezičnost sodelavcev zadružne zveze in zastave sosednjih republik Slovenije in Italije na novem poslopju. Kot zgled za evropsko sodelovanje in simbol nove Evrope v evropskem mestu Celovec je župan Leopold Guggenberger imenoval novo zadružno poslopje, ki da je vrhu tega še velikega pomena za gospodarski in urbanistični razvoj koroške deželne prestolnice. Podobno se je izrazil tudi mestni svetnik za gradnje Kurt Peterle, kajti lepa gradnja prispeva svoje k dobremu počutju ljudi. V imenu Raiffeisnove centrale na Dunaju se je otvoritve udeležil direktor Leo Pötzel-b.erger in gradbeni dosežek ocenil kot izraz zdravega gospodarskega razvoja slovenske zadružne zveze. Za uspelo gradnjo in lično poslopje so zadružni zvezi nadalje čestitali predsednik Koroške gospodarske zbornice Karl Koffler, ki je najavil tudi odlikovanje predsedniku Antoniču, ravnatelj Koroške Raiffeisnove zveze Herbert Bacher in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. Kapelski župnik Poldej Zunder je ob asistenci direktorja Joža Habernika blagoslovil novo psolopje. Malce z začudenjem pa so navzoči vzeli na znanje, da med govorniki ni bilo predstavnikov slovenskokoroških organizacij. Po slavnostnem aktu si je množica ogledala novo poslopje, uspešnica prve vrste so vsled občasnega dežja bile bele zadružne marele, med praznujoče pa se je pomešal tudi deželni glavar Zernatto. Franc Wakounig Srečanje ob spomeniku „Obtožujem64 pod Ljubeljem V času nacizma je imelo koncentracijsko taborišče Mauthausen na obeh straneh Ljubelja svoji podružnici, v katerih so trpeli in umirali ljudje različnih narodnosti. Med njimi je bilo predvsem mnogo Francozov, ki so pod krutim nadzorstvom SS gradili predor skozi Karavanke. V soboto, 4. junija, se je na slovenski strani zbrala množica ljudi, da počasti spomin žrtev in izpriča, da teh grozodejstev ne smemo nikdar pozabiti. Udeležence je pozdravil župan mesta Tržič Peter Smuk, med njimi tudi predstavnike inozemskih organizacij in držav: predsednika britanskega državnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne Williama Deakina, generalnega sekretarja mednarodnega komiteja Mauthausen Alberta Langankeja, veleposlanika ' Republike Češke Petra Kypra in konzula Republike Francije Dominika Lopeza. Župan je izrazil željo, da bi to srečanje ohranili kot trajen spomin in opomin na nesmiselnost razdajanj ljudi in narodov. Potem je spregovoril župan francoske občine Ste Marie aux Mineš Roland Mesier: „Vedno znova sem ganjen, ko se srečam z vami na tem spominskem kraju pobratenega mesta Tržiča.“ Omenil je izvor pobratenja obeh mest „trpljenje naših ljudi“: Sloven- cev v podružnici taborišča Struthoff v Franciji, ki so morali delati v tamkajšnjem predoru v Vogezih, spremenjenem v tovarno letalskih motorjev za potrebe nacistov, in šter vilnih Francozov, ki so trpeli tukaj v ljubeljskem predoru. Pozval je, da je treba mladim ljudem vseh dežel omogočiti, da se med seboj spoznajo, da ne podležejo zlim duhovom, ki so tudi dandanes prisotni in vedno pripravljeni, da jih potisnejo v sovraštvo namesto v ljubezen. Za županom je spregovoril Marcel Aubert, nekdanji interniranec v ljubeljskem taborišču (njegov govor je sproti prevajal inž. Janko Tišler). Dejal je, da bi bil rad prisostvoval svečanostim, ki potekajo v teh dneh v Normandiji, toda bolj si je želel biti tukaj - in povedal zakaj. Bil je eden od tistih francoskih kaznjencev, ki so prišli v Tržič s prvim transportom iz kaceta Mauthausen, 3. junija 1943. Uspelo mu je pobegniti skupaj z 22 ubežniki. „Zato, ker sem bil šest mesecev pri partizanih in prehodil vso vašo domovino od Koroške preko Luč, Ljubnega, Gornjega grada, Dolenjske pa vse do Splita, ki sem ga zapustil 18. aprila 1945, da bi se spet vrnil v svojo domovino.“ Po prihodu v Francijo pa se je postopoma začel zavedati, da je tu našel drugo domovino, Slovenijo, katero zdaj redno obiskuje že več kot 40 let. „In to zaradi cenjenja, občudovanja in spoštovanja, ker so me vaši partizani vedno navdihovali s hrabrostjo in patriotizmom. Torej vidite, zakaj sem danes tu med vami!“ Za njim je spregovoril predsednik deportirancev v nacističnih taboriščih za Furlanijo-Julijsko Krajino Fedinando Zidar, ki je med drugim nakazal, da fašizem spet dviga glavo, tudi tokrat pa da bo naletel na odpor. Slavnostni govornik je bil Lev Kreft, podpredsednik državnega zbora Republike Slovenije. Povedal je, da moramo zgodovino vedno znova pisati in prebirati. „Kot opozorilni napis na Dantejevem peklu je danes zgodovina koncentracijskih taborišč, kot meja, na kateri je zapisano, da bomo izgubili vsako upanje, če jo naša civilizacija še enkrat prestopi. Poudaril je pomen odpora: „Med tistimi, ki so jih obsodili na suženjstvo in smrt, se je spletla vez, ki je bila več kot samo sočutna pomoč, bila je vez, da bi skupaj pomagali ohraniti človeka in človečnost. Premagala je zlo, ker ste se uprli zlu in nasilju. Tu, pri nas, je bil upor tako močan, tako odločen in tako dobro organiziran, da mu tudi natančna in nasilna organizacija zla ni mogla postaviti meje in bodeče žice.“ Opozoril je na to, da se danes zlo vrača z vsemi svojimi že znanimi obrazi, z mednacionalno nestrpnostjo in šovini- zmom, z avtoritarnim nasiljem, s sovraštvom do drugih in drugačnih, z antikulturnimi kulti smrti in uničenja, vrača se kot vojna, ki divja v naši soseski. Poudaril je pomen ustavnega zakona Republike Slovenije, v katerem je zapisano varstvo pravic borcev narodnoosvobodilne vojne, posebno pa je opozoril na potrebno odškodnine za žrtve zločinov in mučenja, kot moralni dolg in moralno očiščenje tistih, ki so zlo prizadejali. Svoj govor je zaključil s sledečo mislijo: „Vem, da se vi, ki ste trpeli v drugi svetovni vojni, včasih počutite že kar prestare in odvečne in včasih se vam zdi, da je vse zaman. Toda upor zlu je stvar vseh generacij, in mi iz novih generacij vas potrebujemo v skupnih vrstah. Poslanstvo in pričevanje ni in ne bo nikdar izpolnjeno, nevarnost ne bo nikdar zatonila za obzorjem tako, da je ne bi moglo več prinesti na dan. Zato smo danes tu vsi skupaj: za mir in za svobodo. In zato bomo tu tudi prihodnje leto, petdeset let po osvoboditvi, in zato ne bomo nehali biti antifašisti. Tudi za tiste, kijih letos ni več med nami, se bomo zbirali še naprej.“ Svečanost so olepšali godba na pihala, petje mladinskega zbora in recitacije. -ti Avtor prispevka dr. Valentin Sima, inž. Janko Tišler in bivši taboriščnik Marcel Aubert Foto: Gstettner Mednarodni znanstveni simpozij v Beogradu Nacionalizem in fundamentalizem nasprotujeta medkultumosti Mreža za interkulturni razvoj (MIR) s sedežem na celovški univerzi je skupaj z beograjskim inštitutom za filozofijo in društveno teorijo priredila v Beogradu (od 2. do 4. 6. 1994) mednarodni simpozij „Interkulturalizem v multi-etnični družbi“. Simpozija se je udeležilo nad 70 znanstvenikov in znanstvenic iz vzhodno in zahodnoevropskih dežel ter Kanade. Eden izmed glavnih ciljev simpozija je bil na novo vzpostaviti kontakte med intelektualci bivše Jugoslavije in razmišljati o možnih skupnih medkulturnih projektih, ki naj bi povrnili zaupanje in sodelovanje med različnimi narodnostnimi skupnostmi. Z zelo skrbnimi analizami so znanstveniki nazorno prikazali, kako sta razpad bivše Jugoslavije in vojna razdrla vse strukture, ki so nekoč povezovale prebivalstvo med posameznimi republikami. Deli civilne družbe, ki so nekdaj kljub avtoritarnemu režimu omogočali demokratiziranje nekaterih področij življenja (npr. kultura in znanost), ne obstajajo več. Omembe vrednega gibanja proti nacionalizmu v novonastalih državah na področju bivše Jugoslavije skorajda ni. Nacionalizem, ki je pahnil Jugoslavijo v vojno tragedijo, razdvaja skoraj vse ravni sporazumevanja; tako vbijajo lju- dem v glavo, daje srbohrvaščina samo produkt titokomu-nizma in jo je treba že zaradi novih političnih razmer, ki slonijo na „pluralizmu“ in „demokraciji“, izbrisati iz vsakodnevnega besedišča ljudi. Etnično in versko opredeljevanje sta gibalni sili, ki silita ljudi v sovraštvo do vsega, kar je drugačno. Preseganje vsakršnih meja ni cilj, ki bi bil v ospredju družbenega življenja. Nasprotno - v središču političnega delovanja sta utapljanje v lastno nacionalno-versko ozadje in odstranjevanje vseh sledov, ki motijo od zgoraj zaukazano etnično enoličnost. Spričo tako dramatične družbenopolitične situacije v bivši Jugoslaviji je bilo to mednarodno srečanje znanstvenikov in znanstvenic več kot potrebno. Z razpadom nekdanje večnarodne države so se prekinile vsakršne vezi med intelektualci, ki so prej leta in leta sodelovali pri skupnih projektih. Embargo, ki so ga razglasile zahodne države, je povsem zgrešil svoj cilj. Vladajoči nacionalistični srbski politiki nikakor ni bistveno škodoval, eksistenčno pa je prizadel siromašne sloje prebivlastva ter kroge znanstvenikov in kulturnikov. Le-tem pretita duhovna izolacija in nemotiviranost za nadaljnje udejstvovanje. Znanstveniki, ki živijo v „preostali Jugoslaviji“, so povsem odrezani od mednarodne znanstvene diskusije, tako da tudi ni možno razviti kritične intelektualne opozicije, ki bi dobila moralno in politično podporo mednarodnih krogov. Nekdanji kulturni in znanstvenopolitični mednarodno priznani center Beograd je danes samo obrobje, ki se ga morajo kolegi novonastalih držav izogibati. Znanstvenikom in znanstvenicam iz Makedonije, Hrvaške ali Slovenije štejejo v zlo, če še vedno skušajo ohraniti