ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 -2 335 
OCENE IN POROČILA 
Đurđica Petrovič, Dubrovačko oružje u XIV veku. Vojni muzej, Beo­
grad 1976 (Posebna izdaja, knjiga V), 306 stram. 
Dubrovniško svobodo in neodvisnost Je omogočalo mnogo dejste^v in mednje 
orav gotovo sodijo tudi sposobna diplomacija, trdno obzidje in orožje-. V uvodu 
Se Ser fe kratek analitičen pregled dosedanje literature оогоч,а^п 
ugotavlja da je znanstveno preučevanje orožja poznega srednjega veka pri nas 
ideino obdelano, tako da nam kompleksna obdelava orožja v tem obdobju, ne. 
daie samo predstave o uporabi in izdelavi orožja v Dubrovniku, ampak P«n«ua 
fnHfholise ooznavanie orožja, ki se je istočasno deloma uporabljalo tudi v Srbiji, 
Bo^ni in Zeü Na arSgl strani pa ekonomska povezanost Dubrovnika z italijanskimi 
S, pSno z BenetkamiYdo leta 1358 je pod beneško pastjo poraze da se 
je v Dubrovniku uporabljalo orožje italijanskega izvora ah .pase je «delovalo 
orožie italijanskega tipa. V zvezi s tem nam knjiga odgovarja na tri vprašanja. 
ГKatere vrs"e-intipe orožja so v Dubrovniku v 14. stoletju izdelovali m uporab-
Uali* 2 Kakle " bi vpliv Italije na dubrovniško oborožitev in ali je bil to 
edini^Dliv' 3 Kdaj in zakaj je postal Dubrovnik pomemben center za orožje? 
Na nrvo vprašanje in delno na drugo dobimo odgovor v poglavju Tipi in vrste 
nrZnaSin tretje pa v poglavju Pomen Dubrovnika kot centra za orožje. 
PrveTpoSe кГ21јеРта dobršen del knjige, je razdeljeno na podpogga 
o vrstah orožja z naslovi Napadalno orožje, Orožje za zaščito in Strelno orožje. 
Lč kopje lok, samostrel, oklep (samo deli), ščit, pokrivalo, praca inp bombarda 
sTsWorôzja/ki so sodila (ne vedno vsa) v sklop oborožitve, ki joje Pio­
vala dubrovniška vlada na kopnem in v mornarici. Sicer pa je V^tav^™™* 
indvaiset vrst orožja — pogosto ima ena vrsta vec tipov, ki so jih izdelovali an 
uporabljah v-mesta in na ofemlju dubrovniške občine. Pri °PM*|wepmo*0oma-
teriSlu, velikosti, funkciji, načinu nošenja, okraskih V^AnT £ š Mafijami 
sameznih vrstah in tipih pa bralec pri natančnih opisih dopolni se s fotografami, 
kÌ ^a^rlzvegrk^^^omorske trgovine in ip-gljivogi v pohti^h 
ben cente^za oskrbo z orožjem velikega dela Balkana v 14. stoletju, torej v času. 
ko se pohtična karta spremeni. Balkanske vladarje in fevdalce oskrbuje Dubrovnik 
z orožjem veliko virov pa govori tudi o uslugah dubrovniskih orozarjev na^ dvorih 
v Bosni in Srbiji ali pa o prevzemanju orožja iz teh dežel v ^W^VDubrw 
niku tako obstaja celo stoletje proizvodnja orožja, vendar pa ^nzivno»t proiz 
vodnje ni ves čas enaka. Razlikujemo dve obdobji: prvo, ko je od leta 1300 do ldod 
Dubrovnik precej orientiran na uvoz iz Benetk in doma izdeluje orožje le za lo­
kalne potrebe, in drugo obdobje, ki zajema cas druge P0}?™« ."L£ÏA TtÄ 
Dubrovnik postane izvoznik orožja, izdelanega v domačih delavnicah in trgu e 
z orožjem na vzhodu in tudi na zahodu, torej postane orozarski center in ne le 
POSrRdanzpravi sledi še pregled virov in literature, opombe, obširen povzetek v an­
gleškem jeziku in register. VaskoSimoniti 
Bartholomaei Arnoldi de Usingen O. S. A. Kesponsio ~ïte» AP»1»^ . 
Philippi Melanchthonis, quam edendam curavit Primož Simoniti. Wurzburg, Augu 
stinus-Verlag 1978, XXIV + 720 str. + 2 pni. 
Bartolomei (Bartholomaeus) Arnoldi (okoli 1465 - 9 sept. 1532) iz• hessenske-
ga Usingens je zapustil obsežno filozofsko in teološko delo študent еЛшЉш 
verze, nato njen profesor, je učil tudi Martina Luthra, ki je pod Baltolo^em 
leta 1505 dosegel stopnjo magistra in istega leta stopil v avgustmski red Uencu 
je leta 1512 sledil v red tudi učitelj, kot redovnik cez dve leti promoviral iz teo 
ogije in poslej deloval na tem področju. Na reformacijsko gibanje se sprva mol 
žival, morda zato, ker še ni uvidel daljnosežnosti novega nauka, vsaj od leta И-Ј 
dalje pa mu je postal odločen nasprotnik, čeprav se je vselej zavedal slabih razmer