Poštnina plačano v gotovini Posamezna številka 1 Din SLOVENSKA BESEDA Ured ništvo: Dalmatinovo 8 - Upravo i Selenburgova 7/11 - Naročnino! Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Cenovni račun 17.152 Izdala vsak petek ŠTEVILKA 19 V LJUBLJANI, 6. MAJA 1938 LETNIK II. Dr. Dinko Puc : Dobra znamenja Ves svet pozdravlja one zveze, ki se sklepajo za ohranitev miru in sožitja med narodi Mirovni sistem, zgrajen s toliko previdnostjo po svetovni vojni /i mirovnimi pogodbami, Društvom narodov in sistemom kolektivne varnosti, se je kar naenkrat zrušil, »v M#*,____________ __ ~ U.I* J?© '> ^ Nekaj so dogodki zadnjih desetletij naučili človeštvo. Vojna gotovo ni več rentabilen posel, tudi za zmagovalca ne. Toda izkazalo se je, da je zelo dobičkanosna grožnja z vojno. Tisti, ki je oborožen do zob, lahko stalno izsiljuje in terja stvari, ki mu sicer ne pritičejo. Neprestani strah pred vojno sili miroljubne k popuščanju; to pa zopet nasprotnika dovede do novih zahtev: n j egov apetit raste z vsakim uspehom. Te izkušnje so vplivale na izpremembo angleške politike. Svetovno vojno je odločil vstop Anglije v vojno. Tega so se zavedali v Nemčiji čisto natanko in kljub temu, da so med vojno vedno ponavljali stereotipni izrek: «Gott strafe England», so po vojni skušali pridobiti angleške odločujoče kroge na svojo stran. To se jim je v veliki meri posrečilo in, če je Nemčija uspela v svojih prizadevanjih, da se je otresla reparacij in da se je začela znova oboroževati, je to v veliki meri zasluga strpljivih in miroljubnih angleških politikov, ki so mislili, da s svojo popustljivostjo delajo za mir. Na njihov račun gre tudi remili-tarizacija Porenja, kajti nemški poslanik Hoesch je pred zasedbo Porenja sondiral teren v Angliji ter dognal, da Anglija ne bo ničesar storila, Hitler je priliko takoj izrabil, akcija, k* je bila oprta na presenečenju članic Društva narodov in na opravičeni domnevi, da ne bo nihče ničesar ukrenil, je p o pHo lnoma uspela. S tem pa so padli zadnji ostanki mirovnih pogodb. Razvoj nadaljnjih dogodkov, ki so znani, je dovedel do prepričanja, dia se s popuščanjem ne uspe. Zopet se je uveljavil stari izrek: Če hočeš mir, se pripravi na vojno. Začelo se je silno oboroževanje. Toda, zaključek dobe slabosti in pričetek nove akcije za mir pomenja pravkar zaključena pogodba in vojaška zveza med Francijo in Anglijo. S tem je vpostavljen oni mogočni zid, ki je v svetovni vojni ustavil naval najsilnejše armade na svetu. Ves svet pozdravlja to zvezo, ki pomenja zvezo za ohranitev miru, ne zvezo za novo vojno. Značilno pa je, da Anglija ni zahtevala likvidacije vojaške zveze Francije z Rusijo. Zaradi tega je skoro v celoti vpostavljena Velika antanta svetovne vojne. Dr. M. Korun: O dvojni politiki Ker imamo cisto vest, lahko vsak hip vsakomur postrežemo z jasnim odgovorom in stvarnimi dejstvi IV. Zadnji očitek g. Plankarja v cSlovenski Vasi* se glasi v tej smeri, da nam ne zaupa, ker bi mi radi ustvarili narodno edin-stvo polagoma s svobodo, dočim bi ga drugi («juigoslovanski na-cijonalisti») radi ustvarili čim-prej nasilno. Zato, da smo mi prav za prav nerazsodni množici še bolj nevarni, kakor enači jonal isti». V dokaz za to svoje mnenje se sklicuje g. člankar na članek «Narodno edinstvo», ki je bil brez imena objavljen v «Sloven-ski Besedi* 5. novembra 1937, torej mesec dni po sporazumu, . ne da bi se uredništvo proti njegovi vsebini omejilo. Ta dokaz ni prepričevalen. Da pa bo vse na svojem mestu, moramo vendarle poudariti: Svoje stališče do vprašanja narodnega in državnega edinstva je «Slo-venska Beseda* nedvoumno začrtala, ko je sprejela sporazum od 8. oktobra 1937, če že drugi — podpisani članki v «Slovenski Besedi» niso bili dovolj jasni. Ker je «Slovenska Beseda* svobodna tribuna, ni grešila, če je objavila misli člankarja, ki se glase, da bo do narodnega edinstva v naši državi prišlo samo po sebi, samo, da bi se mogli Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodi in demokraciji izživljati. Kakšen bi bil ali bo v tem primeru naš razvoj v resnici, ne vemo. Skoro se nagibi jemo k mnenju, da bo pospeševal izavest skupne povezanosti Slovencev, Srbov in Hrvatov v tej državi, čeprav je gotovo, da Slovenci svojega jezika in svojih na-rodno-kulturnih dobrin tudi v tem primeru ne bomo niti zapustili, niti izgubili. Prepričani smo, da tega tudi novemberski člankar v «Sloven-ski Besedi* s svojimi izvajanji ni hotel reči, niti ni želel. Ne bojimo se, da bi Slovenci svoj jezik zatajili in postali — kaj? Srbi ali Hrvati ali Srbo-Hrvati ali pa celo začeli govoriti neki nov jugoslovanski jezik, ki ga danes še ni? Izraz «narodno edinstvo* je v mislih in ustih širokih množic postal prav tako odobravano ali grajano geslo, kakor tudi drugi izrazi: centralizem, avtonomija, federacija, ki se uporabljajo, ne da bi se oni, ki ga uporablja, točno zavedal, kaj da pomeni. Razen nekoliko prenapetih glav ni v Sloveniji človeka, ki bi mu padlo na pamet, da bi hotel opustiti naš sjovenski jezik in hotel prenehati ! biti Slovenec. Z malimi izjemami tudi obsojamo one, ki se trudijo uporabljati čimveč srbohrvaških izrazov namesto slovenskih, če jih imamo. Pač pa naglašfejo »narodno edinstvo* mnogi, kj se jim ustavlja, ko vidijo, kajco se najdejo med Slovenci ljudje, ki namenoma poudarjajo samo to, kar nas od Hrvatov in Srbtav loči, in kako se nekateri trudijo,, da te razlike še povečajo, namesto da iščemo predvsem to, kar nas s Hrvati in Srbi druži. Tako gledamo mi na to stvar in ne polagamo na “tehtnico vsake besede in misli poedimih naših prijateljev in somišljenikov, tem manj, ker nismo spkta, v kateri mora biti