UL leto
$>aw2«|ini h'snko »> sJrSavj SKS.
Stevii^a 21.	V Ljubljani, dne 25. maja 1921.
as*Baw8Befescw3jt^ ^samasAesasi
GiasSio Osrednje Zveze javnžh nameščencev in upokojencev
za Slovenijo v Ljubijani, = Cena posamezne šiev. 2 K 50 vln.
„NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO’—
Polletna naročnina.......K 50’—
Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ——   ~=^=: po ceniku. =============
Uredništvo: Ljnbliana. Rimska cesta štev. 201!. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloZi znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Predlog zakona
o državnih uradnikih, poduradnikih in slugah.
I.	Službeno razmerje. Obče odredbe. Člen 1. Državni službenik v smislu tega zakona je državljan, ki se po odredbah ustave in zakonov stavi v službo države. Člen 2. Vsa zvanja državne službe so enako dosegljiva pod ustavnimi in zakonskimi pogoji vsem državljanom po rojstvu in onim državljanom po prirojenju (naturalizaciji), ki so narodnosti srbsko-'‘fvatsko-slovenske. Ostali naturaliziran-ci se morejo sprejeti v državno službo le, če so deset let nastanjeni v Icraljestvu SHS. Tujci se morejo po zaslišanju niini-strsikega sveta le s pismeno pogodbo sprejeti v državno službo brez pravice na pokojnino. Trajanje pogodbe, ki se po Prilikah lahko obnavlja, ne sme biti daljše od treh let.
Člen 3. Državni službenik more biti samo ona oseba, ki je telesno, umstveno in moralno sposobna za državno službo vobče ter ima sposobnost za stroko, v katero stopa.
člen 4. Strokovna sposobnost se dokazuje le z državnimi izpiti v vseh strokah državne službe.
Člen 5. Državni službenik ne more biti. kdor ni dovršil 18. leta ali 'kdor je Prekoračil 40. leto življenja, a pred tom n! bil v državni službi, razen ako to dosoli Strokovni svčt; kdor je bil v državni službi, a je bil odpuščen v njenem interesu brez pravice do vrnitve; kdor je Pod jerobstvom. skrbstvom, policijskim nadzorstvom ali v preiskavi zaradi zto-čmsfva ali brezčastnega učina; kdor Ima fizične nedostatke, ki bi ga ovirali vršiti službo; kdor ni zadostil svoii vojaški dolžnosti; kdor je znan alkoholik ali bo-1-ha na nalezljivi bolezni; kdor ie sodno razglašen kot prešestnik; kdor ie bil po rednem sodišču obsojen zaradi zločina ali brezčastnega učina brez obzira, ali je bil obsojen pred polnoletnostjo ali po njej.
člen 6. Osebe, obsojene za politične Prestopke razen za veleizdajo, morejo dobiti državno službo, ko se vrnejo v svoje pravice.
. člen 7. Ne more biti državni uradnik, d°r javno izraža — manifestira — na-
čelo
žavi.
za premembo pravnega reda v dr-
,... ^en 8. Politična načela in vera niso Izv D0^0' niti ovira za sprejem v službo, ustavi S° vers^a na^c*a* ki se protivijo
dr* 9. Spol ni ovira za sprejem v n0 c Vno službo, v kolikor to ni specijal-v 7-.P ,oni drugače predvideno. Žena onski zvezi more stopiti v državno
službo le s pritrdilom svojega moža; žena. ki po razsodbi pristojne oblasti živi ločena, more stopiti v službo tudi brez takega pritrdila.
člen 10. Sorodniki po pravi liniji ali postranski do vštevši četrtega kolena, mož in žena. sorodniki po zakonu do vštevši drugega kolena ne moreio biti.v direktnem službenem raznneriu s starešino in tega namestnikom (područnoga). To pa ne velja za učitelje ljudskih, srednjih in ostalih šol.
Člen 11. Kdor želi državno službo, mora napisati prošnjo lastnoročno ter v njej navesti svoje ime. ime očetovo m priimek mesto, dan, mesec in leto rojstva, vero. narodnost, dotedanji poklic, dovršene šole, jezike, ki jih govori In piše, zakonsko stanje, število in leta svojih otrok.
Prošnji je priložiti: rojstni in poročni list, rojstne liste zakonskih otrok, šolska izpričevala, izjavo o narodnosti, svedoč-bo o tedanjem poklicu, zdravniško izpričevalo in dokaz vojaške doslužnosti. V-slučaju mladoletnosti pritrdilo roditeljev ali varuha; a žena pritrdilo moževo oziroma razsodbo o ločitvi zakonske zveze.
člen 12. Imenovanje in vse prernem-be v službenem razmerju (napredovanje, premeščanje, stavljenje na razpoloženje, uvažitev demisije, upokojitev, odpust), se morajo vršiti s posebnim aktom pristojnega organa.