kontakte s kolegi in kolegicami iz Beograda. Zagreb in Beograd sta se v odnosih in medsebojnem gledanju tako oddaljila, daje v resnici le težko premostiti nastalo distanco. Kolegi, ki so prišli iz Zagreba na beograjski simpozij, so bili nad 15 ur na poti. Prav tako so bili nekateri hrvaški kolegi izpostavljeni zelo neprijetnemu zasliševanju državnih inštitucij, ker so zahtevali vozovnice iz Zagreba do Beograda. Kdor se hoče izogniti takim neprijetnostim na Hrvaškem, kupi vozovnico samo do madžarske meje in od tam posebej do Beograda. Nestrpno politično vzdušje ter birokratske in politične ovire pospešujejo razpadanje zadnjih še preostalih odnosov med kulturniki in znanstveniki bivših republik. Iz prispevkov raz- nih kolegovznanstvenikov je bilo razvidno, kako se bivša jugoslovanska družba popolnoma raztaplja. Mržnja, ki je danes med novimi republikami nekdnaje Jugoslavije, tako so poročali mnogi udeleženci simpozija, ne zožuje samo političnega gledanja prebivalstva, ampak utesnjuje tudi izobraževalno obzorje in možnosti znanstvenega delovanja. Majhnost novih držav se odraža.v ozkosti drže do povezovanja preko meja. V središču izobraževanja novonastalih držav je politični nacionalizem, nabit z verskim fundamentalizmom. Opredeljevanje za nove države poteka ob nacionalno-verskih mejah: srbski nacionalizem je povezan s pravoslavnostjo, hrvaški s katolicizmom, bosanski z muslimanstvom. Po zamisli nacionalističnih politikov naj bi tudi javno izobraževanje slonelo na nacionalnih in verskih stebrih. „Državice“, ki so nastale iz bivše Jugoslavije, se s tako politično usmerjenostjo potapljajo v nacionalistične koncepte 19. stoletja. Še več: nacionalizem, povezan z verskim fundamentalizmom spominja na srednjeveške modele, ko sta posvetna in cerkvena oblast skupaj kontrolirali in oblikovali življenje ljudi. Medetično sodelovanje in nastavki medkultumosti, ki so bili vidni v prejšnji Jugoslaviji na kulturnem, znanstvenem in izobraževalnem področju, so danes skoraj v vseh novonastalih državah tarča javnih polemik in napadov. Za vladajoče je multikulturalizem izrodek komunizma, ki ga je treba dokončno odstraniti. Pravtako za uveljavljanje republikanskih vrednot, kot so svoboda, enakost vseh .ljudi in človekove pravice, ni prostora. Nacionalizem in fundamentalizem sta tista mejnika, ki določata, kdo se lahko integrira v državo. Kdor se podvrže zaukazani „nacionalni identiteti“ in ne nasprotuje verskemu fundamentalizmu, ima možnosti za osebno napredovanje. Izsledki tega prvega mednarodnega srečanja po razpadu Jugoslavije so zelo zaskrbljujoči in vznemirljivi. Če pomislimo, da je beograjsko družboslovno fakulteto v zadnjih štirih letih zapustilo nad 30% najbolj kvalificiranih znanstvenikov in znanstvenic, potem grozi preostali Jugoslaviji na kulturnem in znanstvenem področju pravo duhovno osiro-mašenje in mednarodna izolacija, iz katere se bo država le težko izkopala. Ne veliko bolje so znanstveniki ocenili kultur-noznanstveni položaj v novonastalih državah: dokler bo v njih nacionalizem najglavnejša ideologija, ki naj bi oblikovala in usmerjala vsakdan in delovanje prebivalstva, bo težko navezati stike z državami, ki se zavzemajo za demokratizacijo družbe na osnovi republikanskih vrednot. Nevarnost znanstvene izolacije preti celotnemu teritoriju bivše Jugoslavije, če se znanstveni in univerzitetni krogi posameznih republik ne bodo v najkrajšem času odprli medkulturnemu dialogu. Dr. V. Wakounig Mladim najboljše - v mladih je bodočnost Dvojezična trgovska akademija v Celovcu model za poslovno šolstvo v Braziliji Kako smotrno uporabiti finančna sredstva Trgovske zbornice? Na to vprašanje je najbrž najbolj kreativno in smiselno odgovoril Štefan B. Šalej, predsednik Trgovske zbornice brazilske države Minas Gerais. Denar bi bil po njegovem prepričanju najbolje naložen, če bi ga uporabili za izboljšavo in izgradnjo poklicnega izobraževanja na gospodarskem področju, ki ga zastopa kot predsednik zbornice moderne države z 18 mifijoni prebivalcev. V Braziliji je namreč velika vrzel med srednjim in višjim šolstvom. Razviti je torej veljalo model večjezične strokovne šole z visoko splošno in kvalitetno strokovno izobrazbo. Gospodarski in šolski strokovnjaki iz Brazilije so se odpravili na pot. Štiri leta so iskali: v Združenih državah Amerike, v Indoneziji, na Japonskem, v Angliji, Franciji in končno v Avstriji. Po stiku z inž. Jožetom Bavdažom iz Grebinja, ki je bil trideset let v Braziliji, in Karlom Smolle-jem, podjetnim na več področjih, so se gostje z onstran Atlantika ustavili v Celovcu. Na Dvojezični trgovski akademiji, ki jo uspešno vodi magistra Maja Amrusch-Hoja. Eden izmed članov delegacije, šolski nadzornik Atilio Car- dinali, je zbral vtise članov šolsko-gospodarske odprave: „Avstrija je država z velikimi izkušnjami v šolstvu, zlasti v managementu. Topografija, naša in avstrijska, je podobna, prebivalci Minasa so potomci Evropejcev, torej imamo mnogo skupnega. Zelo veliko,malih obratov imamo, skoraj 86 odstotkov in kar je dobro za avstrijske strukture, ustreza, tako smo spoznali, tudi našim. Zato smo se odločili za avstrijski šolski model. Začeli smo tesno sodelovati s Prosvetnim ministrstvom na Dunaju in zlasti z Dvojezično akademijo v Celovcu tako, da pravzaprav brez Avstrije ne storimo ničesar. Od začetka so bili na Dunaju, še posebej v Celovcu na TAK ravnateljica Amrusch-Hoja in profesorski zbor našim idejam zelo dojemljivi. Pripravljeni so bili pomagati naši deželi adaptirati sistem, voditi partnerstvo do dobrega zaključka. Prva šola je koncipirana za največ 400 mladih, v prihodnjih petih letih pa želimo odpreti po najmanj deset novih šol na leto pri nas v Minasu in tudi v drugih državah Brazilije. Za začetek šolskega leta 1995 imamo že 14 kandidatov. Proces multipliciranja se je že začel.“ Promotor projekta je naše gore list. Štefan Bogdan Šalej, predsednik trgovske zbornice države Minas Gerais je vplivna Naše gore list: Štefan B. Šalej osebnost v Braziliji. Aktiven je tudi kot predsednik Združenja industrijalcev mest Brazilije, kot univerzitetni profesor predava na Inštitutu za mednarodno trženje. Svoj ugled sije najprej pridobil kot uspešen pod- jetnik. Njegova tovarna svetil Tecnowat uživa mednarodni ugled. Poleg glavne tovarne v tretjem največjem mestu Brazilije Belo Horizonte - kjer je po njegovi iniciativi začela delovati prva trgovska akademija na južnoameriškem kontinentu, ima še podružnice v Argentini, Urugvaju in Venezueli. Na področju industrijskih razsvetljav zavzema v Braziliji prvo, na področju javne razsvetljave pa drugo mesto. Posebno v čast mu je, da je velemesto Rio de Janeiro poverilo njegovemu podjetju razsvetlitev velikega Kristusovega kipa, ki kraljuje na strmi bazaltni pečini Corcovado nad mestom in je simbol Ria, vse Brazilije. Pri vseh mnogoterih funkcijah in ob vsem obilnem delu pa ni pozabil na svoje poreklo. Eno od njegovih poglavitnih stremljenj je povezati Slovence po svetu in jih pripraviti za sodelovanje zlasti na gospodarskem področju. Njegov glavni, domala življenjski cilj pa je uvedba strokovnega šolstva na najvišji ravni v Braziliji. „Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš“, citira Štefan B. Šalej Matijo Čopa in ni srečen ob tem, da Slovenci po svetu včasih zanemarjamo dejstvo, daje tudi slovenščina jezik poslovanja. Lahko da bi našli več poslovnih zvez po svetu. Tako pa zadovoljno živimo v samozadostnosti, namesto da bi koristili vsaj svoje jezikovne prednosti. Tudi koroško go- spodarstvo bi lahko imelo pomembnejšo vlogo, kritično opozarja Šalej, zlasti v povezovanju, ker imamo, raztreseni po svetu, več domovin. In sam Šalej? Delovanje svojega obrata je prilagodil etičnim in etničnim interesom. Dobro uspeva sodelovanje s Slovenijo z Argentino in Kolumbijo, s poslovneži slovenskega porekla. Obžaluje, da stiki z Zvezo slovenskih zadrug na Koroškem niso predrli okvira. Zadruga da se ne odziva, Šalej pa vlaga v ljudi, ki imajo pred seboj zemljevid sveta, ker je zanje svetovni trg domači trg. Šalej obžaluje zakotnost: „Ni le lepo biti Slovenec. To dejstvo kaže povezati tudi s koristjo. Tako korist bi imeli Slovenci lahko, če bi se na področju gospodarstva bolje povezali. Skupaj smo sposobni narediti boljše posle, ker naš jezik in naša kultura prinašata zaupanje. Prepričan sem, daje še ogromno neizkoriščenih možnosti. Splača se biti Slovenec, ker se zavedamo, da je lepoto izvora in kulture treba povezati tudi s koristnostjo“. Brazilija, peta največja država na svetu, doslej ni imela ustreznega izobraževalnega sistema, ki bi zadovoljil potrebe ekonomskega razvoja. Partnerska šola Dvojezične trgovske akademije v Celovcu je sedaj velik izziv s perspektivami za gospodarstvo Avstrije, Slovenije in Brazilije. Hodiški kulturni dnevi pod streho V drugem delu kulturnih dnevov hodiški prosvetarji res niso kulturnih organizacij koroških imeli sreče. Prireditve so zaradi njihove narave preselili iz dvorane Slovencev. V kratkem nago-nad grajsko stalo v velik šotor na grajskem dvorišču, tam pa sta jih voru je opozoril na stisko ovirala dež in ohladitev. Obisk je bil prav zaradi tega precej manj- društva in njegovo prizadevali od pričakovanega. Z ozirom na kvaliteto programa in trud pri- nje za ohranitev bogate kultur-rediteljev prava škoda! ne dediščine in slovenskega je- Hodiški oktet, jedro društvenega delovanja Četrtkov nastop Bernharda C. Bünkerja in Gottfrieda