Leto II ■ Štev. 21(45) ČEDAD 1.-15. novembra 1975 UREDNIŠTVO In UPRAVA Autorizz. Tribun, dl Trieste n. 450 Čedad - via IX Agosto 8 ki Tel. (0432) 7 13 86 Izdaja Z T T Poštni predal Čedad štev. 92 r i Casella postale Clvidale n. 92 Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni NAROČNINA: Letna 2000 lir Za Inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 .ADIT. DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 3. CIKLUS BENECANSK1H KULTURNIH DNEVOV V SPETRU Konferenca prof. Guida Barbine Demografski razvoj Beneške Slovenije od 16. stoletja do danes V Belgiji uspel II. kongres Zveze emigrantov iz Beneške Slovenije Nad 200 delegatov glasna zahtevalo priznaaje nacionalnih gospodarskih in socialnih pravic Pozdravi številnih predstavnikov, med njimi podpredsednika deželnega sveta Moschionija, deželnih poslancev, predstavnika SKGZ ter italijanskih emigrantskih organizacij. Kongres je pozdravil tudi predstavnik italijanskega konzulata - Pismo provincialnega svetovalca Petri-čiča - Novi predsednik Zveze Luciano Feletig iz Topolovega V soboto 1. novembra se je vršil v Taminesu, to je v mestu, ki je dalo zaposlitev v rudnikih tisočim beneškim Slovencem, II. kongres Zveze beneških emigrantov. Na kongresu se je zbralo nad 200 delegatov iz raznih evropskih dežel. Kongres je odprl predsednik taminske sekcije Alfredo Cicigoi, ki je poudaril, da so danes beneški Slovenci in predvsem emigranti bolj kot kdajkoli prej pripravljeni se boriti za svoje pravice. Cici-goj je predlagal a predsednika kongresa Dina del Medica, kateri je bil soglasno izvoljen in vodil kongres do svojega uspešnega zaključka. Dino del Medico je pozdravil vse prisotne, delegate in številne goste, nato je podal besedo tajniku Zveze Adu Contu, kateri je imel poročilo o delovanju in raznih pobudah Zveze od zadnjega kongresa do danes. Na koncu svojega obširnega poročila je Cont prebral številne telegrame, med njimi poslanca Škerka, Lizzerà in Giorgia Santuzza, deželnega svetovalca Štoke in Lovrihe ter pismo pokrajinskega svetovalca Petričiča. Nato je pozdravil kongres predstavnik italijanskih rudarjev Cantarelli, kateri je govoril o ekonomski krizi, ki je zadela vso Evropo in vedno bolj grozi z odpustitvijo delavcev. Podpredsednik deželnega sveta Moschioni je opravičil odsotnost predsednika Pitto-nija, ki je pa poslal kongresu pozdravno pismo, v katerim izraža svojo solidarnost beneškim emigrantom. Ko je govoril Moschioni v svojem imenu, se je dotaknil krize deželne uprave in poudaril, da ima naša dežela poseben statut prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine in da je dolžna rešiti narodnostne in gospodarske probleme Benečije. Predstavnik občine Tamines je prinesel pozdrave mestne uprave. Govoril je o vključevanju emigrantov v belgijsko družbo ter izrazil željo, da bi Dino Del Medico moral organizirati italijanski konzulat v Belgiji tudi tečaje slovenskega jezika za otroke slovenskih emigrantov. Dante del Medico je pozdravil kongres v imenu kulturnega društva «Ivan Trinko» in v imenu drugih kulturnih društev Benečije. Sledil je pozdrav predsednika italijanskega konzulata iz Charleroi, Mattiussa, ki je izrazil pripravljenost konzulata za tesnejše sodelovanje z Zvezo beneških emigrantov. Di Bernardo je pozdravil delegate kongresa v imenu AGLI. Direktor deželnega odbor-ništva za delo, Rinaldo Cian, kateri je pozdravil