Te činjenice pri uradnikih s plačo od
---- do vštevši ------- dinarjev potrjuje
kralj z ukazom na predlog pristojnega ministrstva, a pri ostalih službenikih jih potrjujejo organi, določeni ustrojstvom centralne uprave.
Akt o imenovanju. in vsaki premem-bi v službenem razmerju državnih uradnikov se mora v bistveni vsebini objaviti v »Službenih Novinah«.
Razdelitev službenikov In službe.
člen 13. Državni službeniki v smislu tega zakona so: 1. uradniki. 2. podurad-niki in 3. sluge.
Razen tega so službeniki stalni ali začasni ter je po tem tudi njih služba stalna ali začasna.
Člen 14. Vsi državni službeniki so za prvi dve leti službe začasni, a ako imajo dovršiti predpisano pripravo, ostaiajo začasni nadalje, dokler v predpisani dobi ne dovrše in ne polože zahtevanih izpitov. Po dveh letih odnosno po dovršitvi praktične priprave postanejo stalni
člen 15. Po usposobljenosti, ki se zahteva po zakonu za poedine resore, se državna služba deli na sledečih šest kategorij :
I. služba, za katero se zahteva popolna fakultetna izobrazba, dokazana z diplomo;
| II. služba, za katero se zahteva dr-■ žavna akademija, izpit zrelosti z višjo j teoretsko dokazano strokovno usposob-I ličnostjo.
III.	služba, za katero se zahteva le i osem razredov gimnazije ali realke ali i višje srednje strokovne šole;
IV.	služba, za katero se zahteva vsaj i štiri razrede gimnazije, realke ali višje
strokovne šole;
V.	služba, za katero se zahteva vsaj dovršena ljudska šola;
VI. služba, za katero se zahteva najpotrebnejša pismenost.
Člen 16. Službenik pripada kategoriji. v kateri po predpisani kvalifikaciji služi. Ako bi kdo izjemoma služil v višji, nima pravice, da se zove službenikom te višje kategorije.
Člen 17. Službeniki od I.—IV. kate-; gorije sq uradniki; V. kategorija pod-| uradniki, a VI. kategorija sluge.
Člen 18. Čas začasne službe se vračuna za napredovanje in penzijo v leta službovanja, ako postane službenik definitiven.
Člen 19. Število službeniškega osob-! ja. zvanja in položaja v vsakem nadle-I šivu se določa z zakoni o ureianju do-: tičnih resorov.
Nastavljanje.
čl. 20. Nihče ne more biti nastavljen s sistemizovano plačo za službenika na več mestih. Čl. 21. Drž. službenik se ne more imenovati na nižjo stopnjo od one, ki jo že ima, Ako se po potrebi službe nastavi na mesto, ki pripada nižji stopnji. obdrži svojo plačo in čin. Čl. 22. Z imenovanjem se pride praviloma na naj-iiižjo stopnjo kategorije, ki jej imenova-I nec po čl. 15. pripada. Čl. 23. Vsa mesta v drž službi se popolnjujeio z. razpisom in po izboru Strokovnih svetov.
Napredovanje.
Po pravilu vseh šesterih kategorij službenikov dobivajo perijodske povišice po sledeči skali na naslednji strani.
Na poedinih stopnjah te skale traja služba po tri leta.
Čl. 25. Za dosego perijodskih povi-j šic je pogoj, da službenik ni discipliniran, | obsojen ali slabo ocenjen. Leto, v katerem | je službenik slabo ocenjen, se ne računa i za perijod. povišice.
Disciplinarno sodišče določi v odloč-| bi glede stavljanja v preiskavo, ali je j umestno, da se perijodsko napredovanje j tudi v času same preiskave začasno i ustavi. Zaustavljeni čas se vzame nak-: nadno v račun, ako se službenik z disci-( plinarno razsodbo povsem osvobodi.
V teh razsodbah je treba izreči, koliko časa se napredovanje zaustavlja, a pri tem vračunati čas, med katerim je perijod. napredovanje za časa trajanja j
disciplin, preiskave bilo začasno zaustavljeno. To zaustavljanje po razsodbi disciplin, sodišča ne more trajati več kot tri leta.
j Stopnja		Kategorij			e		Stanarina	n .5- *cf GL _o Zn
	I.	II.	m.	IV.	V-	VI.		
1	—	-	—	—	—	2300	800	i
2	—		—	—	2600	2600	800	2
3	—		—	—	2900	2900	900	3
4		_	—	32 JO	3200	8200	900	4
5	—	—	—	3500	3500	3500	1000	6 !