vsaka misel uniformirana. ' «Slovenska BesecJa* je glasilo tiste skupine naprednih, demokratično usmerjenjih Slovencev, ki so prepričanja, da je sporazumna notranja ureditev naše države nujno potrebna in ki so s tega vidika sprejeli sporazum od 8. oktobra 1937, ki hoče omogočiti Slovencem, Hrvatom in Srbom, da bodo ostali v eni državi neločljivo povezani — to, kar so. Ne delamo torej dvojne politike, niti imamo kako dvojno^ mišljenje. Priznamo pa, da naša politika ni ista, kakor je politika okrog ^Slovenske Vasi» in da se tudi idejno od njih ločimo. Ta dvojna politika — naša in njihova — pa ne izključuje, da se ne bi mogli združiti v skupnem boju za dosego tega, kar mi in oni iskreno želimo: za sporazumno notranjo ureditev naše države, za politično svobodo in demokracijo. O vprašanju takega skupnega boja so napisani članki v «Slovenski Vasi* in »Slovenski Besedi*; želimo, da pomagajo k tej nujni skupnosti, če bo dovolj — dobre volje. Te je predvsem treba! Franjo Petrič, Ljubljana: Otrimo bratovske solze Za bol|že življenje In »rečnejžo bodočnost najširših plasti našega naroda Današnji težki čas, v katerem živimo, je tako rekpč poosebljen izraz negotovosti eksistence, brezposelnosti in splošne bede velike množice najsiromaSnefših prebivalcev naših mest, kakor tudi našega podeželja, naše vasi. Pomanjkanje in lakota govorita z vsemi svojimi strašnimi posledicami vred težko obtožbo sodobne družbe in kričeč opomin vsem onim, ki imajo v prsih šle srce za trpečega bližnjega, ki imajo v glavi še zdrav razum in v sebi še dovolj trdne volje in občutja, da je sedanje stanje neizogibno treba spremeniti navzgor, to se pravi: temeljito izboljšati. Zavedati se moramo, da propadajo po vsej naši bogati iti rodovitni domovini desettisoči dobrih državljanov v silni bedi, bolezni in pomanjkanju brez lastne krivde, da res ne morejo najti dela in kruha in da se potikajo brez cilja sebi in vsej narodni skupnosti v nadlego in na-potje. Kjer vladata lakota in pomanjkanje, tam nikjer nista več daleč bolezen in trpljenje, predvsem pa najstrašnejša morilka našega naroda — jetika. Kaj nam pomagajo najlepši zdravstveni domovi1, kaj najkrasnejši delovni programi naših zdravnikov in ostalih soci-jalnih delavcev, ki se trudijo z vsemi silami za zdravstveno po-vzdigo in splošen napredek naših zanemarjehih predmestij, industrijskih središč in tudi že nevarno načetih vasi, če pa se opušča in zanemarja glavno. Jetika in neštete druge bolezni se ne dajo zdraviti le z zdravili, solncem in zrakom, temveč mora dobivati bolnik predvsem obilno in redilno, izbrano prehrano v res urejenih gospodarskih in higijenskih razmerah. Če slednjega ni, je vsako zdravljenje in polovičarsko, oziroma včasih Se manj, kakor četr-tinkarsko pobijanj© bolezenskega zla med narodom čisto zgrešeno in nesmiselno. Na eni strani zasipanje majhnih jamic, na drugi strani pa istočasno odpiranje silnih, brezmejnih prepadov.... Samo razpravljanje o idealnih programih naših socijalnih delavcev na neštetih anketah in konferencah, ki navadno stanejo tudi težke denarje, se bodo morale slej ko prej spremeniti v praktično reformo naše socijalne zakonodaje in zaščite. Samo prirejanje protituberkuloznih dni in tednov, kakor jih bomo zopet imeli v najkrajšem času, — menda že prihodnji teden —, ne bo kaj prida koristilo in zaleglo, če ne bomo pričeli jetike pobijati z onim najuspešnejšim sredstvom, kakor smo ga že zgoraj naglasili in ki je nedvomno temelj vsake uspeš-ne načrtne in smiselne akcije za izboljšanje, ohranitev in napredek splošnega narodnega zdravja in zadovoljstva. Temeljitih reform pogrešamo v sodobni naši socijalni zakonodaji in socijalni preskrbi ter zaščiti. Po preskrbi in zaščiti kriče tisoči in tisoči bolnikov, desettisoči brezposelnih in starostno, odnosno bolezensko in od! lakote ter stalnega splošnega pomanjkanja onemoglih «mladih starcev*, medi njimi pa ugaša že v svojih naj-nežnejših, nedolžnih letih na sto-tisoče naših najmlajših, ki so edino upanje in vsa bodočnost naroda in ki bi naj bili skrbno gojen in zaščiten cvet velike jugoslovanske bodočnosti. Ti naši najdražji in najmlajši zaman dan za dnem kličejo in hrepene po zdravju in nasičenju, po kruhu in mleku, po topli jedi, obutvi in obleki, po skrbni vzgoji in rednem pouku, po mladinskih domovih in zavetiščih, po zdraviliščih in okrevališčih, po solncu in zraku, po sreči in veselju, do česar vsega imajo svojo sveto, veliko in neizbrisno pravico. Med vsemi temi stotisočerimi žrtvami'današnje družbe in zgrešenega načina sožitja v naši narodni skupnosti pa ne smemo pozabiti še nekoga, ki trpi in žrtvuje morda največ, pa zahteva in dobiva prav gotovo najmanj, in to je naša — mati. Ogromno število je mater, ki imajo in zvesto iz- POLITIČNI TEDEN Demokratični blok je tudi pretekli teden živahno nadaljeval svojo široko zasnovano politično akcijo med narodom. Tako se je vršil v Lopar ah pri Tuzli velik shod Združene opozicije, na katerem so govorili mnogi prvaki iz Beograda, zlasti pa gg. Miloš Trifunovič, Krsta Miletič, Miloš Bobič in Stojan Š padi j er. Velik shod je priredila tudi bivša SDS v Splitu, kjer je množica napolnila Narodno gledališče tako, da je bilo tamkaj zbranih okrog tritisoč ljudi. Shod se je začel s čitanjem Sporazuma, ki so ga prisotni burno pozdravili. Vsi govorniki pa so naglašali potrebo koncentracije vseh demokratičnih zdravih sil v državi. V Dalmaciji je zadnje čase sploh opažati veliko prelivanje v političnem življenju ter se ljudske množice z navdušenjem oklepajo sporazumske politike, videč v tem edino rešitev naše države. Tudi g. Sava Kosanovič, ki je napravil daljšo politično turnejo