JUBILEJNO SPOROČILO
JAVNA TRIBUNA, je v letošnjem mesecu maju učakala jubilejno petindvajset letnico izhajana. Prilo-žnostno praznovanje obletnke bo primemo času, skromno in delovno obeleženo. Pripravljamo razstavo vseh letnikov glasila skupaj s prikazom najuspešnejših karikatur, umetniških fotografij upodobljenih v ra-zličnih letnikih JT. Pred nami je tudi najnovejša jubi-lejna šlevilka JT z bogato ilustrirano prilogo.
Narava dela naše družbeno-politične skupnosti na-čelotna zahieva javnost njenega dela. Prav zatopotre-bujemo v našem politično-gospodarskem in plural-nem prostoru poleg drugih medijev, tudi lastno glasilo JTkol nosilca kulture lokalnega obveščanja in lokalne komunikacije, kar potrjujejo številna pisma in dopisi občanov, v katerih nas opozarjajo na dogajanja v ozjem okolju in druzbi nasploh.
Gre za novo kulturo obveščanja, ki služi javnosti in resnici ler občanu, da je vsestransko informiran in se odpira tistemu, karje resnično napredno. Tako se na nov način opredeljuje tudi družbena vloga JT, kije iz glasila SZDL občinske konference Ljubljana-Šiška prerasla v glasilo naše družbeno-politične skupnosti in glasilo delovnih Ijudi kot vse bolj integralnih osebnosti in vse bolj svobodnih in avtonomnih samoupravlja-lcev, njihovih delegacij in delegatov.
Obletnica je priložnost, da se ozremo na delovanje glasila vpreteklosti in da razmislimo, kako še izboljša-ti njegovo poslanstvo v prihodnosti. Obojeje letos že storjeno. Uredništvo je ponudilo temeljit prikaz ure-sničevanja vsebinske zasnove JT v letih 1987/88. Ča-sopisni svet JT, uredniški odbor irt predstavniki druibeno-politične javnosti, pa so na skupnem sestan-ku februarja letos sprejeli ocene in napotke za delo v prihodnje.
Če hočemo ugotoviti, kako je glasilo sledilo pro-gramski usmeritvi, si bomo najlažje odgovorili s po-datki iz že omenjene analize v katerije bilo ovrednote nih 617 prispevkov (člankov, komentarjev, intervju-jev, vesti itd.), objavljenih v 24 številkah zadnjih dveh letnikov 1987/88. (Globlje vpreteklost analiza nisega-la, čeprav bi bili tudi takšni analitični podatki koristni). Tako smo v najrazličnejših novinarskih zvr-steh obravnavali gospodarstvo v občini in OZD injim
nameniii 154 prispevkov ali 25 % vseh. Še bolj se je programskim zahtevam odzivala JTna področju dru-žbenopolitičnega sistema. Takoje največjo število pri-spevkov 168 di27 % vseh, izhajalo iz dogajanj v dru-Žbenopolitični sferi. Vprašanjem zadovoljevanja soci-alnih, kulturnih in drugih skupnih polreb smo name-nili 144 člankov ali 23 8 vseh, delovanju DPO % pri-spevkov ali 16 % vseh ter delu dmžbenih organizacij in društev 55 sestavkov ali 8 % vseh.
Glede vrednotenja naj dodamo, da je 69 % vseh prispevkov kritično in programatsko obravnavalo stvarna dogajanja v naši občini. Najbolj kritični, ostri in odkriti so bili predvsem prispevki s področja gospo-darstva, kar glede na razvoj dogodkov in razmer v go-spodarstvu naše občine ne preseneča.
Skoraj tretjina vseh sestavkov seje nanašala na te-me, ki so pomembne za dobro razpoloženje, od kul-turnih strani, športa, humorja do iskrivih misli in kri-žank. V ta in številna druga vprašanja, kijih bomo še omenili, je bila vpeta JTkot dialoško odprto in plura-listično usmerjeno gtasilo.
Na seji časopisnega sveta JTje v glavnem pozitivno ovrednotena kakovost objavljenih prispevkov. ,,Naj-pomembneje je" so ugotovili ,,da smo presegli forum-ski način pisanja". Objavljeni prispevki pa so bili po njihovemu mnenju poznavatski in poglobljeni, zaje-dali so v vsakdanje delo in življenje občanov. Vpetipa so bili v dogajanja v DO, KS in občini v celoti terpo-vezani z dogajanji v širši družbenopolitični skupnosti.
