DELAVSKA POLITIKA Uhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In nprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene 'delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enosjolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Iftev. 88 !redaf 6 novembra 1935 Leto X Ohranitev miru ob sodelovanju socialistične in strokovne delavske internacionale Prvič v svetovni zgodovini se organizira skupna akcija držav, podpirana z najširšim javnim mnenjem, da se ohrani mir s kolektivnim pritiskom na napadalca. Prvič, odkar obstoja Društvo narodov, vrši to eno svojih najtežjih in najslavnejših svojih nalog: da utrdi solidarnost sveta za ohranitev miru. Velikega moralnega pomena in političnega pomena je že to, da se je napravil soglasen sklep o tem, kdo je napadalec in izzivalec vojne. Za široko javno mnenje, ki ne more presojati dogodkov, zlasti, ker se dogajajo v inozemstvu in se prikrivajo s tiskom, je ogromnega pomena to, da je merodajna mednarodna organizacija v sporazumu odgovornih vlad vsega sveta potrdila v tem spopadu v Afriki, da je Italija napadalka in da abesinski narod brani svojo neodvisnost. Pripravljenost javnega mnenja je velikega pomena tudi za uspeh drugih ukrepov in takozvanih sankcij. Društvo narodov nima namena, da neti in širi vojno, marveč, da vršečo se vojno čimprej ustavi. Odtod najprej po prilikah razmer gospodarske in finančne sankcije. Ozirati se je pa tudi treba obenem na različne interese raznih držav. Ni lahko izvesti brez dobre kontrole skupno gospodarsko akcijo 52 držav sveta. Takoj se je pokazala potreba centralnega vodstva, ki naj omogoči, da bodo prevzemali drugi trgi blago, ki naj se ne izvaža v Italijo, ali, da se iz skupnega sklada vseh držav odškodujejo države, ki imajo izgubo zaradi ukinjenega izvoza v Italijo. Že pri prvem koraku je jasno, da sedanja mednarodna organizacija v Društvu narodov še ni zadostna, marveč, da se mora internacionalizacija sveta izpopolniti še z močnejšimi organi, sposobnimi, ki bodo bolj vplivali na ekonomsko in finančno življenje posameznih držav, kakor tudi na uporabo njih orožnih sil. Vzgoja širokega javnega mnenja v tem duhu je največjega pomena. Z zadovoljstvom moramo pozdravljati pripravljenost socialistične delavske internacionale in Mednarodne strokovne zveze, da z neposredno akcijo delavskih organizacij podpira izvedbo sklepov Društva narodov po vsem svetu. Naj bodo ti pričetki mednarodne akcije sveta za ohranitev miru še tako slabotni, jo morajo vendar vsi prijatelji napredka človeštva najsrčneje pozdravili. Tragična bilanca socialne krize 3,6 milijonov človeških življenj je upropastUo kapitalistično gospodarstvo Društvo narodov ugotavlja za leto 1934 naslednje jako značilno dejstvo. V navedenem letu je umrlo zaradi prepičle prehrane ali lakote 2,4 milijone ljudi« 1,3 milijon ljudi je iz istega razloga končalo življenje s sa-morom. Od 2000 milijonov prebivalcev na zemlji ima le 500 milijonov ljudi toliko, da se lahko do sitega naje. — V vojni je poginilo 12 milijonov ljudi in 14 milijonov jih je bilo poškodovanih. Vsak deveti bojevnik je bil pohabljen. Kaj je torej vojna in nje posledice? Ali ne zločini Kje je jedro državne gospodarske politike? Doslej so žrtvovali tisti, ki žive iz rok v usta, odslej naj žrtvujejo pljač-kaši, ki so si nagrabili bogastvo. Za državno gospodarsko politiko je odgovoren finančni minister. Toda vrsto let se finančni ministri prav pridno menjavajo; vsi so pa edini v tem, da se s štednjo, to je, zniževanjem mezd in plač da ozdraviti narodno gospodarstvo. Niti en finančni minister še ni izrekel resnice, da je ozdravljenje gospodarstva odvisno od večje kupne sile, od večjih mezd in plač pri javnih in zasebnih delih, V zvezi s to politiko je mogoče regulirati razvoj gospodarstva v vseh drugih vprašanjih. ^ > itUil \r > •» l/V Tu torej nekaj ni v redu. Državne gospodarske politike finančni minister ne more voditi po svoje, ker tega ne dopušča industrijski in bančni kapital. Izmozgana država, izmozgani narod ne moreta dati življenja gospodarstvu, kapital pa noče. In ker kapital noče, diktira, da saniraj država svoj proračun na račun istih, ki imajo že itak premalo za življenje. Napaka, ki se je vršila leta in leta, da se je dopuščala splošna eksploatacija, organizirana eksploatacija naroda (visoke cene industrijskim izdelkom in nizke mezde in nizke cene agrarnim produktom), je na vrhuncu in si je v tej dobi osvojila popolnoma ves gospodarski vpliv, je vzrok, da se ta oholi iinančni in gospodarski kapital odločno upira pametnejši gospodarski politiki. Finančni minister je odvisen od teh ljudi in dokler se ne najde močan političen faktor, ki bo velel, da morajo oni krogi, ki so narod in državo opljačkali, vrniti vsaj ono, kar je bilo preveč, državi, da ji ne bo treba nalagati novih davčnih bremen državljanom, ni izgleda, bi sanirali državno gospodarstvo. Davčni viri so izčrpani. Dati morajo državi oni krogi, ki so si z oderuško in ve-rižniško politiko osvojili ogromne množine narodnega imetja. Pripovedujejo nam sicer, da je naša država kmetiška, da ni delavska. To znači, da sta kmetiški in delavski narod v državi najbolj zatirana (med delavce spadajo tudi uradniki). In prav ta dva sloja sta žrtev nekega tretjega, ki neprestano črpa vse življenjske sokove iz njiju. To sta finančni in industrijski kapital, to so karteli, to protekcije in korupcije. Le boj s temi faktorji in zmaga nad njimi pomeni vrnitev k ozdravljenju. Tak boj pa more sprejeti le prava demokracija! 6000 vagonov premoga mani bo nabavljala železniška uprava iz dravske banovine. V smislu sklepa ministrskega sveta je s 1. novembrom dobava premoga iz rudnikov v dravski banovini reducirana letno za okoli 6000 vagonov. Protesti in obljube niso nič pomagale, le kočevski premogovnik je prikrajšan samo za 20 vagonov (od 100 na 80). Uprava železnic utemeljuje svoj predlog, da je ta premog predrag za promet. V dravski banovini se ga namreč več porabi kakor po drugih delih države, kar se pa nam ne zdi utemeljeno. Železnice pri nas so str-mičaste in imajo mnogo več prometa, ki se pa ob nekoliko večji porabi ne- dvomno bolje rentira kakor tam, kjer je promet pičel. Tudi dovažanje premoga iz južnih krajev bo premog podražilo. Ta vzrok torej ne opravičuje redukcije dobav premoga iz dravske banovine. Za rudarje bo ta redukcija občutna zlasti spomladi in čez poletje. Prve posledice zmanjšanja dobav državnim železnicam V Hrastniku je uprava rudnika razglasila, da se v novembru ne bo delalo 22 dni, ampak samo 17, torej en dan manj kot v oktobru. Znati la treba Plebiscit v Grilji za monarhijo Po večletnih bojih reakcije proti republikanski Grčiji je zmagal s plebiscitom v nedeljo v Grčiji monarhi-zem z veliko večino, kar je popol- noma naravna posledica teroristične politike monarhistov. Saj so vse znane opozicionalce internirali. d" tii ti % ■v* U rfv \ V Bolgariji izpre-minjajo ustavo po kateri dobita kralj in predsednik vlade več pravic. Oba bosta neodvisna od parlamenta, ki bo po novi ustavi imol manj poslancev kakor sedanji. Duh diktature še ni oslabljen, toda pride še tudi nova doba demokracije! Važno priznanje go-spodarskih krogov V okrilju industrijske zbornice v