po Dalmaciji, je imel dobro obiskane shode, ki potrjujejo, da je skoro vse prebivalstvo v Dalmaciji strnjeno v demokratičnem bloku. Sovražniki demokracije v naši državi so ob teh uspehih spora-zumskega bloka iznašli neko novo krilatico, ker je lajna o separatizmu že preveč izrabljena. Njihov novi bojni konj je «ljudska fronta» kot gnezdo komunizma in hočejo sedaj ta greh naprtiti bloku sporazuma. «Hrvatski dnevnik» in «Nova riječ» sta dobro zavrnila vse te intrige na račun koncentracije demokracije v naši državi. Popolnoma neutemeljeno je, kopirati pri nas tuje prilike in tuja gesla, pa je zaradi tega tudi čisto odveč kakršnokoli podtikanje o neki fronti. Vsak narod izvaja svojo koncentracijo po svojih lastnih potrebah in razmerah. Polagoma bodo morali vsi intri-ganti likvidirati svoje temne načrte, ker se proti volji naroda ne bodo mogli trajno boriti. Prišel je namreč čas, ko velika večina Hrvatov in velika večina Srbov enako misli in hoče, torej tudi enako čuti. Ta občutek skupnosti je tudi ona velika moralna sila, ki mora privesti do zmage ideje sporazuma. Daje nam tudi nado, da se bo potem tudi naše državno življenje razvijalo po normalni poti. Saj je občutek skupnosti tudi ona sila, ki drži skupaj državne tvorbe, vse druge sile so nesigurne in nevarne. Najnevarnejša med njimi pa je brutalna sila, ona, ki se ne opira na moč duha in moč ideje skupnosti, marveč le na nesigurno moč pendreka. Zato se mora vsak, ki želi dobro naši domovini, veseliti vsakega uspeha akcije sporazuma med Hrvati in Srbi in vsakega zunanjega pojava, ki vodi k temu cilju. Cesto slišimo od prijateljev, da se nahaja politični položaj na mrtvi točki. T e mrtve točke ni, ker dnevno se vršijo pogajanja, razgovori in izmenjava misli med SDK, ki predstavlja voljo hrvaškega naroda in med UO, ki predstavlja vse tri stranke, ki so obstojale do diktature v Srbiji. Odkar živimo v svoji državi, še nikdar nt bilo toliko Hrvatov na eni in toliko Srbov na drugi strani, ki bi se potom svojih pravih zastopnikov prisrčnejše razgovarjali in sodelovali. To spoznavanje postaja vsak dan globlje in v njem leži jamstvo za uspeh naše akcije. Stran 2. ■ "ii' - 'f polnjujejo svojo najvzvišenejjšo nalogo in poslanstvo v človeški driižbi, da dajejo življenje vedno novim ljudem in rodovom, pa živijo v prav tako obupnih in ne^-znosnih razmerah. Nihče ne skrbi zanje, nihče jih ne ščiti. Vsako leto se jih spomni javnost s prireditvijo . «materinskega dne»„ kakor smo ga «slavili» tudi pred kratkim, napiše in zdeklamira se po listih in šolah nekaj ginljivih člankov in nežriih pesmic, razdeli se na javnem nastopu, kjer tudi na zunaj v svilenih oblekah in fraku ter klaku ta ali oni prav rad po^ kaže svojo «globoko ljubezen za trpečo jugoslovansko mater*, celo po nekaj čudodelnih svetinjic in cenjenih naukov, kako naj še nadalje služijo človeški družbi in «hvaležni» domovini ter naj v tem znamenju spravljajo na svet otroke brez konca in kraja. Če pa istočasno pogledamo, kako se pri nas gleda na materinstvo in pod kakšnimi pogoji naše matere izpolnjujejo svojo sveto materinsko in «narodno» dolžnost, moramo od sramote zardeti. Pri nas se mnogo govori in piše o veličini, sreči in vzvišenosti družinskega življenja, česar pa v resnici skoro nikjer ni in ostaja vse le navdu- šeno in spretno opisana bajka. Pod udarci usode in bednega življenja se družina, ki bi morala biti res najsvetejše v narodni in državni skupnosti, zastruplja in razpada v škodo in breme vse družbe. Pridimo vendar že do trezne zavesti, vsaj v zadnji uri, da ne bo prepozno. Zamislimo se najresneje v pogubno; usodno sedanjost. Nedolžni otrok našega kmečkega in delavnega človeka ne pozna od rojstva do smrti ničesar drugega, kakor le največje težave in bolesti, trpljenje, bedo in pomanjkanje. Zlasti so prizadeti otroci brezposelnih, med katerimi kosi neusmiljena kosa tuberkuloze in drugih bolezni noč j in dan svojo bogato, tisočero že-| tev. Naša bodočnost, naša nada, j naš cvet in bodoči sad lega v pre-! rani grob, s tem našim odmirajočim bodočim pokolenjem pa lega i k propasti in zatonu tudi ves na-i rod. In tega bridkega, usodnega ■ dejstva si nikar več ne prikrivaj-J mo, temveč storimo vse, da ga ! spremenimo in da opisane nevzdržne razmere čimprej izboljšamo ter po možnosti docela odpravimo! Duian P.: Demolc II emokracija in n)en» dvoriti nasprotnik*, ki stre« rtiilo po njeni tim prej* mi uduiitvi Na svetu poznamo dve vrsti zločincev. V prvo spadajo vsi oni, ki jim je zločinski instinkt prirojen in ki z ozirom na to smatrajo vsa svoja zločinska dela za povsem naravna in opravičena. Zato vsi ti po izvedenem dokaznem postopanju in po izrečfeni smrtni obsodbi Še vedno zatrjujejo, da so absolutno nedolžni. V drugo kategorijo zločincev pa spadajo vsi oni, ki zagrešijo svoj zločin v polni zavesti, da vršijo v tem trenutku neko nemoralno in prepovedano dejanje. Sicer marsikdaj res pod vplivom raznih posebnih okoliščin in razmer, vendar jih kljub temu vršijo. Tako imamo tudi glede demokracije dve kategoriji antidemo-kratov. V prvo spadajo vsi oni, ki so se rodili kot tirani in ki smatrajo, da je povsem naravno in opravičeno, da tiranizirajo svojo okolico, ker zase pač ne priznavajo nobenega tujega mnenja, nobene druge volje m želje na vesoljnem svetu, temveč edino le sebe in svojo voljo. Toda taki ljudje so rta svetu k sreči prav redki. Nevarnejši, ker so mnogoštevil-nejši, so oni, ki iz raznih motivov, predvsem iz sebičnosti, vodijo najbesnejšo borbo proti demokraciji. Skromne materijalne koristi ali tudi zgolj izgledi nanje udušijo v njih vsako politično moralo. Proti takim individujem morajo voditi