D. Gfrererja je bil še pod varno streho v dvorani, na toplem, zato smo se obiskovalci kar dobro počutili. Predvsem pa zaradi vsebine branih del narečnega pesnika in pisatelja Bünkerja. Njegova kritična besedila so v živo zadevala koroško družbeno situacijo, pa ne le tam v Liesachtalu, kjer je doma, temveč splošno na Koroškem. Karikirala so ekološko problematiko, položaj delavstva, „slavni“ 10. oktober, pa končno tudi politične dogodke po koroških volitvah, letos po 13. marcu. Gfrerer je avtorja še dopolnjeval s svojskimi uglasbitvami njegovih krajših pesmi. Petkovo prireditev - Open air na grajskem dvorišču, ki naj bi privabila čimveč mladine, je pokvaril dež. Skupina Blue-berry Jam je sicer nastopila, ni pa mogla ogreti pičlega števila obiskovalcev. Nekoliko bolje je bilo v soboto zvečer, ko je bila na sporedu osrednja prireditev ob devetdesetletnici SPD „Zvezda“. Zelo bogat in obširen program se je začel že ob pol sedmih v šotoru. S koncertom je začel simfonični orkester „La banda della Societa Filarmonica di Turriaco“. Prav zaradi kulturnega sodelovanja se bo hodiš-ka občina, kot sta napovedala oba župana, že v kratkem pobratila s to italijansko občino. Slavnostni večerni program je začela otroška skupina ho-diške ljudske šole, in sicer s tamburaškim nastopom, zatem pa je predsednik društva Toni Miksche pozdravil udeležence in častne goste, med njimi generalnega konzula R. Slovenije Jožeta Jeraja, hodiš-kega župana Walterja Samoni-ga, domačega župnika Lovra Kašlja, člane občinskega sveta in predstavnike obeh osrednjih zika. Ob tem je poudaril, da je bilo nekoč društvo močnejše, upad dejavnosti pa so povzročili močan asimilacijski pritisk, negativne posledice turizma in pa seveda „hoja s trebuhom za kruhom“..Ta čas društvo od svoje dejavnosti največ stavi na Hodiški oktet, ki ga z veliko požrtvovalnostjo vodi Tomi Sabotnik. Predsednik Miksche se je ob tem zahvalil dolgoletnima kulturnikoma Ančki Schuschu in Foltiju Pavliču in jima izročil priznanji. Društvu so za visoki jubilej čestitali slovenski generalni konzul Jože Jeraj, župan Walter Samonig, predsednik KKZ Janko Zerzer in za SPZ Helga Mračnikar. Kulturni program se je nadaljeval z dvakratnim nastopom Hodiškega okteta, ki je med poslušalci požel močan aplavz, kot domači gost je nastopil Rauscheie See Quintett (tudi s slovensko pesmijo!), žitrajska folklorna skupina Trta je v dvodelnem nastopu zaplesala dinamične slovenske plese in ples iz cikla „Babja hojset“, krona umetniškega programa pa je bil nastop razširjenega Loškega okteta iz Škofje Loke, ki ga vodi Tomaž Tozon. Taje ogrel poslušalce že z budnico Oj, Triglav, moj dom, nadaljeval pa je s spevnimi slovenskimi pesmimi ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika in s čudovitimi solističnimi vložki sopranistke Zdenke Tozon. Želeti je, da bi se s tem kvalitetnim ansamblom na Koroškem še večkrat srečali. Glavnina Hodiških kulturnih dnevov je zaključena. Kljub višji sili, ki je uspeh glede obiskovalcev precej priškrnila, pa je treba poudariti velik trud organizatorjev, zelo kvaliteten in osmišljen program, prizadevnost in zagretost mladih Hodišanov, ki so v veliki meri opozorili nase in dokazali, da so pri svojem načrtovanju na pravi poti. Joža Rovšek Poslušalce je navdušil Škofjeloški oktet Likovna kolonija v Vuzenici Slovenska prosvetna zveza tudi letos skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije prireja likovno kolonijo, ki bo od 21. do 28. avgusta 1994 v Vuzenici za otroke od 10. do 15. leta. Ves teden bodo otroci ustvarjali skupaj s priznanimi umetniki, vključena pa so tudi družabna srečanja in ekskurzije. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza, 9020 Celovec, Tarviserstr. 16, tel. 0463/514300-13,21,22. Koncert prijateljstva v Globasnici Pod geslom „Koncert prijateljstva“ je SKD Globasnica vabilo na prireditev s petjem. Prijateljstvo je bilo pisano dvakratno: bila je to skupna prireditev z Zvezno gimnazijo za Slovence, saj je društvo letos z njo pobrateno, druge prijateljske vezi pa so navezali z dekliškim pevskim zborom „Plamen“ iz Kanade. V duhu povezanosti so izzvenele tudi pozdravne besede direktorja gimnazije dr. Reginalda Vospernika in pa državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja iz Slovenije. Nastopili so: globaški otroški pevski zbor „Ziv-žav“ (vodi Traudi Lipuš), domači pevski zbor „Peca“ (vodi Stanko Pol- cer), mlajši mladinski zbor gimnazije pod vodstvom Mirka' Laußeggerja, Traudi Lipuš pa vodi tudi na novo ustanovljeno vokalno skupino, ki pa še nima imena, kot so povedali, tako „frišna“ je še. Vrhunec večera pa so bila prav gotovo dekleta iz Toronta skupaj s kitaristom Mikeom Orešljem. Zbor vodi nekdanja pevka pri Avsenikih Marija Ahačič-Pollak, doma iz Tržiča, zdaj pa v daljnjem Torontu vodi radijske oddaje za kanadske Slovence. P. S Slogan v avli ljudske šole je sicer lep, a žal slovenščina šepa: Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, bi bolj prepričalo. .. Dekliški zbor „Plamen“ iz Toronta pod vodstvom Marije Ahačič Slovenska študijska knjižnica in Mladinski dom vabita na podelitev bralnih značk v sredo, 22. junija 1994, ob 19.00 v Mladinskem domu v Celovcu, Mikschallee 4 Sodelujejo: Srednja glasbena šola Ljubljana, Francka Senk, sopran; Tamara Laganin, alt; mentor prof. Marko Bajuk; prof. Damjana Zupan - klavir; dramska igralka in Prešernova nagrajenka Milena Zupančič, član predsedstva ZBZS Jože Zupan Koroški pevci v Bazovici Na povabilo SKD Lipa v Bazovici in v organizaciji SPZ v Celovcu sta MoPZ Bilka in Kvartet Rož gostovala s celovečernim koncertom v Bazovici. V petek, 10. junija, ob 16.30 uri smo se s Sienčnikovim avtobusom odpeljali iz Bičlovsa najprej proti Skofičam, da so spotoma pristopili še člani Kvarteta Rož, in dalje v smeri proti Trbižu, mimo Vidma v Bazovico. Tam so že čakali pobudnik tega gostovanja Darko Metlika in drugi člani tam-kajšnega društva. Sprejem je bil prisrčen, a mudilo se je že, da se pred nastopom še vpoje-mo. Po tej kratki aklimatizaciji so dvorano kmalu zasedli številni poslušalci. Prireditev je začela predstavnica SKD Lipa, nato sta MoPZ Bilka in Kvartet Rož zapela vsak po devet pesmi, izmenoma po tri in tri. Med pesmimi sta občino Bil-čovs in SPD Bilka predstavili Krista Krušič in Marija Hede-nik, Kvartet Rož pa Simona Rovšek. Poslušalci so bili vidno navdušeni in pevce nagradili z bučnim aplavzom. Po koncertu smo nastopajoči bili povabljeni na večerjo, kjer se je razvila prijetna družabnost. Ob prepevanju skupno z ba-zovškimi društveniki je čas kar prehitro minil in vsi skupaj smo pozabili, da ura kaže že čez polnoč - torej že skrajni čas za slovo in povratek domov. Povzetek pevcev: čeprav smo se vrnili - malo izmučeni -šele v soboto proti jutru, je bil to lep, prijeten izlet med Slovence v Italiji, SKD Lipa pa se prav lepo zahvalujemo za sprejem in gostoljubje v Bazovici. T.G. V soboto premiera Ikarusa Le kaj ima Zdravko Haderlap-s svojim koreografskim teatrom spet povedati? Mnogo, kar preveč, preveč, da bi preskočil to žgočo temo, problem nekdanjega fašizma in sedanjega latentnega, tistega, ki kar nekako neopazno gloda po nas in nam celo kroji vsakdanje ravnanje, pogosto celo usodo. Pa vednar, tokratna tema ni nadaljevanje Maričke, niti jo avtor ni načel zaradi načrtnega premagovanja preteklosti, niti nima namena s kom obračunavati. To je njegova izpoved, njegovo videnje, njegov izraz določene stiske. Gledalcem bo prepuščena lastna sodba. Entlassene Kinder / Potomci z odvezo v soboto, 18. junija, ob 20. uri v občinskem centru Šentrupert v Celovcu (nekdanji Volkskino) Vabljeni! Jezik Janko Messner duša Zadnja številka Nekatere napake v obeh naših tednikih kar trdovratno ponavljajo: bolj ko jih trebiš, bolj rastejo - kakor razvpita francozla v naših vrtovih, le z eno razliko, da jim jezikovni pepepe (papeško-policijski-purist), kakor me prizadeti jezikovni nemarneži nemilo preklinjajo, ne more priti do živega s kakim herbicidom. Danes jih bom kar brez daljših komentarjev razvrstil - oštevilčene, najprej napake, pod njimi pa v razprtem tisku njihovo popravo: 1. Dober dan, Koroška -predvidoma s sledečimi prispevki Dober dan, Koroška - s temile prispevki 2. K razstavi bo spregovoril Ernst Geyer Orazstavi bo... (saj rečemo vendar tudi govorila sva o tebi, ne pa k tebi!) 3. Zadnja številka kulturne revije „Literatur und Kritik“ naj bo priložnost, da jo pobliže predstavim Najnovejša številka ... naj bo priložnost, da jo pobliže (bolj natančno) predstavim. „Zadnja številka“ bi pomenilo, da za njo nobene več ne bo. (Tudi „zadnjo noč nisem zatisnil očesa“ ne morem reči, ker mrtev ne morem več govoriti , v takem primeru imamo na voljo „preteklo noč...) 4. Uspelo mu je ustvariti reviji popolnoma nov image Uspelo mu je ustvariti reviji popolnoma novo podobo. (K vragu s takšnimi vsiljivimi nepotrebnimi tujkami!) 5. Komunikacijski tokovi so omogočili, da smo preko kabla in satelita priključeni Evropi Komunikacijski tokovi so omogočili, d a smo s k a b 1 o m in satelitom priključeni Evropi („preko“ kabla bi pomenilo, da se ga ne dotaknemo - über das Kabelfernsehen hinweg!) 6. SAK v sezoni 94/95 tudi z amaterski ekipi SAK v sezoni 94/95 tudi z amatersko ekipo (Takšna napaka je pa že kar huda, čeprav jo v vsakdanjem govoru na Koroškem zmeraj spet slišimo: šel sem z Marti, namesto z Marto!) 