Zagrebu se je minuli teden vršila anketa o gospodarskem položaju. Na tej anketi je industrijec Arko izrecno poudaril, da na izboljšanje gospo- darskih razmer pri nas ni misliti, dokler se delavcem in nameščencem ne bodo plačevale za eksistenco potrebne plače, ki je obenem moralna pravica mezdnih ljudi. V ljubljanskih gospodarskih korporacijah še nismo čuli podobnih izjav. VojaSki dogovor proti Nemtiji Vzporedno s pogajanji glede sporazuma med Abesinijo in Italijo so sklenili v Ženevi zastopniki Anglije, Francije in Belgije vojaško konvencijo proti Nemčiji — v varstvo miru v Evropi. Generali bodo napravili načrte za eventualno — obrambo. Zakaj Je Vatikan proti Sovjetski Rusiji ? Osnova vse vatikanske zunanje politike v zadnjem času je sovražno stališče proti Sovjetski Rusiji. To razmerje nikakor ni bilo vedno tako ostro in sovražno, kakor je zdaj. Pred leti se je Vatikan pogajal z Moskvo celo za sklenitev konkordata. Karl Dallago pravi o tem v svoji obširni knjigi »Die katholische Aktion«: »Pakt med Kristusovim namestnikom in protikrščanstvom Moskve bi postal dejstvo, če bi Moskva ne bila tako nedostopna.« Nato razlaga omenjeni krščanski pisatelj vse tozadevno diplomatično delo Vatikana v Rusiji. Zakaj je hotel Vatikan doseči konkordat z boljševiško Moskvo? Videl je razsulo ruske pravoslavne cerkve in je hotel to izkoristiti za uveljavljenje katolicizma v Rusiji proti pravoslavju. Vatikan je poslal zato v Rusijo jezuita Michela d’ Her-bignyja, ki je napravil agitacijsko potovanje po sovjetski Rusiji, organiziral razne karitativne akcije in pomožne misijone: v Vatikanu so ustanovili »orientalm institut«, časopis »Orientalia«, papež je odobril »Ca-tholica unio", institucijo, katere namen je bil praktično »združenje z vzhodno Cerkvijo«. Krona vseh teh prizadevanj naj bi bil konkordat, za katerega se je največ trudil znani nuncij Pacelli. Seveda so ostala tajna vsa pogajanja in izjave, ki sta si jih izmenjavala moskovska vlada in Vatikan, ki je upal, da bo s konkordatom razbil pravoslavno Cerkev in uveljavil svojo moč. Pogajanja so že obetala uspeh, kar je opogumilo in s tem zavedlo v napako nuncija Pa-cellija, da je predložil ruskemu berlinskemu poslaniku Krestinskemu take zahteve, ki jih on ni mogel sprejeti. Pogajanja so se nato razbila, Moskva je ljubeznjivo namignila jezuitu d’ Herbignyju, naj zapusti Rusijo (o tem poroča obširno d' Her-bigny v svojih spominih). Nato je seveda šlo po znanem nemškem verzu; »Und willst du nicht mein Bruder sein, so schlag ich dir den Schadel ein.« Papež je izdal okrožnico in pozval vse kristjane na boj proti »brezbožnim boljševikom«, »boljševiški nemorali« in »boljševi-škemu satanizmu«, in kakor se že glase zdaj vsi ti izrazi, ki bi seveda izostali, če bi Moskva bila bolj sprejemljiva za težnje Vatikana. Sedanje ostro razmerje med obema je torej nastalo zgolj iz političnih razlogov. 637 rudarjev stavka Zaradi neznosnih delovnih razmer. V premogovniku Resava je dne 28. oktobra stopilo v stavko 637 rudarjev. Lastnik premogovnika je beograjski kapitalist Rudarji so stopili v stavko, ker ravnajo predstojniki z njimi slabo, premogovnik ne plačuje plač ali pa plačuje z boni v rokih. Lastnik je bil zaradi zadržavanja plač že kaznovan, vendar tako ne-občutno, da se za to ne meni. Zaplemba premogovnika bi bil edino pameten ukrep, ki bi rešil končno rudarje nezrosne bede. Obrambno zvezo proti Italiji so sklenile prednjeazijske države Turčija, Perzija, Irak, in države arabskega položaja. Velika anketa privatnih nameščencev Imenovanje uprav socialnega zavarovanja Ministrstvo ima pomisleke proti predlaganim kandidaturam Obljubljeno imenovanje uprav v socialnem zavarovanju se dne 1. novembra Š£ ni izvršilo. Ministrstvo ima pomisleke proti predlaganim kandidatom .> » Doslej se je vedno zahtevalo depolitizacijo socialnega zavarovanja. To mi razumemo tako, da v tem slučaju minister odobri kandidatno listo, ki so jo predlagale delavske in delodajalske zbornice, če ni zakonitega razloga za zahtevanje novega predloga. Takega razloga pa po našem mnenju ni, ker organizacije poznajo svoje člane. Popolnoma krivično je, če se tretira predlagane posamezne kandidate kot neprimerne elemente in je le dokaz, da so prejšnji režimi laž-njivo informirali merodajna mesta in da sedanji režim še vedno ozkosrčno upošteva taka neresnična poročila. Sicer pa bi tega vprašanja pri samoupravah sploh ne bilo treba upoštevati, ker mora samouprava itak delati po zakonu in je pod kontrolo javne oblasti. V teh samoupravah je temeljno, načelo pravično zastopstvo organizacij, ki se ne bavijo s politiko ne v organizacijah in tudi v samoupravah ni mesta za strankarstvo. Če ima samouprava zaupanje organizacij, je dovolj; oblast pa ima pravico, da gleda, kako se izvajajo zakoni. Tu pač ni treba ne strahu in pretiranega oviranja. Ofenziva v Abesiniji Začela se je na vsej črti, pa se je tudi že ustavila. Italijanska poročila pravijo, če niso prenagljena, da je italijanska vojska pričela na severu z veliko ofenzivo na 80 do 90 km široki bojni črti. Dosedanji italijanski uspehi so malenkostni, ker se Abesinci niso resno upirali. Vsekakor pa je pričakovati resnejši odpor Abesincev, čeprav imajo tudi svoje težkoče, ker njih sile niso dovolj oborožene in konsolidirane. Očividno je, da imajo Abesinci namen zajeti del italijanske vojske, ker so prodrli ob sudanski meji v Eritrejo, da bi napadli desno krilo italijanske vojske, ki prodira od Adue proti Makali. Na somalijski fronti prodirajo Italijani počasi, Abesinci pa nameravajo izprazniti tudi še mesto Harrar. Pogajanja med Francijo, Italijo in Anglijo se nadaljujejo in bo zaradi slabosti Abesinije Italija najbrže dobila znatne koncesije v Abesiniji, ker se zagovorniki Abesinije potegujejo za svoje interese, ne pa za abesinsko neodvisnost. Za sankcije proti Italiji zaradi vojne proti Abesiniji se je doslej izreklo 41 držav glede uvoza orožja (št. 1), 38 za finančne (št. 2) in 36 prepoved uvoza in izvoza (št. 3 in 4) in prav toliko glede medsebojne pomoči (št. 5). Na iniciativo medstrokovnega odbora podružnic ZPNJ, Botiča in apo-tekarskih sotrudnikov v Beogradu se je vršila v soboto 21. in nedeljo 3. t. m. velika anketa, katere se je udeležilo 51 zastopnikov privatnih nameščencev vseh strok iz 50 krajev naše države. Razen teh je anketi prisostvovalo lepo število beograjskih delegatov, zastopniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, SUZORa, Delavskih zbornic, Narodne skupščine, Pokojninskega zavoda za nameščence itd. Na anketi se je razpravljalo o razširitvi pokojninskega zavarovanja na vse privatne in trgovske nameščence, zobotehnike in strojnike v državi, o ureditvi enotnega bolniškega zavarovanja za vse privatne nameščence, zavarovanju za slučaj brezposelnosti, projektu trgovskega zakona, izvajanju zakona o zaščiti delavcev in obrtnega zakona. Na anketi so bili s strani raznih delegatov, zlasti iz Južne Srbije, iz-nešeni podatki o razmerah, v katerih žive privatni, zlasti pa trgovski nameščenci, ki so naravnost kričeče in v sramoto vse naše javnosti. Ob otvoritvi so anketo pozdravili s. dr. To-palovič, Krekič, Belič, dr. Glaser, dr. Vrančič, dr. Jeremič ter Štih. Vsi referati so bili izčrpni