kongres s slovenskim «Dobro večer», je dejal, da mora deželna uprava poznati probleme emigrantov, če hoče delovati v njiho- (Nadaljevanje na 2. strani) Na pobudo študijskega centra «Nediža» se je začel v petek, 17. oktobra, v Špetru, v dvorani «Belvedere» 3. ciklus benečanskih kulturnik dnevov. Po predavanjih, ki so obravnavali naš jezik (Škrutovo 1973-74) in zgodovino (Podbonesec 1974-75) ki so desegla dober uspeh, organizira študijski center «Nediža» v Špetru (za leto 1975-76) predavanja pod naslovom: Benečija: Človek in okolje. V petek je bil na vrsti predavatelj tretjega ciklusa, prof. Guido Barbina, docent lingui-stične geografije na videmski univerzi. Tema njegovega predavanja je bila: Geografski aspekti Beneške Slovenije. Dvorana «Belvedere» je bila napolnjena do zadnjega kotička. Bili so prisotni kul-turno-prosvetni in politični delavci iz Beneške Slovenije, pa tudi iz sosednjega Čedada, Vidma, Gorice in Trsta. Pred začetkom konference Barbine je spregovoril prisotnim prof. Pavel Petričič, predstavnik centra «Nediža». Petričič je na kratko orisal pomen in potek prejšnjih Benečanskih kulturnih dnevov, analiziral uspehe in pomanjkljivosti ter poudaril, da je namen centra vzpodbujati objektivno in znanstveno spoznavanje naše stvarnosti, kar bo omogočilo naši zemlji, da bo polno zaživela kot skupnost na stičišču dveh kultur. Za njim je spregovoril direktor letošnjih Benečanskih kulturnih dnevov, arh. Valentin Simonitti, ki je poudaril, da ta predavanja niso nekaj popularnega, ampak zahtevajo od poslušalcev dokaj veliko mero zavesti in pripra-vljnost na žrtve. Predavanja so na visokem nivuju, zato je velika udeležba še toliko bolj razveseljiva. Na svoji zadnji seji, ki je bila v Vidmu, 13 oktobra, je videmski pokrajinski svet so- glasno odobril z nekaterimi popravki resolucijo, ki jo je predložila komunistična sku- pina, in ki se nanaša na italijansko - jugoslovanski sporazum o dokončni ureditvi meja med obema državama. Od trideset prisotnih po- krajinskih svetovalcev, jih je glasovalo za resolucijo 28, proti sta glasovala samo dva misovca. V diskusiji o resoluciji, ki jo je obrazložil načelnik komunistične skupine Renzo Toschi, so se oglasili poleg predsednika Turella, na-časnih rešitev. Z vprašanjem Tiburzio, za krščansko demo- Prof. Barbina je začel svojo konferenco z razlago moderne geografije, ki skuša predvsem pokazati ravnovesja med človekom in okoljem, ki so odvisna od stopnje organiziranosti ljudi v skupnost. Nato je opisal geološke in morfološke značilnosti Beneške Slovenije in poudaril, da (Nadaljevanje na 2. strani) kracijo Cudini, za socialdemokrate Ivo Napoli in predstavnik Furlanskega gibanja Comini. Na sporazum — piše med drugim resolucija — je treba gledati predvsem kot na že obstoječe dejstvo, kot znamenje nadaljnjega sodelovanja med obema državama, kot izraz dobre volje za miroljubno rešitev problemov in žive solidarnosti za manjšine — italijanske v Jugoslaviji in slovenske v Italiji. Pričakuje se — nadaljuje resolucija — da zavzamejo pozitivna stališča tudi obmejni občinski sveti, ki so posebno zainteresirani za razvoj odnosov med sosednima državama, kar predsta- (Nadaljevanje na 2. strani) Tudi videmski pokrajinski svet pozdravil sporazum o meji med Italijo in Jugoslavijo Luciano Feletig Udeleženci nedavne proslave 30. letnice osvoboditve v Čedadu Nad 200 delegatov . . . (Nadaljevanje s 1. strani) vo korist. Prinesel je tudi pozdrave predsednika deželnega odbora Comellija. Predstavnik SKGZ Miroslav Košuta je govoril o delovanju SKGZ za preporod Beneške Slovenije, za izboljšanje življenjskih pogojev in za vrnitev emigrantov Po obširnem referatu Dino del Medica, ki je obravnaval narodnostno, gospodarsko in socialno problematiko Beneške Slovenije, so sledili še drugi pozdravi gostov in referati raznih delegatov. Izidor Predan je pozdravil konzres v imenu Novega Matajurja in poudaril važnost funkcije, ki jo ima naš časopis v boju za naše pravice in v povezavanju emigrantov z rojstno zemljo. Dejal je, da posveča Novi Matajur več prostora emigrantskim problemom, da bi bilo pa zaželjeno večje sodelovanje, da bi lahko odmerili v listu še več prostora uprašanjem emigracije. Obveščamo drage brav-ce, da bo posvečena prihodnja številka Novega Matajurja kongresu naših emigrantov v Belgiji. Objavili bomo rane posege delegatov in pozdrave gostov, kar nismo mogli storiti v tej številki, zaradi pomanjkanja časa in prostora. Konferenca... Nadaljevanje s 1. strani so tla najprimernejša v Nadi-ških dolinah, medtem ko so ostali predeli Benečije bolj kraški. Konfiguracija tal je povzročila tudi, da so naselja v Benečiji pretežno na dveh kotah, v dolini ter na terasah na višini 500-600 m nad morjem, rjem. Ugodna tla so omogočila zgodnjo naselitev, saj imamo dokaze, da je bilo to ozemlje kompaktno neseljeno že v neolitski dobi. Potem je prof. Barbina orisal demografski razvoj od 16. stoletja do danes in pri tem opozoril, da je bila naša skupnost kompaktno strukturirana, kar dokazuje upravna ureditev v času avtonomije pod Beneško Republiko. Imeli smo pravo hierarhijo centrov, v katerih je vsako naselje našlo svoje mesto. V tem stoletju se je z močnim izseljevanjem predvsem iz manjših centrov ta hierarhija podrla, kar ima hude posledice za celotno gospodarstvo. V preteklosti je imela Be-nečanska skupnost več konfliktov z Beneško Republiko, ki pa so jih odposlanci iz na-diških dolin znali vedno pozitivno rešiti v interesu vsega prebivalstva. Niti Avstrija ni imela razumevanja za slovensko skupnost v naših dolinah. Ko pa je prevzela Italija 1866. leta u-pravo nad tem ozemljem, je zadala zadnji udarec skupnosti in pokazala popolno nerazumevanje do problemov na-diških dolin in to še mnogo časa prej, ko je prišel fašizem na oblast. Po predavanju se je razvila dolga in nadvse zanimiva diskusija, ki je obogatila konferenco. Drugo predavanje bo 14. novembra. Dr. Raimondo Stras-soldo iz Gorice bo govoril o socioloških aspektih beneške stvarnosti. Lucija Costaperaria je pozdravila kongres v imenu študijskega centra «Nediža» in je govorila o delovanju centra, posebno na kulturnem področju in pri vzgoji mladine. Nila Ruttar je prinesla kongresu podrave v imenu društva in pevskega zbora «Rečan ». Dejala je, da je pevski zbor zelo poznan v Belgiji, saj je sodeloval pred leti na prazniku emigrantov v Taminesu in zaključila z željo, da bi se naši emigranti vrnili na svoje domove in prinesli v Benečijo novo življenje. Nad vse zanimiv govor je imel dr. Ferruccio Clavora iz Ronca, ki živi že več let po svetu in je bil odgovoren za ACLI v Belgiji in Nemčiji. Na koncu kongresa so izvolili delegati novo vodstvo. Dosedanji predsednik Zveze Marco Petrigh je bil imenovan za častnega predsednika, za efektivnega predsednika