resnični prijatelji demokracije najenergičnejšo borbo. Taki antidemokrati najraje maskirajo svoje podlo delovanje s puhlimi frazami, da delajo vse to «v interesu države ali naroda*. Toda Vsa človeška zgodovina, kolikor nam je doslej znarla, je take trditve dosledno postavljala na laž. In kaj drugega tudi ni mogla. Dejstva govorijo zgovomeje od vseh lepih besed. Borba proti opisanim nasprotnikom demokracije ni lahka. V delu za demokracijo ni dovolj, da samo razširjamo njene ideje, temveč je treba tudi temeljito obdelati in pripraviti oni teren, na katerem bomo seme demokracije posejali, na katerem bo vzklilo in tudi rodilo človeštvu obilen, blagoslovljen sad. Zato moramo narod ob sleherni priložnosti temeljito seznaniti z vsemi onimi velikimi in težkimi dolžnostmi, ki jih demokracija od njega terja. V tem pogledu nas čaka med' našim ljudstvom še mnogo dela in truda. Naj naglasim le socijalno pravičnost, ki jO zahtevajo vsi, do-čim jo je posameznikom tako zelo težko: izvrševati, čim pridejo do možnosti, da to storijo. Vedeti moramo, da demokracija sicer daje velike prednosti in privilegije, vendar pa terja - istočasno tudi ogromne in težke dolžnosti. In zato zasluži demokracijo in njene dobrote le oni narod, ki je pripravljen prenesti zanjo tudi vse žrtve. Vojska na vsesokolskem zletu Na fetošnjem jubilejnem, dese-ttm vsesokolskem zletu v Pragi bo imela nemajhno in prav častno nalogo tudi vojska, češkoslovaška, jugoslovanska in rumunska, kakor se je to dogajalo že na vseh zad-nj h treh vsesokolskih zletih v Pia&i: Na letošnjem zletu bo na soKOiskein Stadionu posvečen ves 6. junij Ite vojski vseh treh zavezniških držav, povezanih v Mali antartti. Prvič v zgodovini vsfešo-kolskih ilctOV se bo zgodilo, da bo za vojdške Vaje določeh kat ves aan in da bodo ria njih sodelovale prav vse vrste orožja, Pehota, mornarica, artilerija, konjenica in letaistvo. Ta dart bo obenem vel’k praznik in pomembna javna manifestacija češkoslova- ško - jugoslovansko - rumunskega prijateljstva! in zavezništva. Začetek vojaškega nastopa v stadionu bo skupen prihod zavezniške vojske, in sicer ob levi in desni vse češkoslovaške edimce, v sredini pa jugoslovanska in rumunska mnogoštevilna vojaška delegacija. Godba bo najprej zaigrala češkoslovaško himno in bo na drog potegnjena češkoslovaška zastava, nakar bosta sledili še, jugoslovanska in rumunska himna ih na drogovih bosta zaplapolala prapora obeh zavezniških držav. Nato bodo nastopili z ločenimi vajami motorizirani oddelki, avtor mobilske kolone, motociklisti, nato zopet artilerija in konjenica, zaključek nastopa pa bodo skupne vaje 3.000 vojakov-pešakov v pol- ni bojni opremi s puškami. Za češkoslovaško vojsko bcteta ločeno nastopili s svojimi edinicami rumunska in nato Še naša vojska. Vsaka bo imela s Seboj tudi lastno godbo. Povsem nova točka sporeda bo naštop avijacije, ki bo nudila na-vzočnjm doslej še neznane drznosti in spretnosti. Nekatere točke se bodo odigrale v višini komaj 300 metrov nad glavami gledalcev. i rc>' n ; I Vojaški nastop na vsesokolskem zletu se bo zaključil s skupno revijo vseh navzočnih edinic in farmacij. Parado zbrane zavezniške vojske bo zopet otvoril močan oddelek avijacije. Obeta se nam torej tudi v tem pogledu izreden, redek doživljaj. Iz „Dunajskih sonetov Hinavca, pismouka, farizeja če božji sin ni mogel sam trpeti, kako bi jaz ga mogel rad imeti, • jaz, na človeštva deblu šibka veja? im Ljubezen me navdaja najgorkeja do vseh ljudi, kar jih živi na sveti; ne morem za hinavca se ogreti, naj sili me zapoved najostreja. Soneti moji, menim, dosti pričajo: s prvaki nisem bog ve kaj priljuden; njih grehe in sleparstvo pridno bičajo. A jaz jih bičati ne bodem truden, dokler slepiti se ne naveličajo; nad vse pa mi hinavec je ostuden! a Josip Stritar Domači pomenki Mniere so podprli V Ljubljani je, bilo 36 mater, katerih vsaka je imela najmanj 14 otrok, povabljenih na ganljivo slavnost v Union. Prišle so žene, zgarane, utrujene, v nadi, da poneso lupnimi. otročičem kako pomoč iz bogate blagajne. Čule so lepe besede, zatrdilo nekega gospoda, da je tudi on sin matere z ruto na glavi (90 odstotkov slovenskih mater nosi rute nn . glavi !) in so bile končno obdarovane — s svetinjicami! Dolgovi v svetu Pariški «Figaro» -analizira državne proračune in dolgove posameznih držav in ugotavlja, da imajo Združene ameriške, države letos deficita skoro 50 milijatd frankov, dočim znaša deficit Italije 10 milijard pri komaj 35 milijardnem proračunu. Državni dolgovi1 Anglije znašajo 8 milijard funtov šterlingov (v našem denarju 1920 milijard dinarjev) in so trikrat večji od francoskih. Hitlerjevo nemško Tretje cesarstvo je dvignilo v zadnjih petih letih nemške državne dolgove na 57 milijard mark (okrog 880 milijard dinarjev), kolikor Franciju zaffravl komaj v dobi 4 do 5 generacij. Moč Francije Angleški politik Winsttm Churchill piše: «Znana propaganda skuša sugerirati svetu, da je Francija na robu propada in da bo postala dežela v stanju, kot je danes Španija. Toda oni, ki dobro poznajo Francijo in oni, ki so dalje časa sodelovali s francoskimi državniki in generali, vedo, s kako velikimi silami razpolaga Francija. Ti tudi vidijo, česar površni gledalec ne vidi: da namreč francoska armada bdi in čuje. Ono je hajpopolnejše izvež-bana in je najsilhejša obrambna vojsknl Evrope. Ona pomeni za Franci jo prav toliko, kot monarhija za Anglijo. Nad strankami je in sla-ži vsem, Vsi .jo ljubijo. Ne meša se v politiko, čeprav jo proučuje, oficirji in vojaki vrše sijajno svojo dolžnost in varujejo meje svoje države. Zn njimi pa mirno delajo milijoni rodbin, Čvrsto povezanih z rodno zemljo. Za njimi je oni sveži duhovni svet, ki je tako bogat ria duševnih proizvodih im velikih mislih. Francozi so nadvse napreden narod, ki }e danes pred vsem porok za svobodo Evrope.