6	—	—	3800	3800	3800	3800	1000-	6 j
7	—	—	4200	4200	4200	4200	1200	7 j
8	—	4600	4600	4600	4600	4600	1200	8
9	~	5000	5000	5000	5000	5000	1500	9
10	5500	5500	5500	5500	5500	5500	1500	10
11	6000	6000	6000	6000	6000	—	1800	11
12	6600	6600	6600	6600	—	—	2000	12 |
13	7200	7200	7200	7200	-	—	2000	13 1
14	8000	8000	8000	—		—	2500	14 s
15	8800	8800	8800	—	—	—	2500	15 1
16	9800	9800	-	—	—	—	3000	le ;
17	10800	10800	—	—	—	—	3000	17
18	12400	—	—	—		—	4000	18
19	14000	-	—	—		—	4000	19
I. S. (Slovenjgradec):
Ustanovni občni zbor na-bavljalnih zadrug v Beogradu.
Dne 8. maja t 1. se je vršil v Beogradu ustanovni občni zbor Zveze na-bavljalnih zadrug državnih nameščencev, katerega se je udelbžilo okoli 120 delegatov iz cele Jugoslavije. — Občni zbor je potekel zelo burno, ker so stopili hrvatski delegati v ostro opozicijo ter zahtevali radikalno spremembo od pripravljalnega odbora izdelanih pravil Zveze. Pravila so se v marsikakšnih točkah spremenila, v kolikor njih določila niso slonela na preceptivnih normah uredbe o nabavljal-nih zadrugah z dne 5. decembra 1920, v ostalem pa se je sklenilo predlagati spremembo cit. uredbe ter spremeniti pozneje pravila v smislu novih določb te uredbe. Zlasti se je sklenilo, da se naj zniža delež. ki ga mora vsaka k Zvezi pristopajoča zadruga podpisati na prvo stotino svojih članov, od 500 na 300 dinarjev uvažuje dejstvo, da je potreba novim na-bavljalnim zadrugam, zlasti v prvem početku. ko Zveza še ne bo delovala, precej kapitala, medtem ko Zveza, ki razpolaga vsled vsestranskega dotoka milijonskih piispevkov raznih vrst teh zvišanih deležev ne bi neobhodno potrebovala. Tudi jamstvo zadruge nasproti Zvezi naj ne bode 3kratno nego 2kratno. t. i. zadruge naj jamčijo le z deleži in še z iedenlkrat-nim zneskom v višini vplačanih deležev, katera okolnost bo precej razbremenila zlasti zadruge z višjim številom članov. Ker pa ta določila glede višine deležev v uredbi niso dispozitivne nego preceptiv-ne narave in je mogoče spromeniti pravila šele po spremembi odnosne uredbe, se bodejo mogli ti sklepi izvajati šele v slučaju spremembe uredbe: do tedaj pa je vplačevati deleže po 500 dinarjev za vsako pričeto stotino članov.
Predaleč bi me zavedlo razpravljati tukaj o vsem, kar je prišlo tekom občnega zbora na debato: povdariam le, ia je sklenil občni zbor po daljši in burni debati dovoliti nabavljalnim zadrugam, ki bi početkom potrebovale za svoj razvoj več kapitala, kakor ga imajo na razpolago potom vplačila deležev s strani čla-
I nov. posojilo na vsakega člana do največ I 1000 K za dobo 6 mesecev, t. j. za ono dobo. po preteku katere bode ipredvidno i Zveza s pripravami za normalno poslo-I vanje gotova in bode mogla staviti na i razpolago zadrugam vse potrebno blago, j Ta posojila je po preteku omenjene dobe : vrniti, ker bode pozneje Zveza dovolje-i vala zadrugam kredit edinole v obliki nu-j kazovanja potrebščin, nikakor pa ne več ' z nakazovanjem posojil v gotovini. Pred-! log nekaterih delegatov, da nai se izpla-! čilo 35% deleža čistega dobička, ki ga doseže Zveza, dovoli zadrugam mesto v I robi v gotovini, ni prodrl, ker se je po-! udarjalo, da bi s tem načinom izplačila j dobička Zadruga zgubila svoj zadružni j značaj in si navzela strogo bančnega, kar | pa ne leži v interesih uredbe o zadru-i gah in Zvezi istih. Ker uživajo zadruge j za prevoz blaga na državnih železnican j gotove rezakcije in bi zlasti one zadruge ! v Sloveniji in na Hrvatskem. za katere pride dovoz v poštev izključno po južni železnici, dostikrat ne imele nikakega popusta na prevoznih stroških, se je upr. odboru naročilo, da ukrene vse potrebno v svrho dosege enakih ugodnosti na južni železnici kakor so nam zajamčene na državnih železnicah.
Na občnem zboru je bila Slovenija zastopana zelo slabo, znamenje, da se naši državni nameščenci ne brigajo v oni meri za vprašanje ustanovitve Zveze na-bavljalnih zadrug, kakor bi to zaslužilo. Medtem ko so bile zastopane na občnem zboru iz Štajerske razne zadruge: Maribor (2), Celje (1). Slovenjgradec (1), Slov. Bistrica (1). Brežice (1). je poslala cela Kranjska le enega delegata.