in stvarni, debata je bila živahna in na višini, vsi predlogi so bili sprejeti z vsemi proti enemu glasu.. V debato je posegel tudi s. Pete-jan kot zastopnik; oblastne podzveze ZPNJ, kateri je zagovarjal razširitev pokojninskega zavarovanja na vse nameščence v državi, čijega vršilec naj bo Pokojninski zavod v Ljubljani, kakor tudi enotno bolniško zavarovanje za vse nameščence v sklopu splošnega bolniškega zavarovanja s prostovoljnim višjim zavarovanjem. Odločno je nastopil proti pravilniku k § 307 obrtnega zakona ter prikazal katastrofalne posledice, ki bi nastale za vse trgovske pomočnike, tekstilne mojstre, nižje pisarniško osobje ter delovodje v dravski banovini, ako bi bil predloženi pravilnik uveljavljen. Prosil je vse forume, da naj store, kar je potrebno, da se predloženi pravilnik umakne in s tem trgovskim ter ostalim nameščencem v dravski banovini in Dalmaciji ohranijo vsaj njihove sedanje pravice, ki jih uživajo že od leta 1910 dalje. Anketa se je ob splošni zadovoljnosti vseh navzočih zaključila v nedeljo ob 19. uri. Predsedstvo je pozvalo delegate, da naj, ko se vrnejo na svoje domove, še nadalje propagirajo sklepe ankete, da bi se uresničili čimprej. Obširno poročilo o tej anketi bo prinesel »Privatni nameščenec«. Doma In po svetu Knjige »Cankarjeve družbe« so nekoliko zakasnile, vendar ne po krivdi družbene uprave. Vse člane prosimo, da potrpe še teden, ali dva. Okoli 15. novembra pa bodo knjige, že razposlane. Prepričani smo, da bodo člani z letošnjim knjižnim dariLom: prav gotovo zadovoljni; Uprava C. D. Za prehrano siromašnega prebi~ valstva v pasivnih krajih je ministrski svet določil 20 milijonov Din, od! te vsote dobi zetska banovina, pet. milijonov, primorska pet, savska in. vrbaska po dva in pol, .drinska in vardarska po 1,250.000 Din, dravska pa samo 500.000 Din, ker se; te ne smatra za tak® pasivno pokrajino. Konferenca Balugdžič-Davidovič. Bivši poslanik v Berlinu, Balugdžič, je te dni obiskal demokratskega voditelja Davidoviča. Jak® verjetno je, da je Balugdžič kot vnet zagovornik demokracije posredoval v zmislu pa-mirjenja. Vladna stranka JRZ objavlja, da šteje nje poslanski klub 156 poslancev in klub vladne večine 180 poslancev, ker podpirajo vlado tudi nekatere druge poslanske skupine. Nova narodna skupščina v Beogradu ne bo dovršena pred oktobrom prihodnjega leta. Palačo grade že več let. »Jutrovčki« si žele senzacije. Ob našem uvodniku proti elementom, ki hočejo zanesti zmedo v delavske organizacije, je pogruntalo »Jutro«, da skušajo skrajni levičarji »jurišati« naše organizacije. Gospodje, to veselje vam bo ostalo prikrajšano, ker delavske organizacije so trdne in solidne in bodo tudi ostale; če pošljete proti njim še toliko svojih zaupnikov, bo steničarstvo ostalo omejeno na ozek krog »literatov«. Tudi trgovci zahtevajo socialno zavarovanje. Ljubljanski trgovci obveščajo trgovske zbornice v državi, da je že izdelan pravilnik v zmislu obrtnega zakona § 384 za celo državo. Zaradi tega posebne akcije niso priporočljive, ker ne bi imele uspeha. Ministrstvo je naročilo, da se projekt preštudira po trgovskih zbornicah. Ljubljanski trgovci se pa boje, da bi se stvar v ministrstvu zavlekla ter priporoča nujno rešitev in for-siranje zavarovanja. Odkopavanje zemlje pri gradnji železnice Varaždin—Koprivnica je prevzela tvrdka Nassimbeni, ki je plačevala delavce po 3 Din od kubičnega metra zemlje. Ker zamore delavec odkopati kvečjemu 5 do 6 metrov, so zaslužili komaj 15 do 18 dinarjev dnevno. Delavci so nato zahtevali po 4 Din od metra, ker pa je firma ponujala samo 3.50, so stopili v stavko. ♦ Avstrijska vlada ne dovoli Gradiščanskim Hrvatom, da bi poselili Zagreb ob priliki zleta »Seljačke Sloge«. Priti bi imelo pevsko društvo iz Trajštofa v narodnih nošah. Sedaj seveda ne bo nič. Koroški Slovenci ne smejo k nam, Gradiščanski Hrva- Izprememba v čehoslovaški vladi Predsednik vlade Slovak minister dr. Hodža. — Predsednik parlamenta Malypetr. Agrarna stranka je sklenila predlagati bistveno izpremembo v vladi. Dosedanji predsednik vlade Malype-tr naj bi prevzel predsednistvo zbornice, poljedelski minister dr. Hodža pa predsedstvo vlade. Malypetr je bil predsednik zbornice od 1925 pa do prevzema predsedstva vlade. Načelno koalicijske stranke niso proti izpremembi v vladi ter so tudi sklenile, da naj se izprememba izvrši brez demisije cele vlade, pač pa si pridržujejo pravico, da zavzamejo eventualno pozneje svoje posebno stališče. Načelno so koalicijske stranke tudi sklenile, da mora ostati notranja in zunanja politika ista kakor doslej. Češki socialncdemokratični poslanec Klein pa je še posebej navedel, da je imenovanje dr. Hodže posledica notranjih bojev med agrarci. Dr. Hodža, pravi Klein, ni sposoben za. nadaljevanje mirnega razvoja, zakaj iz njegova preteklosti je znano, da je preveč reakcionaren. Nadalje socialisti poudarjajo, da se bo tudi dr. Hodža moral ozirati na socialiste ter podpirati socialnopolitično politiko in vršiti socialnopolitično gospodarstvo, ki je sedaj na razmeroma dobri poti. Prikrivali bi si resnico, če ne bi priznali in povedali, da pomeni imenovanje drja. Hodže za predsednika vlade vsaj majhen triumf reakcije. Proti imenovanju dr. Hodže je protestirala tudi zveza nameščencev. Dočim je bilo sodelovanje z demokratičnim Udržalom in Malypetrom razmeroma lahko, grozi nevarnost, da novi predsednik vlade, dr. Hodža, nima enake uvidevnosti. Iz teh navedb je mogoče sklepati, da bo čehoslovaška vladna koalicija ob neuvidevnosti predsednika vlade drja. Hodže pozneje trpela na tresavicah in pregrupaciji političnih strank, ker si močno socialistično delavsko gibanje na Čehoslovaškem ne bo dalo jemati vpliva in ne izigravati socialnopolitične smeri, ki jo je podpirala dosedanja vladna koalicija. Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izključno z lastnimi sredstvi. — B. Traven, Bomba! Prevaja Talpa I. Knjiga 28 O vsemi temi sva se pogovarjala pri mizi, ker nisva marala zaradi boljše prebave nič težjega premišljevati in ker bi se naj pri jedi govorilo samo o jedi. Ves ta pogovor pa navajam samo zato, da bi dokazal, da nisva neizobražena ali, kar je še straš-nejše, da nisva celo revolucionarna delavca. Kajti kaj takega prav lahko postaneš, zlasti če nimaš trenutno druigega pričakovati kakor petnajsturno do sedemanjsturno delo za pezo pet in dvajset. Za vse kosilo sva plačala vsak po petdeset centavov. To je običajna člena v kitajski gostilni. Antonio si je nalil v usta še kozarec vode, si dodobra splaknil usta in zobe in izpljunil vodo na tla. Cista usta in čisti zobje so Mehikancu važnejši kakor suha tla. Nikdar trudno mehikansko sonce posuši namreč tla preje, preden sede naslednji gost k mizi. 15 Sedaj sva odjadrala najprej v pekarno. Stopil sem v prodajalno in povprašal prodajalca po šefu. »Ali ste pek?« me je vprašal lastnik. »Tako je, pek za kruh in pogačo,« sem rekel. »Kje pa ste zadnjič delali?« »V Monterreyu.« »Dobro, potem drevi kar nastopite. Dobite prosto hrano, stanovanje, perilo in pezo pet in dvajset na dan.« »Stojte!« je nenadoma dejal. »Ali znate delati torte, torte z vlitimi okraski?« »V zadnji službi v Monterreyu sem pekel samo torte z vlitimi okraski.