7. V občinah Pliberk, Bistrica in Globasnica še vedno ni padla odločitev o gradnji skupne kanalizacije V občinah ... se še vedno niso odločili za gradnjo kanalizacije ali proti njej. (še bog da odločitev ne bi padla v Bistrico in bi jo ta odnesla v Dravo!) „Trta“ in „Srce“ na Poljskem Lani junija je Dobrlo vas in Žitaro vas obiskal Komorni moški zbor Cantilena iz Wro-clawa. Letos pa so Žitrajčani in Dobrolčani obisk vrnili in od četrtka, 12. maja, pa do sobote, 14. maja, gostovali v Wro-clawu. Precej izmučeni smo v četrtek zjutraj prispeli v Wroclaw. Presenečeni nad prisrčnim sprejemom, ki so ga nam pripravili pevci moškega zbora Cantilena, smo se podali v pustolovsko bivališče „Hotel Grand“. Tam nam je dirigent Cantilene Tadheus Zathey, ki je poklicno dirigent državne opere v Wroclawu, predstavil program oziroma potek tridnevnega bivanja v Wroclawu. Na tem mestu naj se mu zahvalim za ves trud, saj nam je bil od jutra do večera na razpolago. Takoj po kosilu smo odšli na Wroclawsko univerzo, kjer smo imeli v avli Leopoldina skupno vajo s Cantileno in ženskim zborom univerze. Naslednji dan, v petek, smo popoldne šli v mesto ali pa ostali v posteljah in si okrepili izmučene ude. Verjetno bralcev vzrok utrujenosti ne zanima kaj dosti, ker so nočne aktivnosti, npr. treniranje grla, želodca in pljuč pri takem bivanju v tujini že samoumevne. A pustimo šalo. Čakal nas je petek in nam zapustil čudovite spomine. Naj začnem s koncertom v avli Leopoldina. Baročna avla univerze je znana po vsej Poljski. Ko vstopiš, takoj začutiš, da si v dvorani, kakršno je redko videti , kaj šele da bi pel v takem gorale, poljskega skladatelja J. Štefanija. Izredno barvita, živahna in prisrčna predstava nas je zelo prevzela, saj je s kulisami, nošami in vsebino prikazala življenje poljskega ljudstva. Dirigiral je seveda Tadhej in nas tik pred koncem predstave počastil na originalen način, ko je v predstavo vpletel solističen verz na besede Srce in Trta. Polni vtisov smo šli v hotel, in tam „pofriša-li“ vtise na pretekli dan. Zgodovinski pogled na mesto pa nam je bil omogočen v soboto pred kosilom, ko smo si z vodnico ogledali njegove znamenitosti. Wroclaw leži ob Odri in je bil v drugi svetovni vojni povsem porušen. Hitler je namreč zahteval, da se Wroclaw brani do zadnjega naboja. To mesto je v vojni zgodovini, žal zasidrano kot pojem „Festung Breslau“. Danes stanuje v Wroclawu na 249 km2 670.000 prebivalcev. Čeprav se arhitektura povojne dobe močno bije z osanki predvojne, nam je vodička razkrila ulice in stavbe, ki so dajale vtis, da se sprehajaš po Dunaju ali Pragi. Znamenje mesta so brezdvomno mostovi, ki se vzpenjajo nad Odro, saj jih je 116 po številu, tako da domačini pravijo, da je Wroclaw „Venedig des Ostens“ vzhodne Bnedeke. Mesto je zelo kulturno, saj ima deset gledališč in več kot deset muzejev. Močna univerza, na kateri študira nad 40.000 študentov in študentk, prispeva svoj delež k razvoju mesta. Žal je bilo premalo časa, da bi si še bolje ogledali mesto. Ob 19. uri smo odšli v dominikansko cerkev, kjer smo skupno oblikovali mašo. Nato pa smo šli večerjat. Ob njej smo se tudi srečali s komornim zborom Cantilena, katerega člani so vsi prišli, in nam dokazali, da znajo praznovati vsaj tako kot mi. Lepo je bilo opazovati, kako so se ti moški, po večini profesorji, znanstveniki in juristi, sprostili, peli, plesali, se veselili in znali pokazati svoja čustva, in to do solz. Te preprostosti, tega naravnega doživljanja in občutenja smo se v teh dneh od Poljakov lahko učili. Po kratki noči smo že zgodaj zjutraj sedli v avtobus in se odpeljali v Krakov. Prav na ta dan so odpirali avstrijski konzulat. Zbora Trta in Srce sta razveselila poslušalce najprej s koncertom v kapucinski cerkvi, nato pa sta kot avstrijska reprezentanta, s slovensko pesmijo, pozdravila vse navzoče pred avstrijskim konzulatom. Ker smo bili časovno že kar v zadregi, smo se popoldne odpeljali iz Krakova in v ponedeljek zjutraj srečni prispeli v Dobrlo vas. Poslovili smo se drug od drugega, polni spominov, občutkov. Pozabljene so bile muke dolgih priprav, neštetih vaj in sej, ko smo razpravljali o organizacijskih vprašanjih. Trud, ki smo ga vložili, se nam je zlato poplačal in prepričani smo, da bomo nadaljevali stike z našimi poljskimi prijatelji. Moški pevski zbor Trta in mešani pevski zbor Srce se ob tej priložnosti zahvaljujeta Vsem osebam, podjetjem in organizacijam, ki so nam omogočili potovanje na Poljsko. Iskrena hvala!! Žitrajski in Dobrolčani na turneji prostoru. Verjetno je lepota fresk in ornamentov krasila tudi naše pesmi. Imeli smo vtis, da poslušalci, čeprav slabo razumejo naš jezik, čustveno sledijo naši „N’mav čez jezero“. Seveda so šaljive besede dirigenta Tadheja Zatheya, povezoval je vse štiri zbore, razvedrile poslušalce, a ko smo pevci Srca in Trte skupaj zapeli „Rož, Podjuna, Žila“ in ko je vsa dvorana vstala, smo čutili ponos, ponos na slovenske pesmi in ponos na požrtvovalno delo, ki ga prispeva vsak posamezni pevec. Takoj po koncertu smo bili vabljeni v opero, ker smo si ogledali opereto Krakowiacy i Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30,33,34 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT. SLOVENSKI VESTNIK Javni nastopi v oddelkih Glasbene šole CELOVEC Mladinski dom: ponedeljek, 20. 6. 1994, ob 19.30 uri Mohrojeva I: sreda, 22. 6. 1994, ob 16.30 uri (Sodja, Smrekar, Ogris F. Taubmann, Mihelčič) Modestov dom: sreda, 22. 6. 1994, ob 19. uri Radiše: sreda, 29. 6. 1994, ob 19. uri v kulturnem domu PODJUNA Globasnica: sobota, 25. 6. 1994, ob 16. uri v ljudski šoli (tudi oddelka Šmihel in Šentlipš) Vogrče: nedelja, 26. 6. 1994, ob 19. uri pri Florjanu (tudi oddelek Pliberk) nastopi tudi mladinski pihalni orkester Glasbene šole Ravne na Koroškem, dirigent: Ivan Gradišek Šentprimož: sreda, 29. 6. 1994, ob 19. uri v kulturnem domu (tudi oddelka Dobrla vas in Žitara vas) ROŽ Borovlje: torek, 21. 6. 1994, ob 19. uri pri Cingelcu Sele: petek, 24. 6. 1994, ob 18. uri v farni dvorani Bilčovs: četrtek, 30. 6. 1994, ob 19.30 uri v ljudski šoli Šentjakob: sobota, 2. 7. 1994, ob 16. uri v društveni sobi Škofiče: ponedeljek, 4. 7. 1994, ob 18. uri v društveni sobi ZILJA sreda, 22. 6.1994, ob 18.30 uri v ljudski šoli Straja vas Medkulturne počitnice v Droboljah na Baškem jezeru „Kärntner Kinderfreunde“, Slovenska prosvetna zveza in Zveza prijateljev mladine-Ljubljana center tudi letos nudijo dvojezične počitnice v Droboljah ob Baškem jezeru. Termin: 30. 7. -12. 8.1994 Cena: 3.480,- (možno je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša pribl. 100 šil. na dan) Prijavite se čimprej pri Slovenski prosvetni zvezi, kjer boste dobili vse podrobne informacije (tel. 0463/514300-13 ali 22). Medkulturne počitnice 1994 v Piranu „Kärntner Kinderfreunde“ in Slovenska prosvetna zveza letos nudita otrokom iz Koroške poseben počitniški program v Piranu na slovenski obali. Otroci lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Za otroke bodo skrbeli sodelavci in sodelavke „Kärntner Kinderfreunde“ in Slovenske prosvetne zveze, ki se bodo za svoje naloge pripravili na posebej v ta namen pripravljenem dvodnevnem vzgojnem seminarju. Termin: 12. 7.-26. 7. 1994 Starost: 9-15 let cena: 4.500,- (za člane slovenskih prosvetnih društev) Podpore: Možnost je dobiti podporo bolniške blagajne, ki znaša približno 100 šil. na dan. Storitve: V ceni je prevoz z avtobusom, polni penzion, program, oskrba in zavarovanje. prijava: Prijavite se lahko takoj pri Slovenski prosvetni zvezi (tel. 0463/514300-20), kjer boste prejeli tudi prijavnico in jo poslali na naslov Kärntner Kinderfreunde, 9020 Klagen-furt/Celovec, Bahnhofstr. 44. Prosimo za pravočasne prijave (po možnosti takoj!), število udeležencev v počitniškem domu je omejeno. Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenskih žena sporoča, da bo letos letovanje otrok v Poreču od 20. julija do 31. julija Prijavnice in informacije lahko dobite pri ZSŽ Milka Kokot, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, tel.: 0463/514300-40 Po zahodni Sloveniji in pri Slovencih v Itali ji Dr. Katja Sturm-Schnabl, docentka na Slavistiki dunajske univerze, je pred nedavnim priredila štiridnevno ekskurzijo v Trst, zahodno in Beneško Slovenijo. Namenjena je bila predvsem študentom slovenistike, vendar so se je udeležili tudi drugi študentje. Bistveni cilji so bili spoznavanje zgodovine, literature in sodobne kulture zahodne Slovenije, posebno pa zamejskih Slovencev, ki živijo na območju današnje Italije. Tehnično organizacijo ekskurzije sta prevzeli študentki Heidrun Thomas in Petra Klien, ki sta na lanskem seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani smo se s književnikoma Miranom Košuto in Acetom Mer-moljo ter s prof. slavistike Marijo Pirjevec. Ponazorili so nam nekdnajo in sedanjo težko situacijo slovenskih literatov in slovenistov v njihovi usodi pripadnikov manjšine. Popoldne nas je po dolgih zgodovinskih poteh in številnih sledovih slovenskih pisateljev po Trstu vodil prof. Samo Pahor. Zvečer smo imeli priložnost, da se udeležimo živega kulturnega dogajanja. V okviru literarnega večera je namreč veliki slovenski tržaški pisatelj Alojz Rebula podelil literarne nagrade, ki so jih slovenski srednješolci osvojili na vseslovenskem Slovencev, manjšine, kateri Italija odreka vsakršno podporo in priznanje. Zadnjega dne smo obiskali kraške vasi v spremstvu oz. pod vodstvom Aleksandra Peršolje, direktorja Kulturnega inštituta Srečko Kosovel v Sežani. Najprej