pa je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Luciano Feletig iz Topolovega. Za podpredsednika sta bila izvoljena Alfredo Cicigoi iz Taminesa in Pio Cragnaz iz Subida. V tajništvo sta bila izvoljena kot organizacijski tajnik Ado Cont, kot politični tajnik Dino del Medico. V tajništvu so še Jožko Ku-kovac, blagajnik Silvio Feletig in njegov namestnik Tarcisio Cont, Armando Binutti, dr. Ferruccio Clavora. V izvršni odbor so bili izvoljeni številni člani, med njimi Aldo Bi-nutti, Elio Vogrig, Renato Saf-figna. V glavni odbor so bili izvoljeni predsedniki vseh sekcij po Evropi. S. Pietro al Natisone Iniziative alla Scuola Media Sono in atto, presso la Scuola Media di S. Pietro al Nausone, lezioni di sostegno per i ragazzi che, pur avendo ricevuto la promozione, nel corso dell'anno scolastico 1974-75, hanno presentato qualche lacuna nelle varie materie. L'iniziativa è stata presa dal Consiglio di Istituto, assieme ad altre. Tutte le classi della Scuola Media dovranno essere miste, cioè comprendenti ragazzi e ragazze, a partire dal prossimo anno, dove anche gli insegnanti concordassero con le decisioni del Consiglio di istituto. Importantissima la decisione di avviare un corso pomeridiano di sostegno, integrato da attività complementari di ricerca, di espressione e sportive; il progetto prevede l'inizio del corso già a partire da novembre. La giunta esecutiva è al lavoro per la parte organizzativa. In apertura di seduta (la riunione ha avuto luogo il 26 settembre scorso) per il Comitato Scuola Democratica, ha preso la parola il prof. Paolo Petricig, che ha comunicato la decadenza dell'avv. Ce-volatti dall'incarico, perchè trasferito. Anche il prof. Gentilini dovrà essere sostituito, perchè ha lasciato la nostra scuola. Alla conclusione è stato presentato un ordine del giorno, che verrà discusso a tempo debito, sulla istituzione di una scuola a tempo pieno a S. Pietro. Tudi videmski pokrajinski svet.......... Matajur je naš največji hrib. Poznajo ga po vsem svetu, a posebno ga imajo radi naši judje po svjetu, ker jih spominja na svojo zemjo, na svoje rojstne vasi, na svoj dom. Naši emigranti imajo u Ameriki in Argentini klub «Matajur», u Belgiji, blizu Taminesa pa je naš domačin, Mojac iz Brdo pri So-vodnjah postavu - Cafe Matajur -. Pred urati so naši trije znani emigranti. T I P A N A Nadaljevanje s 1. strani- vlja pogoj za razširitev ekonomskih in kulturnih izmenjav. Na zasedanju prvega in drugega dne se je pokrajinski svet ukvarjal med drugim tudi o javnem prevozništvu, o pokrajinskih cestah, o gorskih skupnostih tudi v zvezi z Nadiškimi dolinami. V svojem posegu je prof. Petricig spomnil na obveze pokrajinske uprave za provincializa-cijo nekaterih turističnih cest, med katerimi je ista v Mašerah in na Matajurju. Pri tem se je skliceval na obširno pismo sovodenjskega župana. Kar se tiče prevozništva je Petricig opozoril na razne težave, na katere naletijo predvsem delavci «pendolarji» in študenti, zaradi negotovih in za-čahnih rešitev. Z vprašanjem pokrajinskih cest se je strinjal s Petricigom tudi svetovalec krščanske demokracije Chiabudini. Prof. Petricig se je dotaknil še vprašanja gorske skupnosti in je pojasnil težave, v katerih se ta nahaja tudi zaradi tega, ker so ji bile vsiljene težke spremembe v statutu. Kritiziral je disfunkcijo skupnosti, ki je nastala z zamudo, ker čedadska