Pri skupščini, ki je bila. kakor že omenjeno, izvanredno burna in je trajala celo nedeljo do poznega večera, so igrali glasovi slovenskih delegatov odločilno vlogo, ker so dirimirali pri predlogih stavljenih od Srbijancev oziroma Hrvatov. ki so si stali v strogi opoziciji. Izgledalo je. da se bo že takoj početkom življenja Zveze razvilo med uradništvom srbskega in hrvatskoga plemena ono na-j sprotstvo, ki danes vlada v politični are-: ni, kar bi ne bilo najbolj v korist delova-! nja Zveze koje naloga nai bo. delovati I edino le za gospodarski prospeh držav-! nih nameščencev, ne pa se izgubljati v strankarske in plemenske prepire. Ker je ! pri volitvi članov upravnega odbora slo-
, venski delegat izjavil, da moreio Slo-| venci glasovati edinole za kompromisno | listo, ki naj bo sestavljena tako. da bodo v njej uvaževani vsi momenti pravične sestave, je prišlo do končnega sporazuma. na kar je zavladalo pomirjeno razpoloženje ki se je zvečer pri banketu razvilo v pravo bratsko slavje ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Četudi Slovenci nismo dosegli takega zastopstva v upravnem oziroma nadzor-nom odboru, kakor bi ga bili lahko, če bi bili pristali na srbsko oziroma hrvatsko pobarvano listo, smo vendar labko zadovoljni s svojim uspehom na občnem zboru, ker smo dosegli mnogo več s svojo premišljeno taktiko, ki je omogočala sporazum in postavila tako trden teimelj razvoju Zveze, nego bi bili dosegli, če bi s strankarskim glasovanjem pomagali vreči ob tla Srbe ali Hrvate, kateri slednji zlasti bi se bili v tem slučaiu demonstrativno odstranili in odrekli svoje sodelovanje v Zvezi, Predvsem se mora poudarjati, da sta pripomogla veliko K sporazumu tudi bivši finančni minister Alika Popovič, kot predsednik* skupščine, ki je z njemu lastno mirnostjo in globokim razumevanjem za edinstveno delo v državi vplival pomirjevalno in neki srb-i SKi polkovnik, mož vedre glave in navdušen Jugoslovan, ki je s svojimi posredovalnimi predlogi znal vedno ubla-: žiti nasprotstva obeh strank.
Slovenci smo bili v Beogradu spre-, jeti zelo simaatično, in ko smo se zvečer v veselem razpoloženju pri banketu, ki so se ga udeležili vsi delegati, zahvalili i za gostoljubni in dostojni sprejem ter izročili pozdrave slovenskih tovarišev srbskim in hrvatskim, povabljajoč jih v Slovenijo, je nastalo vzhičeno razpoloženje in dolgotrajno ploskanje. Še pozno v jutro se je nadaljevalo rajanje, ki ni i Imelo značaja narodnega krokanja, nego je bilo to slavlje ujedinjenja in bratske vzajemnosti, ki jo tako na umeten način posamezne stranke skušajo onemogočiti nam v škodo in našim sovražnikom v veselje.
A.	ČESNIK (Ljubljana);
Izpremembe pravil društva finančne kontrole.
Na prihodnjem občnem zboru društva organov finančne kontrole bo treba pravila znatno spremeniti in dopolniti. Stvar tovarišev je. da o tem razmišljajo in stavijo predloge glede sledečih točk: 1. Nimamo strokovnega lista, ki bi orinašal v prvi vrsti poučne sestavke. Društvo bo moralo misliti na to. da si osnuje svoje lastno glasilo in da izdaje tudi druge strokovne publikacije. Naloga novega odbora bo razmišliati o tem, kdaj m na kak način naj se to glasilo ustanovi. Glasilo bi moralo biti obvezno za vse člane. Pošiljalo bi se vsem članom brezplačno, zato pa bi se članarina zvišala.
O ustanovitvi lastnega glasila raz-j pravljajo že tudi druga tovariška dru-! Štva. tako da ni izključeno, da se ustanovi skupno glasilo društev organov h"
po sedanjih Tovariši iz
nančne kontrole.
2.	Občni zbor je
pravilih vezan na Ljubljano. *------ ..
vzhodnih delov Slovenije pa žele. n^J se vršil občni zbor menjaje v Ljubija Mariboru ali v Celju.