smo si v Sežani ogledali rojstno sobo Srečka Kosovela. Pavel Škrinjar, direktor ljudske univerze v Sežani, nam je pripovedoval o Kosovelu in nam z multimedijsko predstavo ponazoril Kosovelov svetovni nazor, ki so ga zaznamovale prva svetovna vojna in grozote soške fronte. Dalje nas je popeljal v njegovo tožno razmišljanje, ki ga v svojih pesmih simbolizira s Krasom. Doc. dr. Katja Sturm-Schnabl z udeleženci ekskurzije v Piranu spoznali tržaške kolege, ki so ju podprli in jima svetovali pri organizaciji. Po zaslugi tamkajšnjih strokovnjakov, ki so prizadevno in z obilo prijaznosti žrtvovali svoj čas, smo udeleženci dobili globok vtis o razmerah, v katerih živi slovensko prebivalstvo v Italiji in o njegovih odnosih do italijanske večine. Prvi dan smo preživeli v slovenskem predelu Istre. Po Kopru in Piranu je bil višek ogled Hrastovelj. Vodstvo je prevzel kipar prof. Pohlen, v Hrastovljah pa nam je dodatno predavala še mag. Ulrike Sturm, umetnostna zgodovinarka iz Koroške. Ta nas je na vzajemno umetnostno-zgodo-vinski ter pedagoško dragocen način približala makrokozmu oz. naivnemu slikarstvu, kijev tej gotski cerkvi še ohranjen v celotnem programu. Mag. Sturm in prof. Pohlen, kot odkritelj teh fresk, sta se odlično dopolnila. Drugega dne smo se seznanili z raznimi slovenskimi kulturnimi ustanovami v Trstu: knjižnico in knjigarno, z radijsko postajo in z uredništvom Primorskega dnevnika. Srečali literarnem tekmovanju. Ti slovenski mladinci so edini zamejski Slovenci, ki so se bleščeče izkazali s svojo udeležbo; od 38 si jih je prislužilo dragoceno nagrado kar 17. Tretjega dne smo obiskali Čedad v Beneški Sloveniji. Po mestu sta nas vodila prof. Živa Gruden in Michele Obid. Slednji je urednik slovenskega tednika Novi Matajur. Ta tro-jezični časopis se izkazuje s posebnim prilastkom, namreč piše poleg v italijanščini in slovenskem knjižnem jeziku tudi v tamkajšnjem dialektu. Prav zaradi upoštevanja dialekta pripada Novemu Matajurju edinstvena vloga. Prof. Živa Gruden pa je direktorica edine in hkrati privatne (dvojezične) slovenske šole v Benečiji. Ta šola se poslužuje moderne učne tehnike, kajti vsak učitelj je vnaprej vezan na določen jezik, tako da en učitelj poučuje le v slovenščini drugi pa samo v italijanščini. Ta učna oblika je zelo učinkovita, saj otroci niso zmedeni, in preprečuje tako imenovani makaronizem. Prof. Grudnova in gospod Obid sta nas seznanila s problemi beneških Bili smo tudi v Štanjelu, kjer nas je ob pripovedovanju štan-jelske tragične zgodovine vodil domačin Jožef Svagelj. Seznanil nas je s problemi in vzroki izumiranja tega kraškega bisera. Zatem nas je Aleksander Peršolja peljal v Tomaj, na Kosovelov grob. Dan in hkrati ekskurzijo smo zaključili v kraški jami v Vilenici. V tem čarobnem ambientu podelijo vsako leto mednarodno literarno nagrado „Vilenica“. Med nagrajenci so bili med drugimi Peter Handke, Milan Kundera in Peter Esterhazy. Ker obiskano območje nudi obilo slovenskih kulturnih in literarnih zanimivosti, je bil program strnjen, vendar pa zelo zanimiv in poučen. Kljub temu nam je ostalo še dovolj časa za uživanje kulinaričnih dobrot posameznih regij. Po zaslugi angažiranosti in truda prirediteljice doc. dr. Sturm-Schnablove in organizatork Heidrun Thomas in Petre Klien smo si pridobili nepozabne vtise o zahodni Sloveniji in o življenju zamejskih Slovencev v Italiji. Patricia Strampfcr, študentka slovenistike na Dunaju Zanimivo potovanje po Skandinaviji Za letošnje že tradicionalno potovanje si je Zveza koroških partizanov izbrala skandinavske dežele, torej sever Evrope. Kot vsa leta, nam je pri organizaciji in izvedbi tudi letos pomagalo naše domače prevozniško podjetje Sienč-nik iz Dobrle vasi, kateremu velja naše zahvala. Na razpis se je organizatorju prijavilo 34 udeleženk in udeležencev. Devetega maja smo se polni pričakovanj in radovedni odpeljali iz Dobrle vasi z modernim in udobnim avtobusom terase preko Celovca podali na več kot štiri tisoč kilometrov dolgo p°t; Čeprav nas je pot vodila po hitri avtocesti iz Koroške proti Salzburgu, seje razpoloženje v avtobusu hitro stopnjevalo. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da so bile med nami dobre pevke in pevci ter odličen pevovodja in solist. Hitro smo gledališčih, cerkvah in muzejih. Hamburška opera sodi med vodilne na svetu. Posebnost Hamburga je tudi v tem, da ima preko 2.000 mostov in zanimivo arhitekturo. Razumljivo je, da si v nobenem mestu nismo mogli ogledati vseh zanimivosti, vendar smo povsod s pomočjo vodičev lahko nabrali vtise o njih, njihovem utrip in splošne podatke o posameznih deželah. V Lübecku, mestu ob plovni reki Trave, nedaleč od morja, in občudovali švedsko obmorsko pokrajino. V Göteborgu, drugem največjem švedskem mestu, nas je pričakala vodička in nam prav tako s krožno vožnjo razkazala mesto z znamenitostmi, kot so četrt okoli trga Gustava Adolfa, Skandi-navium - dvorana za razne prireditve (Song kontest) - in stadion. Med drugim nas je peljala tudi na „najvišjo goro“ -100 m nad morjem in na ogromen areal tovarne avtomobilov Volvo. V hotelu smo iz restavracije v 12. nadstropju imeli čudovit razgled na mesto in na morje. Občudovali smo sončni zahod, saj smo vsak dan doživljali daljše dneve, značilne za te severne dežele. Ob zahodni švedski obali skozi predor Tingstad in preko po skandinavskih deželah in prispeli v Flensburg v Nemčiji. Dr. Rutar nas je povabil na svoj dom, kjer smo se ob kozarčku dobrega vina in s pesmijo prisrčno poslovili od njega in njegove soproge ter nadaljevali pot do Kassla. Od tam je bila pred nami spet skoraj 900 km smejali številnim šalam veselo razpoložene družbe. K dobremu vzdušju je zagotovo prispevalo izredno lepo vreme, brezhiben potek potovanja, lepi hoteli in dobra postrežba. Za varno vožnjo in dobro počutje potnikov je skrbel, tako kot vedno, odlični in izkušeni šofer Hanzi. Izrekamo mu našo iskreno zahvalo. Namen takega potovanja je poleg ogledov tujih dežel tudi Praskanka v skali na Švedskem dolga pot do doma, ki smo jo, utrjevanje prijateljstva in zbli-kot vse druge vožnje, krajšali s zevanje naših rojakov. To nam petjem ter prijetnim in veselim je letos v polni meri uspelo, kar razpoloženjem. se je pokazalo tudi ob prisrč- Stevilni vtisi, ki smo si jih na- nem slovesu. Zato lahko zapi-brali med devetdnevnim poto- šemo, da smo vsak posameznik vanjem nam bodo ostali še dol- in vsi skupaj po svoje prispevali go v spominu, posebno posre- da nam bo letošnje potovanje čen piknik ob vračanju skozi ostalo v trajnem in prijetnem Dansko, ko smo se odpočili in spominu, okrepčali, predvsem pa na- Milka in Martina Udeleženci prijetnega potovanja po Skandinaviji se seznanili med seboj, in kljub dolgi vožnji do nemškega mesta Kassl, našega prvega postanka, nam je pot ob prijetnem kramljanju in še posebej petju, hitro minila. Mesto Kassl, v nemški deželi Hessen, leži ob reki Fulda in šteje okoli 210.000 prebivalcev. Po tri-najsturni vožnji smo se v večernih urah sprehodili po prijetnem mestu, se malo razgibali in si ob tem sami ogledali nekaj zanimivosti. Prihodnji dan je bila pred nami precej krajša pot, zato smo si lahko zunaj programa, na priporočilo našega šoferja Hanzija, ogledali največji evropski ptičji park v Walsrode. Na površini 22 ha najde prijatelj narave in ptic griče in doline, potoke in majhna jezera, gozd in jase ter enkratne drevesne in rastlinske kulture. Sredi teh naravnih lepot smo občudovali pisano družbo vseh vrst ptic. Čudovit je bil pogled na pravkar cvetoče azeleje in rododendrome. Posebno nas je navdušilo, da je park urejen tako, da se številne vrste ptic in tudi druge živali v njem počutijo kot v naravnem okolju. Preden smo prispeli v Lübeck, smo si z vodičko ogledali največje nemško pristanišče Hamburg. Mesto ima bogato zgodovino, slovi po mnogih se nam je pridružil koroški rojak dr. Jožko Rutar. Prihodnje jutro smo se odpeljali proti Puddgardenu, se vkrcali na ladjo in po enourni vožnji prispeli na Dansko. To je dežela z za nas povsem drugačno pokrajino. Večji del države leži pod 30 metri nadmorske višine. Na poti v glavno mesto Ko-benhaven smo videli številne mline na veter, s katerimi pridobivajo električno energijo na ekološko čist način. Polmilijonsko mesto Kobenhaven smo si ogledali z vodičko, ki nam je ob triurni krožni vožnji pokazala glavne znamenitosti mesta, kot so Tivoli, glavna protestantska cerkev iz 17. stoletja, mestno znamenje „Morska deklica“, najstarejša cerkev „Sv. Petra“, kraljeva rezidenco Amalienborg in pivovarna Karlsberg. Tudi prihodnji dan, ko smo zapustili Dansko, smo krajši čas potovali z ladjo in tako prispeli na Švedsko. Imeli smo dovolj časa, da smo si spotoma ogledali majhno švedsko mesto Halmstadt z znamenitim vodnjakom „Evropa in bik“, delo Karla Millesa. Tako kot v tem mestu, nas je povsod prijetno presenečala čistoča. Na poti do Göteborga, našega naslednjega cilja, smo nekaj časa vozili tudi po obalni cesti najvišjega mostu v Evropi -Svinesundbrücke, nas je pot vodila k novemu cilju, na Norveško. Preden smo prispeli v glavno mesto Oslo, smo si med potjo v Tanumu ogledali skalne risbe, ki so nastale 1000 let pred našim štetjem in sojih odkrili v 17. stoletju. Tudi Oslo je mesto s Številnimi znamenitostmi. Vodič nas je peljal v park skulptur največjega norveškega kiparja Gustava Wigelanda. To so monumentalna dela, ki jih občudujejo ljubitelji umetnosti z vsega sveta. V parku je postavljenih 