občina še ni imenovala svojih predstavnikov. To vsiljuje u-pravo, iz katere so izpadli, vsaj iz političnega, če ne že iz pravnega vidika, predsedstvo, delegati in večina županov. Demokrščanski svetovalec Pascolini iz Čedada je zagotovil, da bodo imenovali če-dadske delegate v gorsko skupnost na koncu tega meseca. Na koncu seje pokrajinskega sveta je bil izvoljen s 16 glasovi svetovalec Chiabudini v tehnično - posvetovalni odbor gorske skupnosti Nadi-ških dolin. Svetovalec Petricig, za katerega so volili komunisti in socialisti, je dobil 11 glasov. Umrl je Silvio Debellis iz Debeleža Ves naš komun je bloboko prizadela vest, da je nenadoma umrl 62-letni Silvio Debellis, Pantok po domače, doma iz Debeleža. Rajnki Silvio je bil dosti let v Nem- čiji in je delal v neki tovarni. Sedaj, ko je prišel domov, da bi užival zasluženo pokojnino, je umrl kar na hitro. Zadela ga je srčna paraliza. Sestram, nečakom in drugim sorodnikom izrekamo naše sožalje. Ob dnevu mrtvih POUČNI PREGOVORI Od obljub lahko žive samo tisti, ki obljubljajo. Težko je priti do človeka, ki je šel predaleč. Če ne moreš spremeniti sebe, spremeni okolico! Kaj pomaga zaščitna barva levu, ki ga imajo za rešetkami. Greh je mnogo bolj viden, če je tisti, ki greši, na visokem mestu. Ko išče sebe, človek po navadi ne najde nič. Resnica je krvava, ker jo vsi mrcvarijo. Človek je edina žival, ki skriva svojo kožo. Lepa fraza tudi največja vrata odpre. Bolje je biti samouk, kot učiti se iz slabih bukvi. Dne 2. novembra je bil dan mrtvih, praznik, katerga spoštujejo vsi kristijani. Kakor iz leta v leto, smo tudi tokrat obiskali grobove naših rajnih, kijih je smrt iztrgala iz naše srede, bodisi v družini, ali na delu doma, ali v tujini. Sredi jesenskega cvetja so zagorele na njihovih grobovih svečke. Njihov vonj in vonj cvetja je bil le dokaz topline, s katero se jih spominjamo in tudi izraz naše zavesti, da smo z njimi enako nesmrtno povezani z našimi zanamci. Dan mrtvih je bil tudi dan opomina in spomina, da smo preko smrti in grobov vsi ena sama družina, da smo skupnost, ki je neločljiva, kajti življenje ne preneha s smrtjo. Delo in skrbi se pretakajo iz roda v rod, enako kot njihovi sadovi in dobrine. Kar smo in kar imamo, smo oblikovali po prizadevanju in delu naših rajnih; kar bo in je na tem našega, bomo prepustili našim potomcem. 'l uko je v družini in tako je tudi v narodnem in družbenem življenju. Povsod smo se spominjali naših prednikov, naših borcev za svobodo, njihovih vrlin in njihovih stvaritev. Lučke so zagorele na pokopališču v Sv. Lenartu, v Matajurju in drugje, kjer počivajo neznanci, ki so se borili za našo svobodo. Še prav posebno smo se spomnili vseh tistih, ki so kot žrtve vojnih viher in nasilja omahnili na tujih tleh, in tudi tam smo prižgali svečke v zahvalo za vse, za kar so se borili in nam s svojo smrtjo priborili in izročili. Znani pesnik Igo Gruden je v neki svoji pesnitvi dejal takole: «Zbrano pojdimo na polja, v gozdove, lučke prižgimo junakom v spomin...!» In tako smo tudi storili. Ditta CRUCIL ANTONIO EREDI CLODIG PARTENZE da: CRAS per MANZANO - CORNO R. CLODIG per MANZANO - CORNO R. SCRUTTO per MANZANO - CORNO R-CIVIDALE per MANZANO - CORNO R. PARTENZE da: CRAS per CIVIDALE PACIUCH per CIVIDALE CLODIG per CIVIDALE SCRUTTO per CIVIDALE PARTENZE da: CORNO R. per CRAS CORNO R. per P. PACIUCH CORNO R. per PACIUCH CORNO