* Beograd Prebivalstva Beograda je naraslo na 370,000 duš, dočim je pred vejita štelo samo osemdesettisop ljudi. V njem je danes 72 159 rodbinskih domačij, med njimi ie 12.000 takih, ki žive samo od svojih rertt, Henlein in narodni socializem Voditelj sudetskih TVeihcCv Hen-lein j« 24. aprila 1938 v svojem govoru, v katerem, je stavil lastni dr- politika žavi nesprejemljive zahteve, rekel med drugim: «Kljub državnim mejam smo sudetski Nemci del nemškega naroda, s katerim smo bili vedno neločljivo zvezani in bomo tako ostali; zato se ne moremo odtegniti svetovnemu naziranju, ki ga danes priznavajo vsi Nemci sveta. Tako, kot nemštvo vsega sveta, priznavamo tudi mi narodno-socijalistično tezo življenja, po kateri bomo uredili postopanje naše narodne skupine v okviru zakonov.* Henlein ni bil vedno istega mnenja. še 21. oktobra 1934 je govoril drugače: «Mi smo globokega prepričanja, da izgubita tako fašizem, kot narodni socijalizem ob mejah svojih dr- 1 tav pravico do obstanka in da vslea tega nista prenosljiva na naše razmere. Smešno je očitati meni in mojim sodelavcem, da smo šli v šolo pri rajhovskih narodnih socijalistih. Povdarjam: Nikdar se ne bomo odrekli spoštovanja osebnih pravic pri ureditvi razmerja med državljani in državo. Najmanj pa smo pripravljeni zanikati samostojno in odgovorno nastopajočo individualno osebnost kot konkretnega nosilca vsakega človeškega napredka. Iz tega razvidite velikanski razloček med nami in narpdpimi socijaIisti> Tudi proti severu . . , Londonske «Times» pišejo obširno o narodnosocijalistični propagandi nn Danskem, kjer se zlasti po izvršenem anšlusu opaža povečana aktivnost narodnih socijalistov. SJKKTjv 'v' ■*••••' Življenie je močnejše od vsesfa Zagrebško glavno glasilo hrvaške opozicije «Hrvotski dnevnik* piše o odnošajih med bivšo Jlrvaško selja-ško stranko in bivšo Samostojno demokratsko stranko naslednje; «Ne sme se pozabiti, da Kmečko-demo-krntska koalicija ni bila ustanovljena iz kakih doktrinarnih razlogov, temveč zato, ker je življenje samo terialo njeno potrebe in pstva-renie. Življenje je močnejše od vseh teorij, pa tudi ed vseh — spletk. In zato so v zmoti vsi oni, ki upajo in pričakujejo, da se more ta solidna koalicija kar tako mimogrede razpliniti in se spremeniti v prazen nič!» Prijetne novice prihajajo, kakor piše zadnja “Sokolska volju»; iz bratske Slovaške, kjer je pretežna večina naroda solidarno obsodila veleizdajalsko nastopanje zloglasnega patra Hlinke, ki se je v najusodnejšem trenutku pridružil sovražnikom lastne domovine, namesto rodnim bratom po krvi in jeziku. Na vsem Slovaškem namreč v edgovor Hlinkovemu ve- leizdajstvu narod v množicah vstopa v sokolske vrste, da se v tej viteški in narodni organizaciji zjekleni in strne v neprebojen zid, na katerem, si bo polomil pater Hfinka z vsemi zavezniki zunaj in znotraj državnih mejp svoje izdajalske škrbine. Tudi pri nas bi bilo umestno, da bi sledili svetlemu vzgledu češkoslovaškega naroda in se oklenili Sokola kot edine organizacije, ki brani naj-svefejše državne in narodne tradicije ter pridobitve in kateremu stoji na čelu som mladi kralj Nj. Vel. Peter II. < ***&*- ?«S TSlSl Mffi ^ .aratJfesaiS v V*** * ••*** ■*" ""* Uradniška beda Zadnji «Učiteljski tovariš« piše v uvodniku pod naslovom «Kako dolgo še?» ined drugim tudi naslednje: «Uradniški stan je eden tistih, ki v veliki meri skrbi za stalen denarni obtok. Nanj je navezan trgovec, obrtnik in kmet, v pbilni meri tudi znanost in umetnost. Vsaka motnja njegovega gospodarskega stanja se pozna pri vseh navedenih. Državni nameščenec ne spada k tistim patriotom, ki spravljajo svoj odvišni denar v nogavice ali celo čez mejo, ampak hoče za svoj pošteno zasluženi^ denar predvsem dostojnega življenja, primernega stanovanja, si poskrbi duševnega razvedrila s knjigo ali z drugimi kulturnimi pripomočki. V nekaj dneh je že ves njegov razpoložljivi denar zopet v rokah drugih. To gre mesec za mesecem in v nekaj letih se to mora nekje poznati. In danes? Ni treba naših lamentacij, vprašajte le obrtnika, trgovca in druge, ki so v veliki meri navezani na uradniški stan. Tudi kmetje to dpbrp vedo in zndnje dneve v mesecu niti ne vozijo na trg svojih pridelkov, ker vedo, da ne bo kupcev, če je to samo četrtin« meseca, pomeni to toliko, kot eno mrtvo leto v štiriletki. Ne prosimo nikake milosti, samo opozarjamo. Kadar je človeku vseenp, kaj še pride, ne kriči več, ne protestira in se ne brani. Apatija je zadnje poglavje pred popolnim propadom. Ob svoječasni redukciji se je obljubljalo vse mogoče, toda pozneje je bil popravljen in vrnjen samo majhen delček. In od tedaj so se vse življenjske potrebščine zopet podražile najmani za deset odstotkov. Govori in piše se o izboljšanju splošnega gospodarskega stanja. Mi teh dobrot pri sebi ne čutimo, pač pa se dobro znvedamg, kako padamo rpatcrialno in d”h«v-no • • •»- — Gosti h gornjim ugotovitvam res nihče ne more pripomniti in dodati.,. Zberimo domač kapital! Zadnji »Trgovski list» odločno in utemeljeno pledira za dvig naše gospodarske sile in ugotavlju med drugim: «Ne yse velikanske količine rud, surovin in žita, niti velikanske množine lesa, živine in sadja, ki smo jih izvozili in ki bi nam morale prinesti ogromne dohodke, vse to nam ni ustvarilo narodnega kapitala, Ustvarilo ga pa nam ni, ker je glavni delež vsega tega zaslužka pripadal tujemu kapitalu in je nam ostalo v glavnem le to, kar smo potrebovali za golo življenje, čisti