200 skulptur. Zanimiv je bil tudi ogled znamenitega smučarskega centra Hol-menkollen. Po ogledu z vodičem smo se še sami potepali po mestu in si ogledali še to ali drugo zanimivost. Proti večeru smo se odpravili v pristanišče in se vkrcali na ogromno ladjo Stena-Line. Vožnja z njo je bila za nas vse enkratno doživetje. Prevzela nas ni le njena velikost, temveč tudi številni prostori, restavracije, kasino, diskoteka, kino, trgovina itd. Tako nam za spanje v kabinah ni ostalo veliko časa. Ob osmih zjutraj smo prispeli v Frcderikhaven m tako prišli nazaj na Dansko. Po celodnevni vožnji po Danski smo zaključili naše potovanje Skulptura v Vigeland-Parku v Oslu: poslavljanje starke Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Četrtek, v farni dvorani Smeško med črkami ali plesna abeceda; SPZ 16.6. v Železni Kapli gostuje Plesni teater IGEN iz Slovenije 10.00 Četrtek, v Ij. šoli Koncert ob 10-letnici delovanja zborovodske Glas. šola 16.6. v Bilčovsu šole. Nast.: pevski zbor bivših in sedanjih učencev 20.00 ter nekateri instrumentalisti Petek, v Mladinskem Smeško med črkami ali plesna abeceda; SPZ 17.6. domu gostuje Plesni teater IGEN iz Slovenije 9.00 v Celovcu Sobota, na Grajskem Koncert „Ponižani in razžaljeni“ SPD „Zvezda“ 18.6. dvorišču nastopa MePZ „Rož“ iz Šentjakoba 20.00 v Hodišah Sobota, na Suškem 2. srečanje oktetov „Suha 94“ KPD Drava, KKZ 18.6. gradu nast.: oktet iz Bratislave, Mariborski oktet, Dop- Oktet Suha 20.30 pri Žvabeku pelquartett St. Veit, Obirski ženski oktet, Oktet Suha; povezava dr. F. Vrbinc Sobota, pri Joklnu Koncert skupine „Refuse Collection“ 18.6. Badg. 7 20.30 v Celovcu Sobota, v občinskem Entlassene Kinder - Potomci z odvezo; 18.6. centru plesni teater Ikarus; režija Zdravko Haderlap - po- 20.00 v Šentrupertu novitve 21 .,22., 23. in 24.6, vselej ob 20.00 v Celovcu Nedelja, v farni dvorani Kulturna prireditev s Hodiškim oktetom, Pev- Društva upokojencev 19.6. v Šentjakobu sko instr. skupino KPD Drava izžvabeka, na citre 14.00 igrata Mici in Hilda, harmonikaš Franci, nato dru- žabno srečanje Nedelja, pred gasilskim Otvoritev prezidane občinske hiše Občina Sele 19.6. domom 11.00 v Selah Ponedeljek, UNI Celovec Predavanje s Karin Leiter „Smrt nas uči živeti“ Zdr. staršev TAK 20.6. predavalnica 4 19.00 Torek, pri Joklnu Branje: JANI OSWALD 21.6. Badgasse 7 Vernisaža Oliverja Marčete in Boštjana Plesniča 20.00 v Celovcu Sreda, v Mladinskem Podelitev bralnih žnačk z igralko Mileno Slov. študijska 22.6. domu Zupančič knjižnica, 19.00 v Celovcu Mladinski dom Četrtek, v kulturnem domu Zaključni letni koncert Glasbene šole na Ko- Glasbena šola 23.6. v Šentjakobu roškem; nastopajo: učenci vseh oddelkov GŠ 19.00 Četrtek, v Tišlerjevi dvorani „Beseda na meji“ KDZ 23.6. v Mohorjevi 20.00 Petek, na dvorišču Open-air-koncert „Rock ob meji“ KDZ 24.6. Mohorjeve 15.00 v Celovcu Sobota, v kmet. gosp. Zaključna prireditev in ogled šolskih izdelkov SKGŠ 25.6. šoli Kult. spored: petje, igra „O sveti Klari“; režija dekan 15.00 v Šentrupertu Peter Sticker; pri Velikovcu razstava na ogled v soboto in nedeljo Nedelja, pri Peršmanu Tovariško srečanje demokratov in antifašistov; ZKP 26.6. v Podpeci recitacije, MePZ „Danica“ 14.00 Nedelja, v cerkvi Koncert Višarskega kvinteta KPD Šmihel, KKZ, 26.6. v Dvoru PD Gorotan 19.30 pri Šmihelu Sobota, v humški Koncert Silke Ronjak in Kristijana Filipiča KD Peter Markovič 2.7. cerkvici (prečni flavti) 20.30 pri Rožeku Torek, v Mladinskem Svinjski pastir - lutkovna predstava ABCC; ABCČ 5.7. domu mentorstvo Vaška Trobec, glasba Aleš Žepič 16.30 v Celovcu Mikschallee4 od 14. do Počitnice za otroke in starše v kraju Soča v dolini 20. avgusta Trente; prijave na referat za družino, Celovec, tel. 0463/511166-76 r Novi slovenski notranji minister v Po „intervenciji“ v Celovcu, v katero so bili vpleteni pripadniki specialne enote slovenske policije (nekateri so jo imenovali kar rop), je slovenski minister za notranje zadeve Ivan Bizjak ponudil svoj odstop. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je njegovo gesto imenoval pošteno in korektno in za novega notranjega ministra državnemu zboru predlagal dosedanjega sekretarja v istem ministrstvu Andreja Sfera. Tudi Šter kot Bizjak je član Slovenskih krščanskih demokratov, izhaja pa iz nekdanje Pirnatove stranke narodnih demokratov, doslej krila v krščanski demokraciji. Na seji državnega zbora prejšnjo sredo je bil kandidat v novi funkciji potrjen, saj so pred tem koalicijske stranke uskladile svoja stališča. Premier Drnovšek je imel še največ težav s poslanci svoje liberalne demokracije, nekateri so namreč Šteru očitali njegova nesprejemljiva stališča ob zakonu o državljanstvu, ki da so bila nacionalistična. Pred razrešitvijo je minister Bizjak pojasnil razloge za svoj odstop. Za celovško afero je dejal, da se znajo ne počuti neposredno krivega. Dogodek pa je bil v kričečem nasprotju z njegovimi prizadevanji in zato ni smel ostati brez posledic. Andrej Šter je tretji novi minister v Drnovškovi vladi. Ministra za okolje in prostor Miho Jazbinška je že pozimi zamenjal dr. Pavle Gantar, mesto obrambnega ministra Janeza Janše je zasedel Jelko Kacin, Drnovškov predlog za zamenjavo ministrice za delo in socialno politiko Jožice Puharje v državnem zboru spodletel, Mitja Gaspari, finančni minister pa je v državnem zboru spretno zavrnil očitke poslancev, ki so zoper njega vložili interpelacijo zaradi dozdevnih anomalij ob dodeljevanju državnih finančnih podpor. Liberalni demokrati prekinili pogajanja Po sporočilu generalnega sekretarja vladajoče Slovenske liberalne demokracije Golobiča je ta stranka prekinila pogajanja s koalicijsko partnersko stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Vzrok za to naj bi bila globoka notranja kriza v tej stranki, zaradi katere je ponudil svoj odstop generalni sekretar Edvard Stanič. Zaradi notranje razcepljenosti krščanski demokrati po mnenju liberalnih demokratov niso trden in zanesljiv partner za dvostrankarsko vladno koalicijo. Pogajanja med strankama LDS in SKD so potekala nekaj zadnjih mesecev. Krščanski demokrati so želeli iz vladne koalicije izriniti Združeno listo socialdemokratov in z liberalnimi demokrati podpisati novo koalicijsko pogodbo. Desno krilo v stranki namreč zelo moti sodelovanje v vladi, v kateri so zastopani tudi bivši komunisti. Kriza v stranki se je še poglobila po glasovanju o razrešitvi obrambnega ministra Janeza Janše, ki je imel prav v desnem taboru SKD močno podporo. Krilo narodnih demokratov (bivših Pirnatovih), ki je preteklo soboto izstopilo iz stranke, in kmečka zveza Ivana Omana sta zahtevala celo izstop iz vlade, Edvard Stanič pa zastopa zmerno sredinsko politiko konstruktivnega sodelovanja. Predsednik stranke Lojze Peterle je močno zaposlen s svojimi diplomatskimi potovanji kot zunanji minister po bližnjem in daljnjem svetu (Južna Koreja, Kitajska, Carigrad, Pariz, Švica, Združeni arabski emirati...), ko pa bo utegnil, bo imel kar precej dela, da bo (če bo) umiril in spravil jastrebe in golobe v svoji krščanski demokraciji. Nezaposlenost pada, tolar trden Napovedi ministra za gospodarstvo Davorina Kračuna in premiera Janeza Drnovška se po najnovejši analizi uresničujejo. Sloveniji je uspelo zaustaviti gospodarsko upadanje, ob koncu pretekle-•ga leta je doseglo dno, v letošnjem letu pa je čutiti nov gospodarski zagon. Po analizah je industrijska proizvodnja v prvih petih mesecih narasla za okrog 6 odstotkov, narodna banka Slovenije je utrdila devizne rezerve, ki že kar krepko presegajo milijardo dolarjev, s tem pa je v veliki meri tudi stabilizirala domačo valuto, tolar, ki je v maju devalviral le še za en odstotek, kar se pokriva z vladnim finančnim programom. Največji uspeh Drnovškove vlade pa je nedvomno zmanjšanje števila brezposelnih. V aprilu se je v Sloveniji na novo zaposlilo skoraj tri tisoč brezposelnih, kar je od vsega števila kar dobra dva odstotka, zmanjšanje števila brezposelnih pa se izkazuje že vseh pet letošnjih mesecev in je doseglo skupaj že 9 odstotkov, v številu pa je s 137.000 v lanskem oktobru zdrknilo na 125.000. četrtek, 16.6. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 17.6. Kulturna obzorja Sobota, 18.6. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 19.6. 06.30-07.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (Dr. M. Ostravsky)) 18.10-19.00 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 20.6. Velik praznik za šolo in gojenke: Prva matura v Šentpetru Torek, 21. 6. Partnerski magazin. Dvojezična trgovska akademija v Celovcu. Danes sošolci - jutri poslovni partnerji mednarodne razsežnosti. Tak model za prvotrgovsko akademijo v Braziliji. Sreda, 22.6. Društva se predstavljajo Večerna 21.05-22.00 Pozdrav iz Primorja! __________________ Koroška dijaška zveza vabi na Beseda na meji v četrtek, 23. junija ’94 in open-air koncert Rock ob meji v petek, 24. junija ’94, ob 15.30 na dvorišču Mohorjeve v Celovcu Sodelujejo: Deaf and Dumb, Celovec 4 Problems, Celovec Lili put put, Maribor Ego Maifunction, Ljubljana Funeral march, Kavne Skunky Bastards, Dunaj Läufer, Zagreb Dober dan, Koroška Nedelja, 19. 6.1994, ORF2,13.00! Ponedeljek, 20. 