3.	V o 1 i t e v odbora ie ena važnejših nalog občnega zbora. *n !ar se opaža, da za volitev ni t>t-mteresa.
Volitev z vzklikom bi mogla priti v poštev le tam, kjer se ni bati nikakih nesoglasij, n. pr. pri volitvi pregledovalcev računov in morebiti tudi še pri volitvi namestnikov odbornikov, drugič pa nikakor ne. Cepljenju glasov se da odpo-moči najlažje na ta način, da se že v naprej omeji število kandidatov. Ne gre za nikak pritisk na volilce ali za kako volilno zvijačo. Naj se že v pravilih določi, da se smejo voliti v novi odbor: 1. člani starega odbora. 2. člani, ki jih priporoča odbor in 3. člani, katere je pismeno predlagalo vsaj deset rednih članov. Ti kandidati se vpišejo v posebno listo, ki se razobesi v ziborovalnem lokalu in volilcem je na prosto dano, da si izberejo izmed tu naštetih kandidatov osebe, ki jim najbolj zaupajo. Pritisk na volilce ie nemogoč, ker predlaga deset rednih članov lahko popolnoma nove kandidate in se mor rajo tudi ti vpisati v kandidatsko listo. Ako predlagatelji želijo, se označi na listi poleg imena kandidata še posebni namen njegove kandidature, n. pr. zastopnik X. kategorije ali X. okrožja. S tem je omogočeno, da volijo člani tudi take tovariše. ki bi jih radi imeli v odboru kot zastopnike posebnih interesov. Da se omogoči kontrola pri volitvah, mora vpisati vsak član pri vstopu v zborovalni lokal v tam razganjeno polo svoje ime, nakar blagajnik ugotovi ali je dotični član Plačal članarino vsaj za tekoči mesec ali ne. Če jo je. dobi pred valitvijo z društveno štampiljo opremljeno glasovnico, na katero vpiše potem ime predsednika in 10 odbornikov.
Ker so glasovi, oddani za osebe, ki niso navedene na kandidatski listi, neveljavni. gre skrutinij prav hitro Od rok in vse volitve so v najmanj pol uri končane.
Končno je predvidena v načrtu pravil tudi volitev odbora po proporcu (vezanih kandidatskih listah), kakor se vršijo n. pr. sedaj občinske volitve. Ta način volitve pa pride v poštev le tedaj, če zahteva desetina rednih članov vsai 14 dni Pred občnim zborom. Na prihodnjem od-čnem zboru se bo torej volilo na vsaic način še po načelu majoritete.
Ker je odobritev pravil v pred/lagani obliki skoraj gotova, bi bilo dobro, da naznanijo tovariši že sedaj društvenemu Sodstvu svoje kandidate, če niso že člani sedanjega odbora.
4. Najvažnejša izprememba pravil je nedvomno ustanovitev pogrebnega sklada, Podoben sklad je bil sicer ustanov-l;en že na občnem zboru bivšega kranjskega društva v letu 1914.. a aktiviran lak sklad ni bil nikoli, ker vlada ustanovitve ni potrdila.
Potreba takega sklada ie tako evidentna, da je pač vsako utemeljevanje odveč. Znano je, kolika je pomoč, ki nam io nudi država v slučaju nesreče. Vdova dobi kot posmrtno četrt 300 do 600 kron. vdovec pa v najboljšem slučaju le par Kron kot podporo, in še to po preteku ne-Kaj tednov.
Naš pogrebni sklad je zamišljen tako, da dobijo svojci umrlega skladovega čla-iia ne glede na način smrti, čim predlo-
mrtvaški list, izplačanih tolikokrat li?, kron. kolikor članov šteje pogrebni sklad na dan smrti dotičnega skladovne-‘-a elanu, zato pa plačajo skladovni člani P. si!nrd vsakega sočlana po 20 kron v rw- Ce ^teje sklad n- nr- 300 klanov, šfn- °r svo-ici 6000 K posmrtnine, če pa -je ^500 članov, dobijo 10.000 kron.
ti C!an Pogrebnega sklada more posta-sHrS‘?k .redni član našega društva, ki ni hi' n.preko ^ let in žene rednih članov,
‘so stare preko 45 let. če so pristo-
pile društvu kot podporni člani. Podporni člani plačajo 8 kron vpisnine in 8 kron letnega prispevka.
O sprejemu v sklad odloča društveni odbor. V primeru, da koga odkloni, mu ni treba navesti vzrokov za svoj sklep.
Pri vstopu mora plačati vsak skladov član poleg prispevka za prvi smrtni slučaj po 20 kron še vpisnino, ki se ravna po starosti člana.
Član. ki ni star preko 25 let plača 20 kron vpisnine: član ki je star preko 25 let, a ne preko 30 let plača 40 kron vpisnine; član, ki je star preko 30 let. a ne preko 35 let plača 80 kron vpisnine: j član. ki je star preko 35 let. a ne preko 40 let plača 160 kron vpisnine; član, ki je star preko 40 let. a ne preko 45 let plača 240 kron vpisnine.