dobiček našega dela in izkoriščanja naših naravnih zakladov je ostal v tujih rokah in zato nismo m igli ustvariti narodnega kapitala. Te resnice se naša javnost mnogo premalo zaveda in zato je treba to resnico neprestano oznanjati, d>i bo vedno živo pred njenimi očmi in d« bomo začeli naše nacijonalno gospodarstvo v resnici pospeševati zlasti pa našo nacijonalno trgovina Ne zadostuje, če nastajajo na naših tleh nova podjetja, če se začeninjo na novo izkoriščati naši naravni zakladi. temveč je potrebno, d n so ta Podietja tudi naša in da smo r«i tisti. ki izkoriščamo naravne zaMnde. V to pa nam je potreben ka*vtV in lega ustvnrin nacijonnlna t*-ff''v!na, ki zbrani denar ne nosi v tiri!no.» — Zdi sr\ da bi gornii poz>v kaj kmalu lnh^n nnletol n« li-^rvče-n;e če bi bilo v naših domačih 1 iu-d**h nekoliko več nacijonalne^n no-nosa, DOMA IN Porazne ugotovitve Zadnja krščnnsko-socijnlna «De-lavska pravica« piše na prvi strani v mastnem tisku naslednje: «26 milijonov! Delodajalci so danes Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev dolžni 26,998.785.83 din obveznih zavarovalnih prispevkov — od tega najmanj polovico že davno izterjanega delavskega denarja. Na ta način si protipostavno pridržujejo delavski denar in sebi ustvarjajo lepa brezobrestna posojila. — Okrožni urad pa skopari z zdravili in zdravniško pomočjo na škodo delavstva. Vodstvo OUZD bi moralo z najstrož-jimi ukrepi odpraviti tako početje. Dvomimo, da bi bilo seda*nje imenovano vodstvo tega sposobno. Vedno bolj se kaže, kako prav ima zavedno delavstvo, ko zahteva svobodne volitve v vse delavske ustanove, med njimi seveda tudi v OUZD, kamor delavstvo plačuje visoke milijone.* — Na vsak način bi bilo treba z odločujočega mesta absolutno nepristransko ugotoviti, ▼ koliko odgovarjajo gornje težke obtožbe in porazne ugotovitve resnici in nnpraviti red, če ga ni. Vsekakor Vse one, ki so prejeli v zadnji številki položnice, prosimo, da takoj nakažejo naročnino. XVIII. Ljubljanski mednarodni pomladanski! velesejem se bo vršil Pt>d .pokroviteljstvom N‘j. Vel. kralja Petra II- kot 43. velesejemska razstavna prireditev v času od 4. do 13. junija t. 1. Kraljevi namestnik knez Pavle je napredoval za divizijskega generala. Istočasno je slavil svoj 45. rojstni dan. Dnevi propagande in borbe proti jetiki se bodo vršili prihodnji teden po vsej Jugoslaviji. Beograjski pomladanski velesejem je bil pdprt preteklo soboto in je že takoj v prvih dneh pokazal nad vse zadovoljive rezultate tako glede obiska s strani domačega in tujega občinstva, kakor tudi v kupčijskem pogledu. Razne gospodarske in javne ustanove so darovale upravi velesejma visoke podpore. Druga torpedovka, zgrajena v domačih ladjedelnicah v Splitu, bo spuščena v morje letos jia Vidov-dan. Botrovala ji bosta soproga načelnika glavnega generalnega Štaba ga. Nedičeva in ljubljanski župan g. dr. Adlešič. Nova torpedovka bo dobila ime «Ljubljana». Tude pospeševanje tujskega pro-me ta, V našem in inozemskem časopisju se v zadnjem času berejo pritožbe mnogih turistov, da o priliki bivanja v Mostarju nikjer niso mogli dobiti razglednic Mostarja in okolce, ker so — pošle... V zemunskih tovarnah aeropla-r ov so izdelali po načrtih inž. .Simeona Milutinoviča popolnoma nov tip letala, ki je prt vseh dosedanjih poskusih pokazalo odlične uspehe. Večji a skupina madžarskih zdravnikov bo prispela še ta mesec v Študijske namene v Jugoslavijo in jo bo prepotovala vse^ vprek. Predsednik Radikalne stranke K- Aca Stanojevič se mudi na zdravljenju v Vrnjački banji. Postna hranilnica v Jugoslaviji le bila- ustanovljena leta 1923. in je izkazala do letos že nad pol milijarde dinarjev čistega dobička, Samo lani je znašal čisti dobiček 61.5 milijona dinarjev. Ribiška sola za izobraževanje primorskih in dalmatinskih ribičev bo v kratkem ustanovljena iz banovinskih sredstev s primernim državnim prispevkom v Bakru. Pril starodavni Dioklecijanovi palači v Splitu so bile pred dnevi pri podiranju nekaterih starih hiš v središču mesta odkrite nadaljnje krasne arkade. Cene v3na so se v zadnjem času dvignile v vseh vinorodnih krajih naše države. Z ozirom na škodo, ki jo je zadnji mraz s snegom vred povzročil v vinogradih Slovenije, Dalmacije in Banata, se MA TUJEM pa je tudi na mestu zadnja zahteva, da se izvedejo svobodne in poštene volitve v vodstvo delavskih socijal-nih ustanov. Če je človek prekunšten . . * Zadnjič so pravile branjevke na ljubljanskem solatarskem trgu, da je šel nedavno neki močno kunšten Kranjec v Ameriko, kjer je hotel ponuditi Američanom, ki imajo zdravo dolarsko valuto, v odkup nekaj silno kompliciranih izumov svoje brihtne glavice, zlasti glede moderniziranja in dekompliciranja občinskih upruv v ijmcriškili velemestih, kjer se mora županom kar zmešati pri tolikih milijonih davkoplačevalcev. Pa so rekle branjevke, da je tega reveža v trenutku, ko je bil zatopljen v najgloblje premišljevanje, na neki čikaški ulici nenadoma povozil tramvaj. In tako so ostali ameriški župani in šerifi še naprej y skrbeh >n težavah. Mi Slovenci pa prav tako, ker ne bomo upali več nobenega kunštnegn sina svoje slavne domovine pustiti brez nadzorstva in primernega skrbnega spremstva v nezaslišane tramvajske pustolovščine Divjega Zapada... pričakuje še nadaljnje dviganje cen vina in žganja. V zagrebških trgovinah je od 1. t. m. dalje uveden 8-urni delavnik in bodo trgovine vse poletje odprte od 8. do 12.30 in 15.30 d'o 19. ure. Fotografiranje po cestah in drugih javnih prostorih v vsej savski banovini je prepovedala banska uprava v Zagrebu. Fotografskim obrtnikom se s tem predvsem prepoveduje vsako fotografiranje pa-santov, žalnih