« »To je pa imenitno! Vendar pa bom govoril prej z mojstrom, kaj bo ta rekel. Je prav sposoben mojster, od njega se boste še marsikaj naučili.« Stopil je z mano v izbo, kjer si je mojster pravkar obuval škornje, da bi odšel ven. »Tu je pek iz Monterreya, ki išče dela. Poglejte, ali ga boste potrebovali.« Lastnik je odšel zopet v svojo sobo in je naju pustil sama. Mojster, majhen, debel in pegast fant, si je najprej mirno obul škornje, nato je sedel na rob postelje in si prižgal cigareto. Ko je nekolikokrat povlekel, me je nezaupno pogledal od pet do glave in končno dejal: »Ali ste pek?« »Ne, o peki nimam niti pojma.« »Tako?!« je dejal nato — še zmeraj precej nezaupljivo. »Ali se razumete kaj na torte?« »Jedel setni jih že,« sem rekel, »toda kako se delajo, nimam niti pojma. Tega se nameravam šele naučiti.« »Tu imate cigaro. Drevi ob desetih nastopite! Toda točno! Želite kaj jesti?« »Ne, hvala! Sedaj ne.« »Dobro, govoril bom s starim. Sedaj vam bom pa pokazal vašo posteljo. Napravil bom) iz vas sposobnega peka in slaščičarja, če boste le pazili in hoteli.« »Za to vam bom zelo hvaležen, senjor. Že od nekdaj bi postal rad pek in slaščičar.« »Če želite, greste lahko sedaj spat ali pa si oglejte mesto. Kakor želite.« »Dobro!« semi rekel. »Potem pa grem v mesto.« »Torej ob desetih, kajne?« Antonija sem našel, kakor sva se dogovorila, v parku na klopi. »Nti?« me je pozdravil. »Drevi začnem1.« ti pa ne na Hrvatsko. Tak je avstrijski klerofašizem. Čehoslovaški poslanec, socialni demokrat J. Stivin, je bil izvoljen za stalnega člana Socialistične delavske internacionale. Izvršni odbor stranke ga je izvolil namesto umrlega dr. L. Wintra. V izvršnem odboru internacionale se nahaja tudi senatni predsednik dr. Fr. Soukup. Za strokovne organizacije je pa v internacionali zastopnik (poslanec) Tayerle, ki je član strokovne internacionale. — V odboru ženske politične internacionale je s. B. Karpišek. Anglija italijanska vojna dobaviteljica. Z 18, novembrom, če se ne premislijo, prično izvajati sankcije proti Italiji. Zato Anglija sedaj pridno zalaga Italiji) z bencinom, kakor je rekel Lloyd George in priznava to tudi petrolejski magnat sir Detter-ding. — Kupčija je kupčija! Žrtev atentata je postal kitajski ministrski predsednik Vang Šin Vaj. Prilikom otvoritve kongresa Kno-mingtanga ga je atentator ustrelil s samokresom. Atentatorju so tovariši omogočili pobeg s tem, da so s svoje strani začeli strcdjati na zbrane odličnike in so dva nevarno ranili. Atentatorja so pozneje ujeli, ker je bil tudi sam ranjen. Gre za atentat kitajskih nacionalistov, ki niso zadovoljni s popustljivostjo vlade napram Japoncem. V ogledalu Literat Kreft, Svetovna vojna in so-cialpatriotizem. Bratko Kreft je produktiven človek: je režiser Narodnega gledališča v Ljubljani, pisec romanov, dram, povesti, črtic, reportaž, esejev, urednik »Književnosti« in sotrudnik raznih časopisov, med njimi ugledne slovenske meščanske revije »Ljubljanski Zvon«, ki iga' izdaja Tiskovna zadruga in tiska Delniška tiskarna. V njem je zdaj priobčil razpravo »Dr. Henrik Tuma«, kjer obravnava razne pojave in osebe iz Tuminega časa. Tako smatra za potrebno, da slovensko meščanstvo informira tudi o »klavrni socialpatriotski ideologiji, kakor jo je ipodal Kautsky,: nakar ipravi: »Vojna je mednarodno zapadno evropsko delavsko gibanje razpršila prav po zaslugi takih njenih ideologov, kakor je Kautsky,« G. Kreft kot izobražen človek najbrže ve, da La njegova trditev ni baš dokazana zgodovinska resnica. Zakaj jo je potem napisal v »Zvonu«? Če že ihoče iskati hude grešnike in navdušene vojne patriote iz delavskih vrst, naj bi —► če že misli, da spada to k Turnim biografiji — povedal tisto, kar je res. Kautsky ni n, pr, nikdar navduševal ljudi, naj pojdejo hrabro v fronto, kar je počel n. ipr. slavni in splošno .priznani vodja francoske komunistične stranke Marcel Cachin (izg. Kašen), ki danes po moskovskih direktivah brani francoski militarizem in ki je bil med svetovno vojno najburši patriot. Saj rmt daje to izpričevalo celo angleški diplomat Lockhart, ki popisuje, kako »e je Gachin pripeljal iz Francije v Rusijo, ko je tam izbruhnila revolucija, ki je bila proti vojni, »a Cachin, najbolj goreč patriot od vseh je med solzami rotil sovjete, da vzdrže do popolne zmage entente.« Skupaj z Laifontom, ki je tudi danes odličen komunist, »sta se preko Moskve peljala na fronto,: kakor poroča angleški diplomat, »tam dala tolmačiti nešteto pairiotičnilh govorov in se končno vrnila bogatejša na modrosti in revnejša na iluzijah.« Kajne, g. Kreft, toliko boste že sam pri sebi priznali, da »klavrni ideolog« Kautsky vendar ni bal dleležen take porogljivosti s strani odličnega patriota, kakor si jo je prislužil komunistični voditelj in član eksekutive komin-teirne Marcel Cachin? Tako komunist Ca-cbin. Za Kautskega se pa potrudite, g. Kreft, do objektivnih viroV, ki vam bodlo razodeli, da se je njegovo stališče glede vojne vedno temeljito razlikovalo od nemških in francoskih patriotov. Še eno! Proti Turnim ideologiji in ideologiji slovenske socialnen demokracije citira .pisatelj Kreft celo Rusa Plehanova, ki mu mi gladko priznavamo njegove velike teoretične zasluge za marksizem. Ampak Kreft, ki je tak nasprotnik vojne, maj bi ga rajši vsaj v tej zvezi ne citiral, ker menda ve, da je postal baš Plehanov 1914. leta najbolj goreč ruski carski patriot, G. Kreft, vam ipriznava.mo vaše literarne zasluge, toda iza vlogo političnega sodnika ste se odločili prerano. Vpepeljevanje greni življenje gospodom okoli »Slovenca« in silno zameri,0 »Delavski Politiki«, da dela zanj reklamo. Pravijo, da je to silno neumno od nas, ker bomo s tem izgubili vse naročnike. Odkod naenkrat ta skrb, gospodje, za naš list? Pa si menda vendar le ne domišljate, da bodo naši naročniki ubogali vaša povelja? Gospodje pravijo, da je kremacija predraga in da zato ni za delavstvo. To je baš tisto, mi delamo ipropagando, da bi vzbudili Pf> širokih ljudskih masah interes za kremacnjo in stvar pocenili tako, da bi se lahko vpisali tudi »Slovenčevi« gospodje. Do tistega Časa naj pa »Slovenčevi« gospodje skrbe za to, d:a bodo pogrebi čim bolj poceni . • » 12 NAŠIH KRAJEV Maribor ZaupnlSki tečaj! Strokovna komisija v Mariboru obvešča vse organizacijske funkcionarje, Obratne zaupnike in člane svobodnih strokovnih organizacij v Mariboru, da bo tekom letošnje zime priredila zaupniški tečaj. Prijaviti se je treba v tajništvu, Delavska zbornica, II. nad- Kakor v dobi suženjstva. Kako se godi našemu delavstvu po raznih tekstilnih tovarnah smo v našem listu že večkrat poročali. Kjer postajajo strokovne organizacije in ima delaivstvto izvoljene obratne zaupnike, se te neznosne razmere polagoma zholjšujejo. Kjer pa delavstvo ni organizirano in tudi nima obratnih zaupnikov, tam je pa absolutni gospodar delodajalec, često pa celo posamezni priganjači, ki ravnajo z uslužbenci hujše kakor v dobi suženjstva. Najhuljše je v tem pogledu v malih obratih, kjer šikanirajo .delavce po mili volji. Kazni, zapostavljanje pri dodelitvi 'strojev itd., so običajni .pojavi. Kdor tega ne veruje, naj si ogleda razmere tekstilnega obrata »Atama« v Krčevini. Predvsem pa bi se naj za te razmere zanimala