Gerkvene zadeve. Aleluja. (Priobčil o. H. Šalaraun.) Aleluja! S to besedo pozdravlja sveta katoliška cerkev svojega od smrti ustalega ženina, premagalca pekla in smrti. Kakor vesela pesem iz nebeškega Jeruzalema doni po naših ušesih, ko na veliko soboto pri sv. maši mašnik po berilu pred oltarjem prvo »alelujo« zapoje! Na koncu maše dijakon k ljudstvu obrnjen zapoje: »Ite missa est! aleluja, aleluja!« in pevci mu odgovore: >Deo gralias! aleluja, aleluja!« Vedno in vedno na novo se razlega ta vesela pesem ves velikonočni čas, od Velike noči do nedelje presv. Trojice, skoro pri vsaki molitvi sv. cerkve. Pri uvodu sv. maše, pri gradualu, darovanju in obhajilu, vsakokrat pridene sv. cerkev alelujo, ponavIjajoč včasi po dva- trikrat zaporedi. Ravno tako ponavlja mašnik v svojih dnevnicah o velikonočnem času brezštevilnokrat alelujo. Od kod torej pride la beseda in kaj pomeni ? Beseda »aleluja« je vzeta iz hebrejskega jezika. Nahaja se zdaj v začetku, zdaj na koncu nekalerih psalmov, kateri se ravno zategadel imenujejo »aleluja-psalmi«. (104—106, 110-118, 134—135, 145—150). Vrhu lega še se nahaja aleluja v Tobijevi knjigi pri veselju in hvalnici starega Tobije; končno v skrivnem razodenju 19, 1—6., kjer nebeščani slavijo s pesmijo »alelujo« padec mesta Babilona. Ker se v nebesih aleluja prepeva in razlega, veljala je ta vesela pesem že od nekdaj pri prvih kristjanih »kot kapljica nebeške radosti«. Zavoljo tega se je tudi pri mnogovrstnih prestavah sv. pisma beseda »aleluja« v svoji izvirni hebrejski obliki pustila in se ni nikdar prestavila. Kaj pa pomeni aleluja v hebrejskem jeziku? Beseda »aleluja« je sestavljena iz dveh besed in se navadno pisala »Hallelu-Jah«. Prvi del »Hallelu« se izpeljava od besede »Halal« ali »Hillel«, in pomeni »slaviti, poveličevati«. Oblika »Hallelu«, na slovensko prestavljena, pomeni »slavite, poveličujte«. Drugi del »Jah« je prikrajšana oblika od »Jehovah«. Beseda »Jehovah« ima skriven pomen ter pomeni Boga izraelskega Ijudstva. Ko se je Gospod Mojzesu v gorečem grmu prikazal in mu ukazal Izraelce iz Faraonove sužnosti rešiti, tedaj reče Mojzes Bogu: »Glej, grem k izraelskim otrokom in bom jim rekel: ,Bog vaših očetov me pošlje k vam'. In če me bodo vprašali: ,Kako je njegovo ime?1 Kaj njim naj odgovorim?« Tedaj reče Bog Mojzesu: ¦ »,Sem, kateri sem'. Tako govori otrokom izraelskim: ! ,Kateri je, mo pošlje k vam'«. (Exod. 3, 13, 14.) Ravno I tukaj imamo pomen besede Jehova; terpomeni: kateri ; je, bitje iz samega sebe. Jehova torej znači Boga ne i po njegovih lastnostih ali po njegovem delovanju, kakor druga imena božja, ampak po njegovem notranjem bilju, kakor daleč moremo v obče bitje božanstva z besedo izreči. Ravno zategadelj bilo je to ime božje Izraelcem lako sveto, da sc niso upali nikdar izgovoriti; ae je to ime nahajalo v branju sv. pisma, tako so nameslo sv. imena »Jehovah« brali navadno »Adonai«, in se pravi: »Gospod«. Iz tega je razviden čisto popoln in skriven pomen veselje izražajoče besede »Hallelu-Jah«. Boga spoznavati in njega Ijubiti ne samo po njegovih lastnostih in delih, ampak tudi po njegovem notranjem bitju gledati, posesti in Ijubiti — to je naše zveličanje, h kateremu nas je neskončna dobrota božja poklicala. Boga srečno gledati po njegovem notranjem bitja in ga na večno hvaliti — to je največje veselje in radost angeljev, to tudi bo naše veselje v nebesih. Ni čuda torej, da je ta vesela pesem »aleluja« kristjanom že od nekdaj veljala kot »kapljica nebeškega vcselja«. Daj, mili Jezus, da bomo »alelujo« peli kedaj na večne čase v nebeškem Jeruzalernu!