sprevodov, skupin itd. Pri nas je bila svoj čas tudi izdana podobna prepoved, pa naj-brže ni več v veljavi, ker se fotografiranje po ulicah nemoteno izvaja. Na pristojnih mestih so strokovnjaki približno že ocenili škodo, ki sta jo v Sloveniji prizadejala zadnji mraz in sneg. Uradno se ceni, da je uničena 'polovica vse sadne letine, dočirrt si bodo vinogradi najbrže še nekoliko opomogli, čeprav je že gotovo dejstvo, da bo pridelek vina letos najmanj za tretjino manjši od lanskega. Hranilne vloge naših izseljencev pri Poštni hranilnici znašajo trenutno kljub visokim izplačilom in dvigom še vedno 25 milijonov 944.215 din. Najboljši vlagatelji so izseljenci v Združenih državah severnoameriških (21 milijonov) in pa v Franciji (sko-ro 4 milijone). Draginja pojema, blagostanje raste. To dvoje beremo dan za dnem v gotovem delu jugoslovanskega političnega časopisja. V drugih, objektivnih gospodarskih listih pa zopet beremo, da se je kruh zadnje dni podražil skoro v vseh jugoslovanskih mestih pri kilogramu za 0.50 do 1 din. Prvi posebni češkoslovaški vlaki s češkoslovaškimi izletniki in stalnimi obiskovalci naših jadranskih kopališč in letovišč so že pričeli prihajati v Split in na Sušak. Gostilničarski kongres v Novem Sadu. Letošnji kongres Državne zveze gostinskih podjetij sp bo vršil v navzočnosti več tisoč gostilničarjev in hotelirjev iz vse Jugoslavije v Novem , Sadu, in sicer bo glavni leitfti občni zbor Zveze dne, 11., kongres sam pa 1?. majai Ker se bodo razpravljala na kongresu zelo važna, stanovska vpra-šanjas obenem bodo pa navzočni predstavniki pristojnih, uradov in ustanov dajali kar na licu mesta pomembna pojasnila in , tolmačili razne vladne ukrepe in namere, vlada v i vsej javnosti za to vse-gostilničarsko prireditev izredno zanimanje. Nemškemu otroškemu zavetišču v Rumi v Sremu je banska uprava donavske, banovine pij«-povedala vsako nadaljnje delovanje. Stavka krojaških pomočnikov v Zagrebu je končana in je bil med obema strankama dosežen popoln;gporazum.i,: ........... Pod drvečim vlakom je iz neznanega vzroka izvršil samomor inšpektor prometnega ministrstva Dragoljub Yasojevič, Splitčani niso zadovoljni s svojim občinskim svetom, kakor tudi ne, z novim, mestnim proračunom, ki jim nalaga pretežka bremena. Proti novemu proračunu je vložilo 14 meščanov in gospodarskih poti joti j obširno utamer ljene pritožbe. V vsej Jugoslaviji se opaža zaradi dolge zime, in nedavno zapadlega snega občutno pomanjkanje živinske krme. Zlasti trpijo vasi v Bosni in Herce80vini, kjer je znatno število goveje živine, konj, oslov in drobnice poginilo od lakote, Temeljni kamen za svoj dom bo položila & t. m. v Zagrebu «Hrvaška gospodarska sloga*. Sredstva za postavitev tega štirinadstropnega doma je dobila omenjena organizacija izključno od svojih zadružnikov in sicer kot izkupiček za že zavrženo staro železo. Cunje in star papir, česar poprej nihče ni zbiral in prodajal. ODVETNIK Dr. STANKO JUG lllllllllllllllllllillllllllllM je odprl svojo odvetniško pisarno v LJUBLJANI, Šelenburgova ulica 3/11. Novi muslimanski cerkveni poglavar v Jugoslaviji ali kakor se oficijelno imenuje «reis-ul-ule-m,a» je postal, kakor je bilo pričakovati, brat sedanjega prometnega ministra dr. Spahe Fehim efendija Spaho, “sodnik vrhovnega muslimanske^ sodišča v Sarajevu. • - Poljski tisk pOi^oča, da je bila proslava 1. maja v Moskvi letos izredno svečana.' Udeležili so se je tudi mnogi češkoslovaški levičarski politiki. Baje je bijb tega dne i?vršenfh v .Moskvi izredno mnogo aretacij. , \ ,, Počasi se začenja. Na sovjet-sko-maudžurski meji je prišlo pretekli teden kar do dvojnega spopada med japonskimi in, ruskimi obmejnimi oddelki. Na obeh straneh je Jiilo več vojakov nevarno ranjenih. Hitlerjevega obiska se je ude-ležlo poleg neštetih drugih novinarjev in fotoreporterjev iz Nemčije in vs^ga ostalega sveta tudi 84 glavnih urednikov nemških dnevnikov in ostalih večjih ter pomembnejših nemških časnikov. Ti nemški novinarji so prispeli iz Monakovega s posebnim vlakom v Italijo. Zanimivo je, da so nemški novinarji po novem že oblečeni v posebne «novinarske» uniforme. . StevNo brezposelnih na Češkoslovaškem stalno pada ih se je znižalo samo v mesecu marcu za 76.162 na skupno 435.126 oseb. Prihodnja svetovna razstava se bo otvorila 21. aprila 1942 v Rimu in bo trajala pol leta. N!a vsem, svetu, izvzemši Rusijo, še je lani povečala, proizvodnja zlata napram letu 1936. za 60 tisoč na približno 915.000 kg. Poljska pqlicija je aretirala v vzhodni Poljski 0 agentov, Kominterne.; ,........ Frankfurtska opera bo prihodnje dni gostovala v Zagrebu in Beogradu. Med Madžarsko In Albanijo je nastalo z ozirom na nedavno poroko kralja Zoga » grofico Appp-nyjevo nenavadno prisrčno in globoko prijateljstvo. Papež Pij XI. je obvestil albanskega kralja, da rimskokatoliška cerkev ne priznava njegove poroke, ker ni dal zadostnega jamstva. da bodo otroci iz njegovega at m mm *> zakona z grofico Apponyjevo vzgojeni v rimskokatoliški veri. Kralj Zogu ni ničesar odgovoril in se baje zaradi tega obvestila nikakor ne namerava ločiti od pravkar dobljene madžarske grofovske krasotice. Štirje sovjetski generali, in sicer Dibenko, Alkins, Bjelov in Kaširin, ki so bili sodniki v znanem procesu proti ustreljenemu maršalu sovjetske vojske Tuha-čevskčmu, so bili nepričakovano odstranjeni s svojih visokih ip odgovornih mest. Rumunska vlada je ustanovila poseben komisarijat za manjšinska vprašanja. Turški listi povdarjajo o pri-bki obiska turških državnikov v prestolicah balkanskih držav, da štejejo vse tri države, včlanjene v Balkanskem sporazumu, skur paj (nad 60 milijonov