R. per CLODIG CORNO R. per SCRUTTO CORNO R. per CIVIDALE PARTENZE da: CIVIDALE per CRAS CIVIDALE per P. PACIUCH CIVIDALE per PACIUCH CIVIDALE per CLODIG CIVIDALE per SCRUTTO Orario in vigore dal 1° Ottobre al 15 Giugno FERIALI FESTIVE 6.10 15.25 6.45 16.00 7.00 16.15 7.15 16.30 6.10 7.20 9.30 12.50 15.25 6.45 7.28 9.40 10.40 13.00 15.00 16.00 7.15 13.50 7.00 7.40 9.55 10.55 13.15 14.10 15.15 16.15 7.44 14.14 feriali FESTIVE 8.00 12.15 12.15 o 4-1 CO 18.05 18.05 2 CO 8.00 co (O CO CO 8.00 12.15 _o 17.10 18.05 O CO 8.00 8.00 12.15 12.15 13.05 C/) 17.10 17.10 18.05 18.05 18.45 o CO LL) 8.40 12.05 13.05 18.45 8.40 12.05 8.40 10.10 12.05 13.05 13.45 17.45 18.45 12.30 18.45 8.40 10.10 12.05 12.35 13.05 13.45 17.45 18.45 12.30 18.45 PUS «tatto*™ VIAGGIO ATTRAVERSO LE MINORANZE Incontro con i Croati del Molise, i Greci e gli Albanesi di Calabria SEUCE Medtem ko Vizi Nježen Al je rjes? Hudomušni Seu- žaga darva, mu Vincenc Za- čani pravijo, da ga uči, ka- potoku bere Novi Matajur, kuo se muora žagati darva. LETTERA BILINGUE DELL'E.S.A. Al NOSTRI ARTIGIANI Un esempio I. In Italia, è noto, le minoranze nazionali sono abbastanza numerose, esattamente dodici e, generalmente, non tutelate. Tranne i Franco-Provenzali della Val D’Aosta, i Tedeschi dell’Alto Adige e, in misura più incompleta, gli Sloveni delle pro-vincie di Trieste e Gorizia, tutti gli altri, a cominciare dagli Sloveni della provincia di Udine, non godono di alcuna tutela. Quindi un viaggio attraverso tre minoranze non tutelate presenta per noi motivi di particolare interesse. Le tre minoranze di cui parleremo sono: la Greca, la Croata e l’Albanese. Ci sono vari motivi di affinità tra questi gruppi: innanzitutto vivono tutti nel sud e, si potrebbe dire, sono il simbolo e il risultato dell’abbandono e del disinteresse delle autorità per il mezzogiorno. Inoltre non formano e non formarono neppure in passato gruppi compatti, ma isole più o meno estese di popolazione diversa, frammiste alla popolazione di espressione dialettale italiana. Solo i Greci di Calabria si differenziano a questo riguardo perchè il loro insediamento risale ad epoche estremamente lontane e comprende un’area molto vasta che va restringendosi sempre di più. Non bisogna dimenticare inoltre il prestigio e la funzione di lingua dominante e colta svolta dalla lingua Greca dal tempo dei Romani al Rinascimento. Diverse invece le origini della minoranza Croata del Molise e Albanese delle regioni in cui è presente. I Croati del Molise discendono dalle popolazioni della Dalmazia centrale fuggite davanti alle invasioni Turche; lo stesso dicesi degli Albanesi, discendenti di popolazioni fuggite dall’Albania a seguito dell'invasione Turca delle loro terre d’origine. Ora tutti e tre i gruppi nazionali descritti sono isole in mezzo a popolazioni dialettalmente italofone e potrebbero rappresentare un elemento di arricchimento per le regioni in cui risiedono ed un elemento di collaborazione e d’incontro con i paesi da cui sono originari: la Grecia, la Jugoslavia e l’Albania. Invece, nulla viene fatto dall’alto, non solo per favorire il loro sviluppo, ma neanche la loro conservazione nella convinzione, abbondantemente suffragata dalla prassi, che presto o tardi questi gruppi nazionali verranno assimilati dai loro concittadini di lingua italiana. Così, in questo modo, un patrimonio ricchissimo di storia, di