6.1994, TV SLO 1,16.20 Predvidoma s temile prispevki - Več kot samo praznik za Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu: Po lanskoletnem predhodnem izpitu - praktičnem delu - se s prvo maturo zapisuje v knjigo spominov dvojezične poklicno-izobraževafne ustanove generacija gospodarstvenikov - Sredi hrupa in groze: Pravljični otoki fantazije - razstava del Rudija Benetika v celovški galeriji Slama - Nova produkcija plesnega gledališča „Ikarus“: Umetniška raziskava latentnega in vsakodnevnega fašizma - Zdravljenje po Kneipu: V zdravilišču v Železni Kapli: V preventivi ih pri okrevanju ima naravno zdravljenje slej ko prej veliko prednost - Namesto romarjev je gora svete Heme privabila prijatelje planin: 23. srečanje slovenskih zamejskih planincev - Dekleta slovenskega pokolenja iz Toronta v Kanadi uresničujejo svoje sanje: Dekliški zbor „Plamen“ poje pesmi iz slovenskega ljudskega izročila Dvakrat bela zastava za maturante gimnazije Pismo bralca V zadnjih dneh je bil prav razveslejiv pogled proti poslopju Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Dvorišče namreč krasita dve razobešeni beli zastavi, kar pomeni, da sta oba letošnja osma razreda stoodstotno opravila maturitetne izpite. To je prejšnjo sredo najprej uspelo dijakom 8.a, razrednika prof. Jožka Kovačiča, dan zatem pa še 8.b razredu, razredničarke mag. Magde Errenst. Težko je reči, kdo je bil popolnega uspeha bolj vesel, razrednika ali maturanti, vsekakor pa so bili v četrtek popoldne na sprejemu v Mladinskem domu vsi prav poskočni. Dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, je maturantom iskreno čestital in jim zaželel uspeha v nadaljnjem življenju, pri šolanju in v poklicu ter opozoril na možnosti, ki jih mladim nudi njihova dvojezičnost, čestitala pa sta jim tudi podpredsednik NSKS mag. Marjan Pipp ter za EL Rudi Vouk. In naj še omenimo najuspešnejše: v 8.a sta maturo z odličnim uspehom opravila Christof Cesnovar in Marko Kassl, v 8.b pa Martina Zupanc. Slednja dva sta prejela tudi prehodni Tischlerjev pokal za najboljšega maturanta. Za tak lep uspeh vsem maturantom in profesorjem iskreno čestitamo! Vojaški oporečnik F. Koch izpuščen! Fritzu Kochu iz Gradca oktobra 1993 niso odobrili civilnega služenja vojaškega roka in ga zaprli ter dvakrat obsodili, ker ni hotel služiti vojski. 29. novembra lani so ga v Gradcu obsodili na 5 mesecev pogojno; ponovno pa 5. januarja 1994 na 7 mesecev brez -pogojne zaporne kazni. 14. januarja je vojska zaradi pritiska javnosti razveljavila vpoklicno povelje za oktober 1993 in Fritzu Kochu v zapor posredovala formular za prošnjo za civilno služenje. 29. januarja 1994 so Fritza Kocha, po dobrih 3 mesecih zapora, končno izpustili na prostost. Dva meseca brezpogojne kazni, izrečene 5. januarja 1994, je odsedel. Državni tožilec pa je odobril pritožbo proti 5 mesecem pogojno, izrečeno 29.novembra 1993. Poleg tega je moral vložiti še eno prošnjo za civilno službo. „Resnična varnost je podana, ko lahko grem naproti mojim bližnjim brez predsodkov, v ljubezni in razumevanju.“ F.Koch Vsem, ki ste podprli akcijo Svoboda za Fritza Kocha in tako pripomogli k njegovi izpustitvi iz zapora, se prav prisrčno zahvaljujem. Podatke sem dobil iz časopisa Fridolin, Graz 1-1994. Mag. Albert Smrečnik ml. Za otroke poletne počitnice z učenjem italijanskega jezika Slovenska prosvetna zveza pripravlja za otroke od 6. do 12. leta, poletne počitnice z učenjem italijanskega jezika od in sicer v „Poletnem središču Sklada Mitja Čuk“ na Opčinah/Italija. se bodo ekskurzij in izletov. Poletno središče bo v prostorih Prosvetnega doma in Ma-rijanišča na Opčinah od 21. do 27. avgusta med 8. in 17. uro. Otroci iz Koroške bodo stanovali pri slovenskih družinah v okoliških vaseh. Zagotovljeno bo primerno število vzgojiteljev in spremljevalcev ter dodatnega osebja. Cena: 600 šil. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza. Lutkovni pristan 1994 ŽELEZNA KAPLA Lutkovna igra: „Soviča Oka“ Čas: v nedeljo, 19. 6. 1994, ob 11. uri (po maši) Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Nastopa: Otroška lutkovna skupina KPD Šmihel KOTMARA VAS Lutkovna igra: „Soviča Oka“ Čas: v nedeljo, 26. 6.1994, ob 18. uri Kraj: v farni dvorani v Kotmari vasi Nastopa: Otroška lutkovna skupina KPD Šmihel BOROVLJE Lutkovna igra: „Radovedni slonček“ Čas: soboto, 25. 6. 1994, ob 15.00 Kraj: v Borovljah pri Cingelcu Nastopa: Lutkovna skupina „Mi smo mi“ SKD Celovec CELOVEC Senčna igra: „Drevo nad prepadom“ Čas: v soboto, 25. 6. 1994, ob 10.40,11.35,12.25 Kraj: na Pedagoški akademiji Celovec Nastopa: Mladinska skupina KPD Šmihel Slovenski vestnik čestita! v y Gospodu Toniju Krušicu iz Zvonine za rojstni dan; Gabrieli Ulrich in Petru Apovniku iz Senčnega kraja za jubilejni rojstni dan; gospodu Alexu Mucherju z Metlove za 60. rojstni dan; gospe Bernardki Sadovnik iz Podroj pri Globasnici za 25. rojstni dan; gospodu Petru Trampuschu iz Doljnje vasi pri Žvabeku za rojstni dan; gospe Amaliji Vavti iz Re-pelj pri Pliberku za 60. rojstni dan; gospe Tinci Kaiser iz Šent-kandolfa za rojstni dan; gospe Antoniji Kosmak i/ Globasnice za rojstni dan; za osebne praznike Janezu Apovniku iz Borovij, Wil-helmu Kraigerju z Metlove. Vidi Koncilija iz Vogrč, Petru Močniku iz Šmihela in Antoniji Fernjak z Brega; Globasnica gostila 23. Srečanje zamejskih planincev Planinci kot pioniiji združene Evrope Slovenski zamejski in matični planinci sodijo med pionirje povezovanja preko državnih in nacionalnih meja. To svoje poslanstvo opravljajo že skoraj četrt stoletja. Preteklo nedeljo so se srečali v Globasnici že triindvajsetič. Da je to potekalo prav na dan avstrijskega glasovanja o pristopu k Evropski uniji, pa je srečanju dalo še dodatno povezovalno simboliko in evropsko dimenzijo. 23. Srečanje zamejskih pla- ju jih je čakalo okrepčilo, da so danskega kulturnega sporeda, nincev v Globasnici je organi- se nato lažje udeležili popol- ki so ga oblikovali Godba na ziralo Slovensko planinsko društvo Celovec. Vsega skupaj je že petkrat gostilo prijatelje planinstva. Kljub slabemu vremenu, saj je lilo kot iz škafa, je bila udeležba zelo zadovoljiva in dobre volje tudi ni manjkalo. Planinci, prišli so iz Trsta, . Čedada, Benečije, Gorice in Slovenije, (predvsem Celjani, Tržičani in Jeseničani so prišli v močni zasedbi) so se povzpeli na goro svete Heme, si tam ogledali rimske izkopanine, se oddahnili pri vrelcu v votlini sv. Rozalije in se po sestopu v dolino mimo Podjune vrnili v Globasnico. Pri Šoštar- Župan Sadjak je planincem izročil občinski grb pihala z Jesenic, dekliški zbor „Plamen“ iz Toronta/Kanada, globaški moški zbor in folklorna skupina ter radovljiški moški zbor. Srečanja planincev so se udeležili tudi visoki predstavniki slovenskega in zamejskega družbenopolitičnega življenja. Tako sta prišla državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj in predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, globaško občino sta zastopala župan Albert Sadjak in podžupan Janez Hudi, med gosti pa je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. V svojih nagovorih so predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Hanzi Lesjak in gostje ter predstavniki planinskih društev poudarili pomen takih in podobnih srečanj pri graditvi skupne Evrope, pri krepitvi prijateljstva in tovarištva ter njihov prispevek k premagovanju ozkih nacionalističnih okvirov in pri razvijanju ekološkega gibanja v tem pro- OPILKI Ali ga poznate? Na prvi pogled ga morda ne bi spoznali, potem pa gotovo. Da, HanziWeissjeto. Tudi nas novinarje, ki menda veliko vemo (vsega gotovo ne), je novi „outfit“ šentjanškega prosvetnega in vaškega mentorja kar precej presenetil, vendar smo ohranili še toliko prisebnosti, da smo ga ujeli v objektiv. Da se za brado ne skriva kakšna stava? No, bomo že zvedeli-in z nami vred vsi. Cantus in Zilk Doživetje posebne gostoljubne vrste je imel prejšnji teden na Dunaju zbor „Cantus“. Ko so bili pevci na poti na kolodvor, da se preko avstrijske prestolnice vrnejo s turneje po Koroški domov v Zakarpatje, jim je naproti prišel župan Helmut Zilk. Užgorodski slavčki so ga krat-komalo obstopili in mu eno zapeli. Zilku je to tako ugajalo, da jih je mimo vseh protokolarnih okvirov povabil na večerjo. Nato so Cantusovci končno nadaljevali svojo pot proti Ukrajini. Selani v Dornbirnu Uspeh za selsko igralsko družino: Pred nedavnim so igralci KPD „Planina“ sodelovali na mednarodnem festivalu komedije v predarlskem Dornbirnu in s „Pavliho in Mico“ zelo uspeli. Odmevi pri publiki in žiriji na njihov nastop so bili zelo pohvalni. Selškim igralcem in režiserju Franciju Končanu za ta uspeh čestitamo. štoru. Vencelj je predvsem poudaril združevalni pomen tega srečanja za matične, zamejske in zdomske oz. izseljeniške rojake. Župan Sadjak je SPD Celovec izročil občinski grb in trojezično izrazil veselje ter ponos občine, da je 23. Srečanje zamejskih planincev bilo v Globasnici. Predsednik planinske Zveze Slovenije Brvar je poudaril prispevek slovenskega planinstva k ohranitvi in krepitvi osveščenosti naroda in v tej zvezi posebej omenil Ziljsko podružnico, predhodnico SPD Celovec in slovenske planince v Pazinu. Srečanje v Globasnici se je izteklo ob petju in v zavesti, da bo prihodnje, 24. srečanje v stari Gorici na italijanski strani, srebrno, 25. srečanje pa so prevzeli beneški planinci. F. W. SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT sezona Konec prvenstva tudi v podligi in razredih je so ekipe ali dosegle ali pa tudi ne. Poglejmo, kako se je godilo moštvom, o katerih smo občasno poročali oziroma objavljali rezultate. Tekmovalna 93/94 se je končala v vseh nogometnih razredih, povsod