Inšpekcija dela. Nova nemška dvorana. V času, ko se gotovi nacionalni ljudje silno veselijo, da je .delavcem prepovedano njihovo kulturno društvo »Svoboda« so pa mariborski ' " »- - - kapitalisti postavili v Vrbanovi ulici na posestvu dr. Šmidererja sijajno novo, par.ketirano in moderno opremljeno društveno .dvorano za najmanj 1000 ljudi. Kaj je nemškim kapitalistom, če jim .prepovedo društvo Švabske zveze, ko imajo še celo Vrsto drugih društev In še nekaj je čudno pri tem: Za vsak svinjak poročajo nacionalni listi, da je mestna občina dala stavbeno dovoljenje. Ali pa ste kdaj čitali, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje za to dtvorano, ki so jo pravkar dokončali? Zakaj in kdlo je to zamolčal? Zdi se nam, da nemški nacionalci v Mariboru še sploh niso bili nikdar tako močni kot sedaj. Dajte brezposelnim delo in zaslužek! Iz obupa zaradi brezposelnosti je hotela v noči od nedelje na ponedeljek neka 19-let-na delavka s skokom z mosta v Dravo končati svoje bedno življenje. Nekaj krepkih rok ji je to namer.o preprečilo. Tako se glasi suho poročilo nedokončane tragedije. Dan za dnem črtamo take vesti. Zelo je že otopela dl .uzba, ki se ne zgane, da bi omilila neznosno trpljenje in pomanjkanje, .ki ga morajo prenašati brezposelni in ki postaja dan za dnem hujše. Zato, zganite se! Dajte .brezposelnim dela in .zaslužek. Dinarski sklad za boj proti tuberkulozi je v mesecu oktobru 1935 dosegel vsota Din 190.077. Sklad je namenjen za zgradbo azila jetičnnitn bolnikom v Mariboru. Članom Protituberkulozne lige in vsem revnim slojem je brezplačno na razpolago protitu-berkiufiozni dizpanzer. Ordinacija vsak delavnik od 9. do 11. ur.e v palači OUZD v Mariboru. Dizpanzer vodi zdravnik-špecija-list za tuberkulozo in je opremljen tudi z rentgenovim aparatom. sitropje in sicer do nedelje, dne 10. novembra t. 1. V nedeljo, dne 10. novembra ob 9. uri dopoldne se bo vršil v dvorani Delavske zbornice razgovor 'udeležencev zaupniške-ga tečaja, katerega se morajo vsi interesenti udeležiti. Postaja za socijalno skrb rekonvale-scentnih delavcev v Mariboru. Dne 6. okt. 1935 je potekla dveletna poslovna doba prvega kuratorija Postaje za socijalno skrb rekonvaliescentnih delavcev v Mariboru, V nov kuratorij, ki sestoji iz zastopnikov delodajalcev in delojemalcev, zastopnika karitativnih društev in OUZD, je delavstvo potom svojih starešin, obratnih .zaupnikov imenovalo v nov kuratorij kot zastopnike za industrijsko delojemalsko skupino Kokola Stankota, Vidoviča Stankota in Marico Gerkmanovo, obrtnike zastopa g. Saje Slavko in trgovsko skupino g. Vrisk Ivan, gospodarsko predstavništvo pa: tovarnarja Josipa Hutterja, direktorja Karola Fischerja, inž. Oskar Dračarja, veletrgovca Ferdo Pinterja in Andreja Oseta. Karitativna društva so imenovala v novi kuratorij g. dr. Ivana Jančiča, OUZD pa upravitelja ekspoziture g. Franjo Stenovca. Na prvi seji, ki se je vršila v sredo, .dne 30. okt. 1935, je bil pri konstituiranju novega kuratorija ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Ivan Jančič, za podpredsednika Stanko Vidovič, za tajnika pa g. Franjo Stenovec, v nadzorstvo industrijec g. Hutter in ga. Gerkman. Staniča, ki je nabrala do 30. sept. 1935 za podpiranje in oskrbo najbednejših med bednimi Din 114.564, se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsemu delavstvu in podjetnikom; ki podpirajo stanico. Avtomobilska nesreča, ki se je zgodila dne 1. t, m. pri gostilni »Ptuj«, je zahtevala smrtno žrtev. Kritičnega dne je mizarski mojster g. Klančnik z avtomobilom zavozil v gručo ljudi in pri tem težko poškodoval železniškega uradnika Mlakarja, da je kmalu potem v splošni bolnici umrl. Avtomobilist se je hotel ogniti nekemu motociklistu, kar je zakrivilo katastrofo. Esperantsko društvo v Mariboru bo priredilo espernntski tečaj za začetnike. Prijave se sprejemajo pri g. Klanjšku, trgovcu. Glavni trg 22. Tečaj bo pričel v sredo, dne 6. novembra v Delavski zbornici, Sodna ul. 9/II. ob pol 9. uri. Zglasi j o se lahko ta dan tudi vsi oni, ki so se že učili esperantskega jezika; če se )ih bo prijavilo zadostno število, .se bo priredil tudi nadaljevalni tečaj. Mariborsko gledališče. Torek, 5. novembra ob 20. uri: »Medvedji .ples«. Red C. Četrtek, 7. novembra ob 20. uri: »Beneška noč«. Red' A. Prva ponovitev Straussove operete »Beneška noč«, ki je ob premieri pred polnim gledališčem dosegla izr edin o lep uspeh, bo v četrtek, 7. novembra. V glasbenem delu je ta opereta pravi biser, vsebinsko pa ugaja ipo mnogih komičnih situacijah in za-plefljajih. Celje Strokovna konferenca, sklicana po krajevnem medstrokovnem odboru, ki se je vršila (preteklo nedeljo v dvorani Delavske zbornice, je zoret pokazala, da je bistvo celjskega delavskega pokrieta tako zdravo in duh tako edinstven, da je ni ovire, ki hi motgla resno ovirati naš napredek. Resnica je, da je marsikaterim elementom v dnugih pokreitiih trn v očeh naša solidarnost in disciplina. Zato poskušajo preko svojih tajnih agentov zanašati v naše vrste razne vesti, ki naj bi oblastile tega ali onega funkcionarje ter s tem napravile v naših vrstah zmedo in notranji prepir. Tako smo doživeli zadnje čase razne obdolžitve na s. Svetka s strani ljudi, ki so se sukali okoli kandidatne liste g. Štanteja, z obdolžitvami, ki so sicer same na sebi nespametne, češ, da je pri 5. majskih volitvah zato organiziral izlet na Sv. Kunigundo, da bi se delavski volilci ne udeležili volitev ter glasovali za g. Štanteja. Da bo stvar tem bolj podkrepljena in izzvani tem nižji instinkti, so si izmislili, da je bil za to tudi plačan od prijateljev protikandidata g. Prekorška, in sicer v znesku okroglih dveh ijurjev. Seveda je njihova akcija tako klavermo propadla kakor je bila klaverno zamišljena. Sedaj, ko jih s. Svetek toži in imajo pn sodniji priliko doprinesti dokaze za svoje trditve, se pa ,po zajčje umikajo in iščejo po Gaberju priče, da tega niso govorili. Mi bi se s to stvarjo gotovo ne pečali, če bi cela zgodba ne nudila lep primer, kako skušajo nasprotniki delavske enotnosti z raznimi intrigami povzročiti notranje Taz-pore in razkole. Seveda v celjskem' delavskem pokretu s temi metodlami ne morejo uspeti. Celjsko delavstvo je znalo ohraniti celo 1920. in 1921. leta svojo enotnost, ko se je delavski pokret na celi črti cepil. Danes, ko ipa vse teži k enotnosti, je 'pa odbijanje takih intrig toliko lažje. • Strokovna konferenca, ki se je vršila preteklo nedeljo, je to našo linijo tudi gladko odobrila ter pokazala vso višino našega pokreta. Kdor je videl zgražanje v dolgih borbah preizkušenih zaupnikov nad takimi mahinacijami in občutil indignacijo, s katero so ti prekaljeni borci odklonili to zajčje rovarjenje, je mogel vedeti, koliko je ura. Ljudje, ki so v borbi in vihanju, v porazih in zrnat1 ah utrdili svojo solidarnost, bodo tuidi advokatskim knifom z lahkoto parirali. Konferenca je razpravljala pred vsem o proračunu Delavske zbornice, ki bo predložen prihodnjo nedeljo plenumu D. Z. ter >dlala celjskim delegatom instrukcije, kako naj na plenumu nastopijo. Zlasti pa naj uveljavijo, da se bo 'proračun nekoliko bolj oziral na celjske razmere in jim nudil več finančne opore kot do sedaj. Delavske