Slovenski oglasnik.                                         785
da je potem laže izpod pazuhe vzel otca Vorenca! Še dostavljam: kdo verjame, da bi Marko ne bil ničesar znal o Kostelčevem sv pismu, ki se je hranilo v knjižnici njega samostana?                                                                               L—k.
Die Slovenen. Von Josef Suman. Wien und Teschea Verlag von Kari Prochaska 1881, v 8ki. 183 str. Cena 1 gld. 80 kr. Ta dolgo uže pričakovana knjiga prišla je te dni na svitlo. Ker smo jo prejeli baš mej tiskanjem našega lista, denes ne moremo še obširneje poročati o njej ; ako smemo soditi po imenu izbornega in veleučenega pisatelja njenega, pričakujemo izvrstnega dela. Prof. S. Rut ar v Spletu obljubil nam je v prihodnjem listu izpregovoriti o njej daljšo besedo.
„Etrusk>sche Beste in Steiermark und Karntena zove se razprava, katero je napisal v-„Zvonu" uže omenjeni (ali ne preveč pohvalno!) Dr. Fritz Pichler, znani vseučiliški profesor v Grradci. Razprava je natisnena v Mittheilungen der Centralcommissiou f. hist. Denkmale 1. 1880, str. 32—60. V tej razpravi poudarja najprej dr. Pichler, da je nemštvo na dolenjem Štajerskem in Koroškem uže 1000—1200 (!) let staro; omenja ob kratkem naseljenja Slovencev (ali samo „in diinnen Schichten"): prehaja zatem na Kelte, ki so baje največ spomenikov po naših krajih zapustili, in od poslednjih na Etruske, ki so bili po mnenji novejših nemških učenjakov prvotni stanovalci po iztočnih Alpah.
Ostanke etruščanskih besed išče dr. Pichler v krajevnih Imenih. In tu mora uboga slovenščina posojati svoje zaklade, da se ošabna tujka ž njimi kiti. Ker se Etruski imenujejo tudi Rasenae, zato vidi dr. Pichler v vsakem imenu, ki počenje z raz, etruščansko besedo, tako n. pr. v imenu Raz v o r. Da, celo Radkersburg je dr. Pichlerju etruščanskega izvira, akoravno je uže dr. Krones dokazal, da je to ime nastalo iz „Radigojsburg", slovenski prvotno: Radigojina.
Za vzgled, kaj je po dr. Pichlerji vse etruščansko, naj izpišem in njegovega obširnega imenika (na str. 39. omenjene razprave) le sledeča imena: Gloggau (Kokava), Kock (Kolk, Kuk), Palug (Polog), Rauz (Rovec), Paliza (Polica), Grolmetz (Holmec), Paludnig, Polinik, Brašnik, Lipnik, Latschinig. Pradolina. Pridula (Predol), Prediel, (Predel), Rouna (Ravna), Strakica itd.
Človek bi ne veroval, da je mogoče še dandenes poleg vsega napredka v jezikoslovji in poleg vse „nemške temeljitosti" v strogo znanstvenej knjigi tako strašno nevednost prodajati, kakor je to uže zaporedoma storil graški učenjak dr. Fritz Pichler.                                                                                            S. R.
„Die Volker Oesterreich-Ungarns" imenuje se zbirka, katero je začel izda-vati tega leta Karol Prochaska v Tešnu. Vse delo je preračunjeno na jednajst zvezkov, in od teh so nekateri uže izšli, drugi pa pridejo bodoče leto na svetlo. Deseti zvezek bode obsezal Slovence, katere je oddelal prof. Jos. Suman, in Hrvate, katere opisuje direktor Jos. Stare. Zadnji zvezek prinese opis Jugo-slavenov v Dalmaciji, južnej Ogerskej, Bosni in Hercegovini od Teodora Stefanoviča Vilovskega, urednika bivše „Srb. Zore:' na Dunaj i. Iz toga razdeljenja vidi se, da izdajateljstvo prišteva dalmatinske Slovene Srbom, kar niso ne po jeziku, ne po zgodovini. Toda več o tem izpregovorimo, kadar knjiga izide.
Prvi na svitlo prišedši zvezek obseza: ,,Die Deutschen in Nieder- u. Ober-oesterreich, Salzburg, Steiermark, Karnten- u. Krain,"   napisal Kari S c h o b e r,