so že znana moštva, ki so osvojila naslove prvakov. Zastavljene cil- 1.razred D Rezultati zadnjega kola: Globasnica - Eitweg 5:0 Metlova - Sele 2:4 St. Andrä-Šmihel 5:1 St. Paul - Železna Kapla 3:2 Dobrla vas - Sinča vas 2:1 Wrolich v Beljaku sedmi V Beljaku se je v soboto končala 10-etapna dirka po Avstriji. Proga je bila tako zahtevna, da so odpovedale ekipe iz Nemčije in Italije, ker so se odgovorni zbali za svoje kolesarje. Športniki iz petnjastih držav so prekolesarili 1537 km po Avstriji, med drugim so morali na Kaunertaler Gletscher, Hintertuxer Gletscher, Arlberg, Felber-tauem, zadnji dan pa še čez Kreuzbergsattel. Le preko Großglocknerja jim ni bilo treba, saj je tam v petek ležalo 20 cm snega. Prvič ja na tej preizkušnji nastopil tudi Peter Wrolich iz Loč. Peter, po 1537 km si prispel na cilj v Beljak. Kako sam ocenjuješ Tvoj prvi nastop na kolesarski dirki po A vstriji. Moram reči, da sem si zastavil nekoliko višji cilj, to pomeni, da sem hotel vsaj eno od desetih etap končati med prvimi tremi. Prve tri etape sem se počutil zelo dobro in bil optimističen. Že šesti dan pa sem moral spoznati, da bon» prvi nastop na dirki po Avstriji končal le v drugi tretjini uvrščenih. To pomeni, da si še premlad in neizkušen ali pa si slabo pripravljen šel v „boj“? Gotovo ne drži, da sem premlad, ker so že drugi z dvajsetimi leti dosegli dobre rezultate. Res pa je, da sem se napačno pripravil na to veliko preizkušnjo. Konkretno? Mislim, da je bilo napačno, da sem se udeležil treninga reprezentance v Južni Afriki. Predvsem pa to, da smo že februarja vozili štirinajstdnevno etapno dirko. Vozili smo tudi preveč težkih dirk v inozemstvu. In sedaj, kako naprej? Nekaj dni mi preostane za počitek, čez 14 dni pa nas čaka prihodnja težka preizkušnja, etapna dirka po Koroški. Tam hočem pokazati, da trud dosedaj ni bil zastonj. Ko si v soboto s kolesarji iz petnajstih držav pripeljal na koroška tla, kakšni so bili Tvoji občutki? Seveda sem bil vesel, da se je Ö-TOUR končala prav na Koroškem. Zato sem hotel v Beljaku doseči mesto spredaj. Dobrla vas si je z zmago v zadnji tekmi, kije bila odločilna, s svojo igro pridobila obstoj v tem razredu, Sinča vas pa mora razred niže. Dobrolča-ni se lani od razočaranja, da niso uspeli vstopiti v podligo, niso opomogli, oddali so najboljše igralce in letos vso sezono igrali proti izpadu. Kot rečeno, so si v zadnji tekmi vendarle še zagotovili mesto v 1. razredu. Šmihel in Železna Kapla sta to sezono zaključila na 5. oziroma 6. mestu, kar je dokaj zadovoljivo, v zadnji tekmi pa jima v gosteh ni uspelo osvojiti točke. Velik športni uspeh pa je v zadnjem kolu še uspel Selanom, ki so v gosteh premagali vodečega na lestvici - Metlovo - kar gladko s 4:2. Spet sta se izkazala napadalca Igor Maver in Ahim Ora-že, ki sta vsak po dvakrat zatresla nasprotnikovo mrežo. Sedaj Selani zasedajo na lestvici odlično tretje mesto, kar je tudi Imel pa sem smolo v Za-homcu, ko so trije sotek-meci pobegnili in jih za nekaj metrov nisem mogel dohiteti, ker sem bil od Šmohorja do Bistrice vodeči in zato izčrpan. V Beljaku sem zasedel 7. mesto. Hvala za pogovor. Svetovno nogometno prvenstvo ’94 S tekmo med branilko naslova svetovnega prvaka Nemčijo in Bolivijo se bo jutri, 17. junija, v Chicagu začelo 15. svetovno nogometno prvenstvo. ZDA bodo do 17. julija v središču svetovne športne javnosti. Na SP se je uvrstilo 24 državnih reprezentanc, ki so razdeljene v šest predtekmovalnih skupin. Kvalifikacije bodo potekale v devetih ameriških mestih: New Yorku, Washingtonu, Orlandu, Dallasu, Los Angelesu, San Franciscu, Chicagu, Detroitu in Bostonu. Odigrali bodo 52 tekem in že zdavnaj pred začetkom je bila večina vstopnic, od skupno 3,5 milijona, razprodanih. Nogomet v ZDA m kaj prida popularen, zato je cilj organizatorjev, da bi nogomet, kot ga poznamo drugod po svetu, prodrl tudi v ZDA. Naloga ni lahka, saj so Američani zaljubljeni v hokej, bejsbol, košarko in ameriški football, in je težko pričakovati, da bi se nenadoma spreobrnili v oboževalce črno-belega usnja. Da pa bodo tekme še bolj zanimive, so uvedli novost, da z zmago v predtekmovanju moštvo osvoji tri točke. S tem želijo preprečiti neodločene rezultate in si pričakujejo večje število golov. Največje preglavice pa bo udeležencem SP povzročalo subtropsko podnebje s povprečno temperaturo 35 stopnij Celzija in neugoden čas začetka tekem. Zaradi časovne razlike in televizijskega prenosa v Evropo se bo 28 tekem pričelo med 12. in 14. uro po ameriškem času. Vseh 52 tekem bomo lahko spremljali v direktnem prenosu. Mednarodna nogometna zveza meni, da si bo prenose ob tv sprejemnikih ogledalo okrog 3,2 milijarde ljudi. znak, da bodo v novi sezoni spet igrali za sam vrh. Trener Nanti Travnik še razmišlja, ali bo ostal pri klubu, Selani pa bodo v novi sezoni vsekakor igrali brez Zdravka Ora-žeta in Radosavljeviča, ki nameravata končati svoji nogometni karieri. Zmaga Globašanov proti Eitwegu je bila gladka, sicer pa le stranskega pomena. Drugo mesto je bilo že zagotovljeno in z mislimi so že na kvalifikacijskih tekmah. Kapetan Miha Kreutz, ki je jeseni zapustil SAK tudi zato, da bi Globaša-nom pomagal pri njihovem naprezanju sestaviti moštvo, ki bo sposobno igrati tudi za prvo mesto. Vse kaže, da je svojo nalogo dobro opravil in je s svojim moštvom lahko zadovoljen. Obramba je v 26. tekmah prejela le 20 golov, napadalci pa so se izkazali kar 67-krat. Sedaj čaka Globašane še druga preizkušnja -kvalifikacijske tekme za vstop v podligo. Podliga vzhod Vetrinj - Bilčovs 1:2 Bilčovs je svojo tekmovalno sezono zaključil z zmago, vendar trener Sigi Hobel z 10. mestom na lestvici ne more biti zadovoljen, saj je po uspešni sezoni 92/93 spet pričakoval mesto med prvimi petimi. Kljub temu je že ob začetku sezone opozoril, da bodo visoka pričkaovanja pomenila tudi večji pritisk na moštvo, s katerim se bodo morali spoprijazniti. Kako bo šlo v Bičlovsu dalje, se bo seveda odločilo v prihodnjih tednih. Sedaj imajo tako trener kot tudi igralci nekaj časa za oddih, odbor pa bo skušal spet ustvariti pogoje za uspešno delo. V podligi vzhod je s svojim moštvom tekmoval tudi Marjan Velik, ki je v prvem letu kot trener in igralec z igralci iz Pokrč dosegel 6. mesto. Kot izgleda, so odborniki kluba z njegovim delom zadovoljni, saj so mu že podlajšali pogodbo za prihodnjo sezono. Šah 14. mednarodni turnir v Bilčovsu Srečanje vrhunskih šahistov iz prostora Alpe-Jadran Tolmin zmagal pred Novo Gorico in Piranom Občina Bilčovs je preteklo nedeljo gostila vrhunske šahiste iz prostora Alpe-Jadran. Na 14. mednarodnem srečanju osemčlanskih moštev iz Pirana, Nove Gorice, Tolmina, Trsta, Bekštanja ter Celovca je nastopila vrsta najboljših slovenskih šahistov, med njimi slovenski državni prvak Aljoša Grosar (Nova Gorica), prvokategorniki Bogdan Podlesnik (Tolmin), Lokovič (Trst), Bulič (Piran) itd. Zmagovalec izredno kvalitetnega turnirja - na tekmovanju so veljala pravila Mednarodne šahovske zveze FIDE - je po napetem tekmovanju bila ekipa Tolmina pred Novo Gorico in Piranom, ostala mesta pa so zasedle ekipe Trsta, SŠZ in Bekštanja. Organizator in prireditelj srečanja v gostilni Koren v Kajzazah je bila Slovenska športna zveza na čelu s sekcijskim vodjem Ivanom Lukanom in Ivkom Fermom, mednarodni turnir pa so poleg SŠZ kot sponzorji podprli športni referat koroške deželne vlade, Zveza slovenskih zadrug, podjetje Carimpex, Posojil-nica-Bank Celovec ter občina Bilčovs (županja Quantschnig). Po napetem tekmovanju je zmagala ekipa Tolmina pred Novo Gorico in Piranom. Končni rezultat: 1. Tolmin (Podlesnik, Rozman, Raspor, Škobrne, Bašič, Bizjak, Vinkler, Hozjan) 31,5 točke; 2. Nova Gorica (Grosar, M. Rusjan, D. Rusjan, Vodopivec, Furlan, Kragelj, Zuchiati, Nardin) 29,5; 3. Piran (Bulič, Treuršič, Miluno-vič, Bečevič, Lukin, Gro-bovšek, Grašič, Nikolič) 17; 4. Zveza slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Trst (Lakovič, Pertot, Bajs, Fabjan, Be-nedetič, Jelinčič, Ukmar, Prašelj) 17; 5. Slovenska športna zveza (SŠZ) Celovec (Cuderman, Kovač, Amrusch, Rulitz, Reichmann, Ferm, A. Einspieler) 13; 6. Bek-štanj (Grom, Legat, J. Gallob, Regatschnig, Ju-ritsch, B. Gallob, M. Gallob, Rehinig). Na hitropoteznem turnirju (19. igralcev) je na predvečer ekipnega tekmovanja zmagal Tolminčan Dušan Rusjan (16,5 točke) pred Buličem iz Pirana (15 točk) in Rasporjem (Tolmin), ki je osvojil 14,5 točke. j l Lahka atletika V zadnjem času smo že nekajkrat slišali oziroma čitali o lepih športnih uspehih dijakinj slovenske gimanzije, ki trenirajo lahko atletiko pri celovškem klubu KLC pod strokovnim vodstvom trenerja Roberta Kropiu-nika. Magdalena Kulnik, Mirjam Wrolich, Tanja Mletschnig in Michaela Hartman so v tem letu že nekajkrat opozorile nase. Na koroškem mladinskem in šolarskem prvenstvu so tokrat tekmovale Magdalena Kulnik, Michaela Hartman in Tanja Mletschnig ter osvojile nekaj prvih mest. Če bodo tako zavzeto nadaljevale s treningom kot doslej, bomo koroški Slovenci imeli izvrstne zastopnice tudi v vrstah lahke atletike. Rezultati zadnjega tekmovanja: Magdalen Kulnik: skok v višino: L mesto; 4x 100 m: L mesto; 3 x 800 m: 1. mesto; skok v daljino: 2. mesto; tek na 300 m: 2. mesto; tek z ovirami 300 m: 2. mesto. Tanja Mletschnig: 4x 100 m: L mesto tek na 100 m: 2. mesto Michaela Hartman: skok v višino: 1. mesto; met kopja: 1. mesto; suvanje krogle (2 kg): 3. mesto; skok v daljino: 3. mesto.