institucije v Celju uživajo tako malo opore v svojih centralah, da bo treba v tem1 pogledu temeljite korekture. Ta konferenca, ki je bila prežeta volje do napredka in veselja do ustvarjajočega dela, se 'bo v 14 dneh nadaljevala. Takrat 'bodo delegati Delavske zbornice poročali o poteku plenarne seje in sklepalo se bo tudi o smernicah za na-'daljnje delovanje. Na dnevnem redu je tudi izvolitev novega medstrokovnega odbora. Ker se bo vršilo nadaljevanje konference v nedeljo, dne 17. t. m. dopoldne, je umestno, da posamezne organizacije ne sklicujejo ob tem času kakih drugih prireditev. Trbovlje Prosvetni večeri. V sredo, «. V —J —-- vembra se bo vršil prvi prosvetni večer v Delavskem domu. Na prosvetnih večerih lahko vsak delavec, delavka, delavska žena in odrasla delavska mladina za mal denar pTebije več ur; saj traja program prosvetnih večerov 4 do 5 iur in obsega prosvetne, glasbene in zabavne točke. Pestri program takšnega prosvetnega večera zadovolji vsakogar. Kdor ljubi kulturna predavanja, ubrano petje in igodbo in rad vidi filme, naj obiskuje prosvetne večere, ki mu nudijo vsega v izobilju Ne samo garanje in vsakdanje skrbi naj izpolnjujejo delavčevo življenje, v njem naj bo prostora tudi za iz-obrazbo in razvedrilo, ki ga je delavstvo poprej enkrat iskalo v beznicah in uživanju al- ne ipri drugih konzumih in ne pri#tngovcih kredita. Tako si bil že prve dni stavke prizadet. Vsi ostali delavski konzumi so svoje odjemalce ves čas stavke zalagali z živili. Isto so delali tudi ostali trgovci. Sedaj bi napravili rudniški konzumi pav tako kot leta 1923, če bi bilo delavstvo primorano braniti svoje pravice s skrajnimi sredstvi, s stavko. Okoli 800 'delavcev bi bilo prvi (dan zapisanih gladcvanju, zato, ker ,je ves njihov zaslužek že takorekoč zasežen za odtegljaje za rudniški konzum. Na ta način je uspešna borba za delavske pravice, za pravično mezdo, s katero bi lahko družinski oče preživljal svojo družino, nemogoča. Tudi ta je eden izmed mnogih razlogov, da delavstvo zahteva izplačilo zaslužka na roko. Tudi zimska »konjunktura« ne pomaga delavstvu iz težav. Sedaj, ko je delavstvo nekoliko bolje zaposleno, se ;pa delavstvu, ki ima dolgove v rudniškem konzumu odtegne preostanek za stari dolg. Na ta način si delavstvo ne bo moglo nikoli nabaviti prepotrebne obleke in obutve, ker (bo vedno moralo pri boljšem zapnslenju 'garati za dolgove iz poletnih mesecev. Zato zahtevamo, d!a se izplača delavcu zaslužek na roko. Laiko Izredno dobro obiskano predavanje o socialni zakonodaji, ki ga je priredila centrala Zveze rudarjev Jugoslavije, se je vršilo v nedeljo, dne 2. t. m. v dvorani hotela »Savinja«. Gd vseh strani so prišli poslušalci, celo iz Hrastnika, Zidanega mosta in neki starejši zakonski par celo šest ur daleč peš iz Savinjske doline nad Celjem. Pač najboljši dokaz, kako zelo so taka predavanja zaželjena in potrebna. Predavanje je vodil zastopnik centrale s. Baznik iz Zagorja, itieLeriral pa je s. dr. Reisman, Predavanje je bilo zelo nazorno podano, ker je predavatelj lahko na posameznih primerih, ki ®o mu jih povedali poslušalci sami, ugotovil najraznovrstnejše grobe prekršitve socialne zakonodaje. Po končanem 'predavanju se je priglasilo okroglo 20 naročnikov' za »Delavsko Politiko«, obenem pa je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor za vzpostavitev podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije, Predavanje je pripravila peščica zavednih delavcev v Laškem, ki jim gre vsa pohvala za njihov nem ali trud. Kranj »Kolosalna ideja«. »Gorenec« organizira J. R. Z. na stanovski način. V zadnjem uvodniku razklada, kako g. Brodar na shodih J. R. Z. poziva kmete in delavce, 'da gredo skupno na dele (seveda pod okriljem J. R. Z.), Člankar. pravi, da je g. Brodar na enem takem shodu nekako takole razmo-trival: »če je le en stan v državi zapostavljen, izkoriščan in gospodarsko oslabljen, vsa dlržava in vsi drugi stanovi trpe. Če gre slabo kmetu, potem nima industrija odjemalcev, trpe indutrijska podjetja, pa tudi delavec pride ob zaslužek, oziroma se m« mezda zmanjša.« — Trditve g. Brodarja ne drže; kajti danes gre vsem stanovom slabo, le industrijskemu »stanu« (reci: kapitali- stom) se ni še nikdar tako dobro godilo kakor danes, ko ima kljub manjši proizvodnji večji profit kot kdajkoli pop.ej, Torej nekateri stanovi žive v izobilju in razkošno samo na račun drugih. Trelba je odpraviti kapitalistično izkoriščanje, nuditi vsemu delovnemu ljudstvu dostojno eksistenco, uvesti starostno in onemoglostno preskrbo za vse, pa bo vsa »komplicirana« zadeva rešena. Seveda, to so pa že zahteve razrednega boja izkoriščanih pr.oti izkoriščevalcem, let jih pa člankar nikakor ne priznava. Plankar pravi dalje, da nekateri sejejo med naš narod »razredni boj« v tem smislu, da bi se moral delavec boriti proti kmetu in kmet proti delavcu. Toda tak »razredni boj« je le do zdaj obstojal. Kdo ga je zasejal, je člankarju znano; zdaj smo pa ze na tem, da se odpravi: Nasprotno pa ‘bo obstojal se močnejši razredni boj, ki ga boista vodila delavec in kmet skupno proti kapitalizmu. Za takšen razdor med »stanovi« pa radi nosimo odgovornost. — Ognjišče vseh stanov naj bo po mnenju člankairja »katoliška.« prosveta, kjer naij se pri skupni miza zabrisujejo stanovske razlike .. . Taka je pač ideologija ljudi, ki hočejo ohraniti tudi »kapitalistični stan«, ker je pač od zgoraj postavljen. V istem duhu so bili pisani letaki oh volitvah dne 5. maja, ki so pozivali »revne in bogate« — razlika med enimi in drugimi je bila le v tem. da so bil. en, sit, m elegantno oblečen, drug, ]>a: lačni in gani — na volišče za g. Jevuca.. , pa bi hotel zastrupljati to idealno skupnost vseh, ki hočejo dvigni l v »krščanski kulturi«, ta mi nas — ta ne SotJUr., M ^ ojpr edeliti ^zsT \ o ^ » kri> ča n s k o « kulturo, kate-ra bo izbrisala velike »stanovske razlike« in obnovila »zadovoljstvo« med narodom. Soitanj Organizacija kot talec. Pri vhodu v tovarno Woschnagg je nabit razglas, podpisan od ravnateljstva, v katerem čitamo, da je »Delavska Politika« v št. 84 z 'dne 23. okt. t. 1. (poročala neresnico in da bo odslej naprej za vsako priobčeno vest vodstvu tovarne odgovorna strokovna organizacija, ta je pa res dobra! Organizacija kot talec! uo-spodje, pred vsem vedite, da organizacija ne pošilja »Delavski Politiki« nobenih dopisov, niti jih ne inspirira ali morda naroča. O razmerah v tovarni govori ves Šoštanj z okolico vred in ljudje, ki se zade- Lahudeva pesem? K političnim dogodkom v Avstriji V Avstriji je podkancler knez Starhemberg izrinil Feya, ki je hotel v hajmveru na Dunaju igrati samostojno politično vlogo. Fey je postal sedaj predsednik Podunavske paro-plovne družbe, Starhemberg pa 'se iznebil njega in še nekaterih ministrov, ki so čutili še nekoliko demokratično, ter s tem dobil v vladi premoč. »Prager Presse« pa prinaša z Dunaja vest, da skuša avstrijska vlada (le del seveda), zlasti novi minister za socialno skrbstvo Dobretsberger izravnati diference med levo usmerjenim delavstvom in sedanjim režimom. V ta namen, kakor trde v urad- j nih krogih, je del sedanje vlade na- j prosil bivšega socialnodemokratič-nega kanclerja s. dr. Rennerja, da posreduje v zmislu