člani, ki se zglasijo tekom prvih treh mesecev po ustanovitvi sklada, plačajo brez ozira na starost le 8 kron vpisnine. Ravno tako plačajo brez ozira na starost samo po 8 kron vpisnine tudi oni redni in podporni člani, ki vstopijo v sklad tekom prvih treh mesecev po nastopu službe v Sloveniji oziroma po sprejemu v službo unančne kontrole.
Članstvo preneha, če član prostovoljno izstopi iz sklada, če izstopi ali če je izključen iz društva, če vkljub opominu ne plača redno prispevkov ali če je umirovljen. V zadnjem primeru more : ostati še nadalje član sklada, ako pristopi društvu kot podporni član.
Če se sklad prostovoljno razdraži ali če ga oblast razpusti, se razdeli skladovo imetje med člane, ki so ob razdružitvi še pri skladu, po razmerju časa. v katerem so bili pri skladu.
To so seveda le glavne določbe novih pravil: mnogih manj važnih radi omejenega prostora ni mogoče navesti.
Uredba o dinarskih plačah in draginjskih dokladah.
Urediba z dne 28. aprila t. 1., št. D. R. 60.000 se glasi:
Aktivnim državnim službenicima, koji su do sada primali svoje prinadlež-nosti u krunama, odredjuju se iste u dinarima i to:
A. Plate činovnika;
XI. činovni razred 1600. 1700. 1800, 1900; X činovni razred 2000. 2200, 2400, 2600; IX činovni razred 2800. 3000, 3200, 3400; Vlil. činovni razred 3600. 3800, 4'>00, 4200; VII. činovni razred 4500, 4800. 5100; VI. činovni razred 5500, 5900, 6300; V činovni razred 7000; IV. činovni razred 8000; III. činovni razred 9000; !I. činovni razred 10.000; I. činovni razred 12 630 dinara.
B.	Plate manlpulanata i oficiianata 1 njima jednakih odred.iu.fu se
lez obzira na današnje plate u najnižem stepena sa 1300 dinara godišnje, a u svakom višem stepenu po 75 dinara godišnje više.
C.	Plate podčinovnika.
Odredjuju se: bez obzira na današnje plate u najnižem stepenu sa 1000 dinara godišnje, a u svakom višem stepenu po 90 dinara godišnje više.
D.	Plate podvornika i njima jednakih.
Odredjuju se: bez obzira na današnje plate u najnižem stepenu sa 900 dinara godišnje, a u svakom višem stepenu po 80 dinara godišnje više.
Dodaci na skupoću po ovoi Uredbi prevedenih službenika odrediće se posebnom Uredbom.
Izuzimajo se od ove Uredbe službe-| niči Pošte i Telegrafa, Željeznice, sudije, i državni odvetnici (nadodvetnici. vrhovni i odvetnici) lica. koja imaju sudijske kva-j 1 fikacije ili privremeno vrše sudijsko ! zvanje, kao i sekretari Kasacionog i Ape-! lacionog suda i ostali sudski činovnici diplomirani pravnici. Praktikanti, dnev-ničari. nadničari, nadničari pomoćni pod-vornici
Stanarine, aktivitetni dodaci i funkcijski dodaci, koji služe u zamenu stanarine, odpadaju za vse, koji se prevode na dinarsku platu. Kod ođmeravania poreza j ima se 30% od sistematske plate sma-! trati kao stanarina.
j Oni državni službenici, koii uživaju j strm u naravi, a da taj stan ne spada u I njihovu redovitu prinadležnost. plačaće j državi odgovarajuću najamninu, koja se ! ’ina odmeriti prama prilikama u dotičnom mestu.
Po dosadanjim propisima postojeći u penziju uračunivi službovno starosni doplaci ostaju i uzimaju se u jednakom iznosu jedinica u dinarima.
Po navršetku propisanih godina ura-ćunljive službe dobiva držaYni službenik zadnja potpuna u dinarima odmerena u službi uživana, i u penziju uračuniva beriva kao penziju. Ako mu penzija bude '•unije odmerena. ima se ova odmeriti po ključu uračunivog službovnog vremena i po najzad uživanim u penziju uraounivim 'dinarskim berivima. dok se stanarinska penzija dokida.
Sve mirovinske i opskrbne prinad-ležnosti ustanovljavaju se kao i do sada po ustanovama postojećih penzionih zakona i propisa, izuzevši one odredbe,, koje se ovom Uredbom dopunjuju, me-njaju ili dokidaju.
To jednako vredi i za sve kategorije državnih službenika, koji su ranije prevedeni na dinarske plate, u koliko niso za njih tom prilikom izdani drugi propis4 a vredi i za one službenike, njihove udovice i siročad, koji sn prevedeni ili budu prevedeni ukazom na dinarske plate po zakonima Srbije, ako su do dana ukaza stekli pravo na penziju po propisima, koji su do tada za njih važili.