prebivalcev, kar pomeni v primeru vpj-ne najmanj 8 milijonov bajonetov. Vojne sladkosti. Japonci se vsevprek hvalijo, koliko dobrega prinašajo s svojo »osvobodilno« vojno akcijo vsemu kitajskemu prebivalstvu. Doslej so Japonci samo pred Hopkongom potopili nad 1000 kitajskih ribiških jadrnic, pri čemur je utonilo nad 5000 kitajskih mornarjev in ribičev-Sl trdo pestjo. Sedanji gospodarski diktatpr nove Nemčije maršal Ooring je izdal naredbo, po kateri motajo vsi Židje v Nemčiji nemudoma predložili oblastem najtočnejše podatke o vsem svojem premičnem in nepremičnem prempžeibu., V Parizu so ugotovili, da je dobra polovica pariškega prebivalstva tujcev, v znatni meri tudi inozemeev. Ne bo škode. Sloviti odbor za nevmešavanje v špansko državljansko vojno v Londonu stoji tik pred zaključkom svojega delovanja oziroma pravilneje: nedelovanja. Zaostali dolg prizadetih držav na prispevkih za vzdrževanje tega odbora je, znašal 1. t, m. že riad 80.000 funtov šter-lingov ali v našem; denarju nad 20 milijonov dinarjev. Ne bo nobene škode, če ta slavni odbor nikdar v Q o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; | o prošnjah za vojaške oprostitve; | o vlogah na davčne oblasti; J o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka | o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise pošljite na naslov: „SLOVENSKA BESEDA« Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. Gostilna pri',,Jerici" Rožna dl Ha a C. II./2. sporoča, da je otvorje-no po predpisih zgrajeno novo balinišče. Točim prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Mrzla In to/tla jedila vedno na Razpolago. Dobijo se priznano dobre domače salame lo suhe klobase. Priporoča se r SvaZa najflnaji« norveiko ribje olie iz lekarne dr. Q. Plccollia v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebain OPTIK J. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo 1 priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere L t. d. Oglašujte v »Slovenski besedi! veliko asfaltirajo, polivajo s katranom in drugimi pripomočki, da se tako preprečujeta blato in prah. Nad 50.000 kvadratnih metrov tlaka je bilo že letos popravljenega oziroma obnovljenega. Akcija povečane snažnosti obsega tudi hišne fasade, ki jih popravljajo in obnavljajo tako občina in druge javne ustanove, kakor tudi zasebniki. Posebno poglavje pospešene snažnosti predstavlja akcija v šolah, občinskih in javnih uradih in ustanovah, kavarnah, restavracijah in gostilnah, javnih poslopjih, na kolodvorih, v javnih parkih, gledališčih, kinematografih itd. Predvideni so tudi posebni higijenski ukrepi v prodajanju in prevažanju živil v čistih posodah, vrečah, košarah, vrčih itd. V izložbah se smejo življenjske potrebščine razstavljati le 60 cm nad cesto, na prostem se pa smejo razstavljati le one življenjske potrebščine, ki se dajo prati, kuhati itd. Živila, ki se jedo takoj brez vsake priprave, se morajo hraniti le pod steki enimi pokrovi. .Najstrožje se prepoveduje vsako odmetavanje papirja, odpadkov, tramvajskih voznih listkov, cigaretnih ogorkov, pljuvanje na ulici itd. Za vse te prestopke so odrejene visoke denarne in zaporne kazni. Število javnih košar za odlaganje odpadkov se bo zato povečalo od 1046 na 1640, torej skoro za 60 odstotkov. Kakor se vidi. se razvija v Pragi v javnem higijenskem pogledu v zadnjem času naj večja aktivnost, ki je vse hvale in priznanja vredna. Praga bo postala na ta način eno najlepših in dejansko najčistejših' evropskih mest. Da se bo omenjeni trud izdatno in uspešno izkazal tudi v splošnem narodnem zdravju in napredku, ni treba še posebej povdarjati. Menimo, xla bi smeli brez škode posnemati Pražane tudi Ljubljančani in vsi ostali Slovenci... Za grudo in dom Limona kot zdravilo Ker je sedaj limon na trgu do^ volj in poceni, si jih menda prav vsak lahko nabavi. Limona ima v sebi obilo kalija, fosforja in pa rastlinskih kislin. Marsikdo se je že s pridom poslužil limone pri . ohnln»>‘m vratu prav zaradi desinfekcijskega delovanja limoninega soka. Moramo pa obenem tudi opozoriti naše čita-telje, da limonin sok lahko tudi škoduje, če ‘ga zauživamo v preveliki in nerazredčeni množini. Nekateri zdravniki priporočajo limonin sok kot dobro sredstvo za preprečen je davice in drugih ,;ratnih bolezni. Vsekakor pa bi bilo svetovati, da pri vsakem obolenju najprej pokličemo zdravnika in ga vprašamo za svet. Limonina koža se priporoča onim, ki trpe zaradi premočnega utripanja srca. Proti bronhijal-nemu katarju in vnetju vratu se {.liporoča redno vsakdanje za-uživanje tople ali hladne limonade iz najmanj štirih limon. ,:>roti katarju v vratu se priporoča naslednje sredstvo: V pol litra vode kuhamo pet minut žlico medu, nakar to zavrelico odstavimo z ognja in izcedimo vanjo sok ene cele limone. To pijačo potem uživamo hladno ali toplo, vsake pol ure po eno veliko žlico. To sredstvo je prav dobro in uspešno tudi proti revmatičnim bolečinam. Limonin sok se nasvetuje tudi proti ledvičnim boleznim. • Bine: «Pomisli, rekel mi je, da sem star osel!» Tine: «Ni mogoče, saj si vendar še precej mlad!« mm K Eti A JN ANtMiiKIGA JMK.NA A.&E. SKAIBIEIRNE PIKBOAMA. BOGATI A IZMRAl A. & E. SKABERNE LJUBLJANA tf FlDES“ Informacijska pisarna J. SEVER, DEDIČI |||| LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 14 |||H Izvršuje vse informacijske posle, bodisi v trgovskih in privatnih stvareh, kakor tudi saniranje posojilnih zadev najku-lantneje in v najstrožji tajnosti. Posredovanje za inozemska zastopstva. Za konzorcij < Slov enake besede*: dr Dinko Puc. Za uredništvo: dr. Stanko Ju*. Tisk Ddniike tiskarne, d d,predstevnik Iran Ovsenik v»i T Ljubljani