sporazuma. S. dr. K. Renner je baje zaradi tega potoval v Brno na Moravsko, kjer biva velik del avstrijskih socialnih demokratov v emigraciji. Minister Dobretsberger je dne 29. m. m. govoril po radiju, da podpre to svojo politiko, pri čemer je ostro napadal podjetnike, ker ne izpolnjujejo kolektivnih pogodb ter obljubil, da režim vrne vsem socialnozavaroval-nim ustanovam samoupravo in svobodo. Vlada upa, da doseže s tem zaupanje — med delavstvom. Verjetno je, da režim išče, ker je sam v sebi nesoliden in neenoten, zaslombe zopet med tistim socialnode-mokratičnim delavstvom, ki ga je lani februarja meseca krvavo potolkel in oropal organizacij, gospodarskih in socialnopolitičnih ustanov, svoje lastne rešitve iz zagate, v kateri se nahaja politično in državn op ravno. Toda avstrijski režim ie zakrivil toliko, da je zadoščenje delavstvu skoraj izključeno. Zahteve socialnih demokratov v tem primeru sp predvsem vrnitev k demokraciji, svoboda, poravnava velike škode, vrnitev vseh organizacij in preklic političnih obsodb in preganjanj. Če ni gesta nekaterih avstrijskih režimovcev le past za nerazsodne elemente, potem je jasno, da se v avstrijski vladi bije trd boj med Hit-lerjevo-Mussolinijevo skupino, ki jo predstavlja knez Starhemberg, in skupino Schuschnigg-Vatikan, ki je dobra »avstrijska« in vatikanska po svojim mišljenju. Te razmere v Avstriji so obenem posledica nezmisel-ne državne stanovske politike, ki ima sicer koncipirano ustavo in stanovski parlament, kar je pa trhlo in se v praksi ne da realizirati. Avstrijski režim naj popravi storjene krivice. Dokler tega ne stori, je njega klic po pomoči labudova pesem pred smrtjo. Sanacija bratovskih skladnic na Čeho-slovaSkem za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== iniormcije, čeprav moremo reči, da se da z delavci le težko govoriti, ker se vsakdo boji, da mu stoji ovaduh za hrbtom, ali pred npm, ki ga bo potem očrnil. Zadnji čas je zletelo na cesto pet delavcev. Zakaj? Gospodje, povejte sami, zakaj ste jih pognali na cesto, da ne bomo priobčevali »neresničnih vesti«. Javnost je vsled1 teh odpustov tem bolj zaprepaščena, ker ve n. pr., da se nahajajo v tovarni ljudje, ki bi jih tovarna prav upravičeno lahko odpustila, pa jih ne. Mi nismo nikoli imeli namena, zaganjati se v vodstvo tovarne, ali natolcevati Kot kronisti hočemo beležiti samo čisto resnico. V tej zavesti simo pisali vsa naša ■poročila. Na vodstvu tovarne je torej ležeče, da ne bo dalo povoda za nadaljnje pritožbe, ipa bo stvar v redu. Za dosedanje diopise o razmerah v tovarni torej ni odgovorno delavstvo, niti njegova organizacija, ampak tisti, ki je dal za to povod. Tistega pa vam, gospodje, ne bo težko najti. M. O. Ovadba zaradi teroriziranja delavcev. Pretekli teden se je raznesla po našem mestu novica, da je bila vložena ovadba zaradi teroriziranja delavcev. Res je itukajš-nja orožniška postaja uvedla obširne poizvedbe in zaslišala celo vrsto delavcev. Uvedeno postopanje ipa še ni zaključeno. Sedaj ibo menda enkrat jasno, da je kaznivo terorizirati delavce in jih pod pretnjo izgube eksistence siliti, da izstopijo iz svoje zakonito dovoljene organizacije. M. O. Velenje Zborovanje podružnice Zveze rudarjev se ibo vršilo v nedeljo, dne 10. nov. 1935 ob 9. uri dop. v hotelu Rak v Velenju'. Referent s. d!r. Reisman iz Maribora. Rudarji, pridite vsi in privedite s seboj tudi svoje žene, da slišijo tudi one enkrat besed«, ki so nam vsem skupaj v teh težkih časih življenja tako nujno potiebne. Zadovoljite se enkrat z mrzlim kosilom in žrtvujte to v interesu .potrebe skupne borbe nas vseh za izboljšanje našega mizernega položaja. Sleherni sodrug, rudar, privedi s seboj svojo družico, da pokažemo javnosti, da se prebujamo iz spanji dolgoletne brezbrižnosti. Šoštanjski sodrugi vabljeni! Družnostl Zanimiva razprava. Pred sreskim sodiščem v Šoštanju se jie vršila dne 31. okt. t. 1. zanimiva razprava v tožbi J,osipa Polanca proti direkciji drž. rudnika Velenje radi odpusta. Zaslišanjih je 'bilo osem prič. Razprava je razgalila vse gnusno ozadje bivšega Jevtičevegia režima in njegovih pomagačev, kako so izvajali pritisk na delavce, da ibi glasovali za nje, kakor tudii kako so se maščevali nad onimi, ki so si kljub gnusnem« teirorju upali glasovati proti režimu. Razsodba! bo še-le pokazala, če se more smatrati afero za zaključeno ali ne. Vsekakor bomo o vsej zadevi poročali. Kulturni pregled MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Vib ti Werner: Medvedji ples. Komedija v treh dejanjih, Avtor pozna okus širokega občinstva ter odirsko tehniko, zato je delo učinkovalo. Nagla izprememba čudaškega samotarja v prvem dejanju je precej neverjetna in dolgi samogovori alkoho-lika-filozofa utrujajo. O, v baru pa je bilo kratkočasno, predvsem zasluga Savinotve, ki ie bila iprav dobra ba/nska plesalka. V tretjem dejanj«, ki je preoetj napeto in ki izzveni v mehki starčevski sentimentalnosti, se je z odlično igro povzpel P. Kovič. Literatura Zvonimir Kulundžič: 15 meseci kod Ba-t'e. Pod gornjim naslovom je izšel v samozaložbi pisatelja 1. zrvezek »Biblioteke problem Bat'a«. Namen, ki si ga je sta/vil pisatelj, tfe aktualen in interesanten obenem: razkrinkati sistem, .ki predstavlja najbolj rafinirano organizacijo kapitalističnega gospodarstva in izkoriščanja delovne sile. Pisatelj nas seiznani s svojim lastnim doživetjem v 15 mesecih svojega zaposlen-ja ipri Bat'i v Borovu in na zanimiv način oriše usodo človeka, ki je prišel v konflikt s sistemom in njegovimi predstavniki. Brošurica se čita kot straišna obtožba sistema, o katerem direktno ali indirektno plačana reklama trdi, da ip.recfetavlja višek socialnosti in humanosti v odnos«i med podjetnikom in delavcem1. Priporočamo vsakomur, da si prečita to zanimivo ibrošurico in tudi prihodnjo, ki bo izšla tpod naslovom »Bat’a i naša štampa«. Cena brošurici je Din 3. Naroča se pri Zvonimirju Kulundžiču, Osijek V, Dunarvska 19 »Žena in dom«, 8. štev. za avgust, prinaša mnogo zanimivega in poučnejjai gradiva. Novelo Lj.ube Prenner: »Žiljenje za hrbtom:, ki opisuje gnilobo nacionalističnega malojneščamskieiga podeželja. Vere Gogalove črtico: »Ljubosumnost«, Reuze Andne: »Straih«, Arkadij Averčenko: »Igralka«, Manica: »Takšna je odredba: . . ., Ema Dreisin-gerjeva: »Žena pri Perzijcih«. Dalje mnogo krajSih trtic, anekdot, nasvetov za hišo in dom, navodil in vzorcev «a ročna dela itd1, in mnogo ilustracij. Naroča se v Ljiulbljani, Dalmatinova ul. fO-I. List stane s krojno prilogo in petimi gospodinjskimi knjigami vred na leto 105 idinarfev. Kako skušajo rešiti vprašanje S svetovno vojno so spravili nasprotniki delavstva tudi delavske socialne ustanove na beraško palico in s tem: pahnili stotisoče zavarovanih delavcev in delavk v največjo socialno bedo. Povsod odmeva klic po sanaciji, sklicujejo ankete, teda na anketah govore večinoma o tem, kdo ne more prispevati k sanaciji in kdo ne bo prispeval, namesto, da bi napravili načrt, koliko se rabi za sanacijo in potem razdelili kolikor mogoče pošteno prispevke za sanacijo. Glavni krivec v teh stvareh je družba, ki vodi politiko in je povzročila vojno. Zavarovanci ne nosijo krivde, ker niso odločevali in jih tudi nihče ni