Kod odmerenja penzije udovicama ovih državnih službenika imadu se primeriti propisi § 51. i suvislih propisa zakona od 5. augusta 1914. godine o op-, skrbi zemaljskih nameštenika u Hrvatskoj i Slavoniji.
U tim penzionim zakonima u krunama izraženi iznos i opskrbnina uzimaju se u jednakom iznosu jedinica u dinarima.
Propisi ovog člana odnose se u celosti na službenike pravosudnog resora, koji ovom Uredbom nisii prevedeni na dinarske plate, ali se kod odmerenja opskrbnina uzima, kao da su prevedeni na dinarske plate po čl. 1. ove Uredbe.
Prevedenje na dinarske plate po ovoj Uredbi ne podleži nikakovoj taksi sem slučaja, da dinarska plata iznosi veći broj jedinica u dinarima, nego li ie prijašnja pluta sadržavala jedinica u krunama. U tom se slučaju odmeruje taksa samo od povišice broja jedinica.
Ova Uredba važi od 1. januara 1921. godine.
Od dana stupanja na snagu ove Uredbe prestaju važiti svi zakonski i ostali propisi, koji sa njenim odredbama stoje u protivnosti.
Plate osoblja Ministarstva Saobraćaja i Pošte i Telegrafa urediće se naročitim uredbama, koje će važiti takodjer od 1. maja ove godine.
Svima aktivnim državnim službeni-I cima. koji su po Uredbi od 1921. god. D. : R. Br. 60.000 prevedeni na dinarske pla-
kao i učiteljima i nastavnicima srednjih i viših škola van Srbije i Crne Gore, ' na mesto dosadašnjih ličnih dodataka na , skupoću isplaćivaće se dodaci na skupoćo ipo sledcćoj tablici:	i
Sistematske plate	Lični dodati na sltupočn po skuparinskim razradima.		
A.	I.	II.	III.
Činovnici sa godišnjom	Na dan:	Na dan:	Na dan:
sistematskom platom do	Din. pr.	Din. pr.	Din. pr.
6999 Din		i7‘—	16-—	15-—
od 7.000 do 8999 Din.. .	20-—	19--	18-
od 9.000 Din. na više . .	25 —	24-—	23--
B.			
Svi ostali službenici bez			
obzira na visinu godišnje plate 		12-50	12-	11-50
i
Deoba mesta po skuparinskim razre- i dima.
Skuparinski razred I.: Crikvenica, Sarajevo. Split, Sušak. Zagreb. Zemun.
Skuparinski razred II.: Bakar, Banja Luka. Belovar. Bihać, Gospić. Ljubljana, Maribor, Mostar, Novi Sad, Novi Vino-ddski, Ogulin. Osijek, Petrovaradin, Senj, . Sremski Karlovci, Sisak, Travnik. Tuzla, Varaždin, sva mesta u Dalmaciji sem Splita.
Skuparinski razred III.: Sva ostala mesta.
Svi tačkom 1. ove Uredbe obuhvaćeni službenici . imaju prava i na porodični dodatak po 3 dinara dnevno na svakog, člana porodice i to: Zakonitu ženu i decu u zakonitom braku rodjenu. poza-konjenu ili ađopiranu, kao i za oastorčad, ako ovi nemaju svoga sopstvenog imanja niti štoprivredjuju odnosno, ako im sop-stveno imanje ili lična zarada ne dosiže i'i ne presiže prihod mesečno 90 dinara.
Za decu mušku i žensku u zakonitom braku rodjenu. pozakonjenu ili adoptiranu kao i za pastorčad, pripada dodatak redovno do navršene 16. godine.
Služitelji državnih nadleštava, čije porodice žive na njihovim imanjima van mesta njihovog službovanja, mogu primati porodični dodatak samo za ženu i decu, ako pored uslova koji su stavljeni ovom Uredbom za članove porodice, dokažu uverenjom nadležne finansijske uprave (gradskog poreznog ureda, op-štinskog poglavarstva), da ne plaćaju više od 5 dinara godišnje neposredne po-reze. ne računajući tu i porez na olatu.
U pogledu ličnih i porodičnih dodataka na skupoću penzionera, penzionerki i siročadi državnih službenika ostaju u svemu u važnosti propisi Uredbe od 29. IX. 1920. god. D. R. Br. 130.000 s tim. da oni penzioneri — penzionerke, koji su
penzionisani po navršetku potpunog službenog vremena, imaju prava na dodatak za skupoću bez obzira na veličinu prihoda od njihovog imanja ili ličnog rada.
Ako su muž i žena u državnoj službi i u istom mestu, ne mogu oboje primati potpuni dodatak na skupoću. Jedan se smanjuje na polovinu. Ako dodaci nisu isti, smanjuje se manji, i u jednom i u drugom slučaju muž izuzetno zadržava pravo na porodični dodatak za ženu.