V preteklosti, namreč, ko je bil prostor za dialog še preozek so prevladovak tako imenovane monopolne
realsocialislične teme o sklepih sej skupščine občine ali DPO, o resolucijah, ki so dajale vsevedne odgovore, karje trajalo leta in leta. Toda dozoreloje spoznanje, da bi nadaljne uresničevanje agit propovskega-dogmatičnega pristopa zanesljivo vodilo do uničenja glasila. To zgodovinsko dejstvo naj bi zlasti sedanje uredništvo uspešno presegalo. Vendar spopadu med samoupravnimi socialističnimi tendencami po meri človeka in reslalinizirajočimi tendencami še ne vidimo konca. Zato so in bodo v prihodnosti naši prispevki poudarjeno izražali podporo utemeljevanju samou-pravne socialistične demokracije pluralističnih razlik, trganju etatističnih spon upravljanja, razvijanju poli-tičnih pravic in svoboščin, širjenju pravic do enako-pravnosti in udeležbe pri družbenih odločitvah, skrat-ka spreminjanju starih in doseganju novih družbenih ciljev in novih vrednot.
Vsebinsko je bilo glasilo usmerjeno v obravnavo krajevnih in občinskih problemov. Objavljeni so bili prispevki, o tem, kako občani živijo, kaj pričakujejo in kaj zahtevajo, kaj si želijo, česa se bojijo — pred-vsem z vidika, da so občani enkratni v svoji različnosti, pa vendar medsebojno usodno povezani.
Že več kot leto dni izhajajo vse številke JT v pre-novljeni obliki in so zaradi estetske urejenosti in izbra-nega okusa dosegle svoj namen. Bogati slikovni del — ilustracije, karikature, umetniške slike, fotoreportaže — upodobljene v JTso bile vselej prepričljive inprile-govale pozornost bralcev. Po načinu izražanja so vsi prispevki delovali umirjajoče z upi v prihodnost, v ka-terih so bila vsa stališča primerno kritična in ostra, brez nepotrebne hrupnosti.
Javna Iribuna z dvanajstimi številkami letno izhaja na osmih straneh v 33.000 izvodih. Naj v tej zvezi izpostavimo še zaključke Analize slovenskega javnega mnenja, ki bralnost občinskih glasil uvršča izjemno vi-soki, karpotrjuje tudi naša anketa med bralci, ki po-hvalno ocenjujejo JT kot aktualen in kvaliteten me-sečnik, ki bi ga veljalo seveda še dograjevati.
Informativno bogate Javne iribune bi seveda ne bi-lo brez neutrudnega dela glavne in odgovorne uredni-ce Vere Vogrinčii in njenega dragocenega prispevka k
sodobni upodobitvi glasila, kakor tudi ne, brez zuna-njih sodelavcev Anke Tominšek, Braneta Praznika, Jožeta Čurina, lva Osolnika, Tomaža Griiniča, Mar-jane Meglič, Francija Kumra in številnih drugih dra-gocenih sodelavcev, ki kljub simboličnim nagradam, pogostokrat pa brezplačnem pisanju s profesionalnim pristopom, prispevajo k boljšemu informiranju obča-nov.
Po vseh ugotovitvah sodeč tudi vprihodnje ne kaže v ničemer omejevati sedanjega koncepta izhajanja gla-sila, če hočemo iispešno opravljali vlogo osrednjega infonnatorja v naši občini. Dobro pa bo, če pri ure-sničevanju programske zasnove še bolj mislimo na pim širši krog bralcev, tudi na tiste, ki drugače mislijo, pajim gre tudi za resnico in pravičnost, za resnični hu-manizem. Jubilej naj bo zato tudi mejnik za še bolj poglobljen stik z vsemi občani, tudi onimi z različnimi pogledi.
V današnjem času — poglobljene in kompleksne družbene krize, globalne druibene preobrazbe in sproščenega vrenja Ijudskih množic — pozornost dru-žbe še vedno ni dovolj naravnana k perečim temam kot so siromašenje slovenske kulture, financiranja izo-braževanja, ogroženje zdravstvenih storitev, proble-mom mater samohranilk, pomoči ostarelim itd.
Ta čas zato tudi pomeni zrelejšo priložnosl za vse dobronamenre občane, ki so privrženi projektu bolj-še, pravične samoupravne s&cialistične družbe s člove-škim obrazom, da s svojim tvornim sodelovanjem krepijo našo pozornost in usmeritev v človeku — ob-čanu in delu, lem našim osrednjim vrednotam.
Vabimojih, da se nam pridružijo v skupnem iska-nju nove kvalitete življenja in novih odgovorov na iz-zive časa.
Dovoljje dela za veliko večje uredništvo in število sodelavcev. Ob jubilejnem lelu našega glasila Javne tribune, želimo uredništvu, da najše naprej, obposlu-hu za čas, z odprtim in izvirnim obravnavanjem so-dobnih vprašanj, opravlja svoje druibeno koristno medijsko poslanstvo.
Jože Gosnar