vprašal, če se sme porabiti rezerve socialnega zavarovanja v druge namene kakor ga imajo. In zgodilo se je, da danes trpe rudarji in drugi socialno zavarovani delavci. Iste razmere, kakor drugod, imajo tudi na Čehoslovaškem. Razlika je le v tem, da so tam sanacijo bratovskih skladnic resno prijeli v roke in jo v najkrajšemi času izvedejo. Na Čehoslovaškem so ustanovili najprej komisijo, v kateri so zastopane rudarske delavske in delodajalske organizacije ter strokovnjaki. Vsi člani komisije so vzeli stvar resno ter na podlagi dejanskega položaja izdelali načrt zakona o sanaciji bratovskih skladnic. Rudarsko zavarovanje ima 450 milijonov Kč dolga, namesto 2.7 milijonov rezerve. Dajatve morejo izplačevati le, ker daje zavarovanju država do 110 milijonove prispevka Čeho slovaki na leto. Položaj rudarskega zavarovanja je torej skrajno kritičen. Vladni zastopnik v komisiji se je odločno zavzel zato, da se dajatve bratovskih skladnic ne znižujejo. Po načrtu ostane rudarsko zavarovanje samostojno. Priključi se pa z vzvratnim zavarovanjem splošnemu socialnemu zavarovanju, kar bo silno zmanjšalo riziko. Centralna bratovska skladnica zavaruje svoje člane pri splošnem socialnem zavarovanju za dajatve, ki jih to zavarovanje nudi, plačuje prispevke in sprejema zapadle dajatve ter jih dodeljuje svojim članom. Rudarji pa ohranijo pri bratovskih skladnicah vse posebne ugodnosti, ki jih socialno zavarovanje nima. Za sanacijo treba požrtvovalnosti. Delodajalci bodo prispevali sanaciji 1% odstotka delavske mezde, naklado 10 h za rjavi, 15 h za črni premog in 20 h za koks in cent. Zavarovanci bodo plačevali 3 Kč na mesec za osebo, država bo prispevala 90 milijonov Kč vsaj nekaj let. Komisija je s temi svojim načrtom' dokazala resno voljo, da bratovske sklad-nice sanira. Ves proračun pa še vedno ne krije tekočih in sanacijskih obveznosti. Zaraditega pravi komisija, da se bodo morale dajatve reducirati povprečno za 14V2%, če posebna komisija, ki je bila v ta namen izvoljena, ne bo mogla najti primernega kritja, vsaj za nekaj časa. Bistvo načrta je sanacija bratovskih skladnic in bo zakon zaraditega eminentno socialnopolitično dejanje. Razno Proces proti morilcem kralja Aleksandra v Aix-en-Provence se prične dne 18. novembra t. 1. K razpra- vi bosta pripuščena dva fotografa in sto časnikarjev. Sodna dvorana bo sicer strogo zastražena. Italija je »osvobodila sužnje« v zavzetih krajih Abesinije, ki morajo zato nositi na prsih prišite male italijanske zastavice. Zaradi tega je zavladalo v Vatikanu veliko veselje. Ker pa italijanske okupacijske oblasti ne vedo, kam bi s temi ljudmi, so jim svetovale, naj še nadalje ostanejo pri svojih gospodarjih. Vse to je samo teatralna gesta za zunanji svet; v stvari se ni nič izpremenilo, saj je abesinski cesar sam že pred leti teoretično odpravil suženjstvo in bi se vsakemu Abesincu zelo zameril, če bi mu očital, da si drži sužnje. Ali kam s stotisoči bivših sužnjev? Ostali so še dalje pri svojih gospodarjih, ker jih tudi sami niso hoteli zapustiti že iz strahu pred pomankanjem in propastio. Ljubše jim je bilo patriarhalno, skromno oskrbljeno življenje v odvisnosti, kakor pa svoboda v negotovosti. Sicer pa, je li življenje »svobodnega« evropskega brez-poselnika kaj boljše, kakor abesinskega sužnja? Menim, da ne. Premnog bi rad menjal z njim. 15 let ječe za kilogram kruha. V Vancovru (Amerika) je bil brezposelni delavec Andre Sturges obsojen na 15 let ječe, ker je v neki pekarni ukradel hlebček kruha, težak en kilogram. Sodnik je izjavil, da mu v smislu ameriških zakonov ne more priznati nižje kazni, ker je bil zaradi tatvine že predkaznovan. Kakor znano, so Američani veliki puritanci, to je, pobožni ljudje, ki veliko drže na moralnost in ni ameriške hiše, kjer bi ne ležalo Sveto pismo na častnem mestu. Rockefellerjem in Morganom gotovo ni treba kruha krasti, ker razpolagajo z milijardami dolarjev, ki so si jih pridobili menda s trdim delom svojih žuljavih rok.., Da bi si jih bolj osigural, Rockefeller zdaj pa zdaj podari državi kak nov muzej ali sezida novo cerkev, kako pa živi ameriški proletarijat, ki mu je milijarde skupaj znosil, se pa njega ne tiče. Zato so zakoni in sodniki. Podkve iz gumija. New Yorkis so vse policijske konje opremili s podkvami iz gumija, da ne delajo nobenega ropota po ulicah. Gangsteri jih sedaj ne bodo mogli že od daleč slišati. Kako se bodo te podkve izkazale na zimski poledici, je pa drugo vprašanje. 3000 traktorjev iz Fordovih tvor-nic v Ameriki je bilo zadnji čas dostavljenih Italijanom v Somalijo in Eritrejo. Kako to soglaša z Rooseveltovimi izjavami o nevtralnosti Amerike? Atentator na kitajskega ministrskega predsednika je podlegel ra-nam, ki so mu jih zadali ministrovi stražniki, medtem ko upajo, da bo minister ostal pri življenju. Domneva se, da bi ta atentat mogel napeto razmerje med Kitajsko in Japonsko še poslabšati. Športna rubrika Prvenstvena tekma Svoboda : Korotan in Gralika : Jadran- V nedeljo sta bila pozvana na prvenstveno borbo v Trnovo naša kluba Svoboda in Grafika. Kot prvi par sta nastopila Svoboda : Korotan, katerega je Svoboda gladko odpravila s 3:1, nato pa sta nastopila glavna rivalla Gralika : Jadran. Jadlran se je na to tekmo temeljito pripravil, ker mu je že Svoboda prejšnjo nedeljo odvzela o>be točki z rezultatom 3:2, Grafika pa mu je goldiferenco samo še povečala in po lepi igri zmagala s 4:1. SVILA od 10 Din naprej v Trpinovem bazarlu Zanimivosti za vsakega Zdravniki, prijatelji vina. V Lousani na Švicarkem so imeli te dni zdravniki, prijatelji vina, svoj kongres. Z raznimi predavanji so skušali dokazati, kako koristno za zdravje je zmerno uživanje vina (kaj je zmerno in kaj preko mere, niso natančno povedali) in da nimajo prav oni, ki propagirajo abstinenco. Navedli so celo vrsto primerov, kako so vinopivci dosegli visoko starost (da dočakajo še v večjem številu trezniki visoko starost, tega seve tudi niso povedali). Kongresa so se udeležili delegati iz 30 držav, ki so učinkovitost vina prav pridno v praksi demonstrirali, kar so tem lažje storili, ker jih to nič ni stalo. Skrivnostni prireditelji kongresa so se namreč zavezali nositi vse stroške za prevoz in oskrbo delegatov. Jugoslavija ni bila zosto-pana, čeprav so jo tudi povabili s pripombo, da nudijo zastonj vso oskrbo in prevoz tridesetim delegatom. S pristojnega mesta so prirediteljem odgovorili, da v Jugoslaviji ni zdravnikov, prijateljev vina. Pri tej priliki se nehote spominjamo nekega sličnega kongresa zdravnikov iz predvojne dobe v Miin-chenu, na katerem je gotov del zdravnikov hvalil in propagiral uživanje piva. Nastal je pravi škandal, ko se je zvedelo, da je ta kongres organizirala in financirala nemška pivovarniška industrija. Tako se tudi o Lousanskem kongresu šušlja, da ima gotove zveze s francosko vinsko industrijo, ker je na kongresu zastopanih največ Francozov. Ce pripost človek uživa in zagovarja alkohol v svoji nevednosti, mu ne moremo zameriti, da pa se da tudi učeni zdravnik, ki je študiral posledice alkoholizma, za to pridobiti, je vsekakor čudno. Zahtevajte vedno In povsod krnit In pecivo iz nelovske pekarne v nnrlboru. esjsj Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.