Ako je muž aktivni državni službenik, a žena penzionerka i obratno, ili aKQ su oboje u penziji, imaju svak za sebe pravo na lični dodatak na skupoću po ovoj Uredbi.
Ako muž nije u državnoj službi, a žena je ili u kakvoj državnoj službi ili u penziji, ona ima pravo na lični dodatak na skupoću, a ne i na porodični. Od ovoga se izuzima slučaj, ako dokaže, da joj je muž sirotnog stanja i nesposoban za rad ili privredu. Kao dokaz o sirotnom stanju služiće uverenje nadležne opštinske vlasti, a o nesposobnosti za rad ili privredu, uverenje oblasnog lekara.
Ova Uredba važi od 1. maia 1921. godine.
Vestnik.
Pozor! Vsem c. g. naročnikom smo danes označili poleg naslova vsoto, ki bo na naročnini v zastanku z dnem 30. junija 1921. Prosimo vse, da to uvažujejo in nam dotične zneske nemudoma naka-j žejo, ker moramo list plačevati sproti!
I Najmanj polovica vseh naročnikov je z ! naročnino v zamudi, nekateri niti lanske niso poravnali. Žalostno dovolj, da mo-: ramo to ponovno poudarjati.
Uorava.
Načrt pragmatike držav, službenikov j prinašamo v prevodu iz srbskega origi-I nala v cirilici” po beograj. »Činov. Glas-! niku« (br. 2.) S priobčevanjem bomo na-j daljevali. Vse organizacije prosimo, da si ’ eventualno naroče »C. G.«, ki prinaša ta vladni načrt pragmatike, ter stavijo potem pismeno svoje predloge glede potrebnih prememb. Predloge ie poslati Osrednji zvezi javnih nameščencev in vpokojencev v Ljubljani. Vsi dopisi se urede in izroče končno predsedniku, g. posl. profesorju Josipu Reisnerju. Nujno ie. da se vse naše organizacije končno začno resno baviti z novo pragmatike, ker sicer se uzakoni brez Slovencev.
, Društvo organov finančne kontrole
j za Slovenijo ima svoj redni občni zbor v | nedeljo dne 5. junija 1921 v veliki dvo-} rani Mestnega doma v Ljubljani. Začetek ob 10. uri. Opoldne se zborovanje za I eno uro prekine. Na dnevnem redu ie po-j ročilo društvenih funkcijonarjev. spre-; memba pravil in volitev odbora za po-i slovno leto 1921/1922. Predsedstvo.
VABILO
-na
izredni občni zbor
gospodarske zadrugo za politični okraj Slovenjgradec v Slovenjgradcu.
I kateri se vrši dne 9. junija 1921 ob 18. uri (6. uri popoldne) v prostorih »Narodne čitalnice« v Slovenjgradcu.
Dn-evni red:
1.	Poročilo delegata o zborovanju v Beogradu :
2.	sprememba pravil;
3.	volitev upravnega odbora;
4.	volitev nadzornega odbora:
5.	sprejem članov:
6.	slučajnosti.
Občni zbor se vrši točno ob določeni uri. V slučaju, da zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši isti z istim dnevnim redom pol ure pozneje, ne oziraje se na število prisotnih članov.
Načelstvo.
Književni vijestnik.
! Na ljetnu sezonu naručite odmah novoizašlu nam knjigu Jirasek : Filozofićka historija. K 30, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdanje. Pouzećem K 30. Šalje J. Herejk središnjica Česko jugo-slovenske knjižare, Zagreb, Hatzova ul. 15.
Najbolji historički roman čehoslovačkoga naroda.
Krojaštvo Fran Iglič
Ljubljana, Kolodvorska ulica št, 28.
preje v Trstu.
izdelovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejšem moderneir
kroju.----Lastna zaloga modnega blaga
Uradnikom znaten popust.
n mi iisiinii
&		m IMA 2 0. j J LJUBLJANI dovo'jeje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit	&	
	JI!			proti poroštvu, zaznambi na službeno prejemke in	.JlL.	
	 				zastavi življenskih polic na daljžo dobo in ptofi	—	--
		malim mesenim odplatilom ss 6% obresti. HRANILNE ME SE HESTUJEIO PO 4%- Prolnje se relujtjo zeh hitro. Zahtevajte prospekti		
B
VELIKA
ZALOGA
Na debelo! Na drobno 1 :: : Solidne cene! : ::
raamifakturnega ■ ter inozemskega k modnega blaga.
LASTNI MODNI ATELlit
Srajce, samoveznice (kravate), nogavice Lfi
BOGATA | IZBIRA I
— m
OBLEK lastnega [ izdelka po naj-novejšem kroju. *
M
85- 'S
j )CHWAB & BIZJAK j
: LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavai no. . "........ ............■■■■»»mg«"
Naročajte in širite „Naš Glas!1
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.