tradizioni, di canti, che molto spesso non si ritrovano più neanche nel paese d'origine, tre culture sviluppatesi in secoli di lontananza dalla terra d’origine e quindi diverse appunto dalle culture odierne della Grecia, della Jugoslavia e dell'Albania, rischiano di venire distrutte per sempre. A questo riguardo però bisogna dire subito che questi gruppi non hanno la minima voglia di scomparire nell’uni- formità più o meno triste dei loro vicini di lingua o dialetto italiani e stanno mobilitandosi in modo serio per la conquista di quei diritti che loro competono come gruppi etnici secondo la lettera e lo spirito della Costituzione della Repubblica. Due anni fa abbiamo fatto lo stesso viaggio tra le tre minoranze e possiamo affermare senza tema di smentita che la situazione è migliorata per tutti ed in modo particolare per il gruppo che era stato trascurato più di tutti e cioè il gruppo Greco. Pure tra gli Albanesi d’Italia c’è uno spirito nuovo, anche se la grande arretratezza delle regioni in cui vivono e la grande dispersione in un gran numero di collettività isolate, costituisce un freno obiettivo alla loro azione. Infine i Croati del Molise, gruppo nazionale a noi molto vicino dato che parla un Spoštovani! Opozarjamo vas, da se je z letošnjim letom E.S.A. (Ente per lo Sviluppo dell'Artigianato del Friuli-Venezia Giulia) iz Vidma zavzela in pričela z akcijo za podporo in razvoj obrtništva v Nadiških dolinah. V to specifično akcijo so vključeni obrtniki naslednjih občin: Ta-vorjana, Špeter ob Nadiži, Podbo-nesec, Sovodnje, Grmek, Dreka, Srednje, Sv. Lenart, Prapotno in del čededske občine, ki spada v Gorsko skupnost. Odziv za to akcijo na področju Nadiških dolin je bil vsestransko pozitiven, saj bo ta zlasti koristila nerazvitim področjem, katera so najbolj podvržena revščini. Pravilnost akcije izhaja že iz samega namena za kar je bila E.S.A. ustanovljena, saj je naloga slednje, da pomaga obrtnikom za boljši tehnič-no-trgovski razvoj podjetja in da z raznimi denarnimi krediti in podporami podpre raziskave in vse nove iniciative posameznih obrtnikov, ki imajo kot namen izboljšanje proizvodnje. E.S.A. želi s to akcijo tudi priti v čim tesnejši stik z obrtniki Nadiških dolin in z njimi sodelovati. Za to, z upanjem, da bi akcija najbolje uspela, se E.S.A. poslužuje pomoči dveh svojih zunanjih sodelavcev: g. geom. Enrica Fattori-ja in Gregoria Comelli-ja, ki sta zagotovila njihovo stalno prisotnost na tem prodročju. Obrtniki se bodo lahko v vsakem ttrenutku in za katerokoli zadevo obrnili do naših omenjenih sodelavcev. Naša želja je, da se na tak način izpostavi direkten stik sodelovanja med E.S.A. in obrtniki, ki naj bi postal donosen in trajen. E.S.A. podčrtuje dejstvo in opo- Urnik prisotnosti naših zunanjih sodelavcev v raznih občinah, na katere se lahko zainteresirani obrnejo, je naslednji: — geom. Enrico Fattori - Ul. Cividale, 19 - Videm (Udine) - tel. 23.460, bo prisoten na področju po sledečem urniku: TOREK od 8.30 do 10 ure na občini Podbonesec TOREK od 10 do 12 ure na občini Špeter ob Nadiži ČETRTEK od 9 do 12 ure na občini Sovodnje PETEK od 9 do 12 ure na občini Tavorjana. — G. Gregorio Comelli - Ul. S. Gabriele, 65 - Gorica dialetto comprensibile a qualsiasi abitante delle nostre valli, presentano due motivi di novità e di relativo miglioramento. L’emigrazione verso l’estero (Australia) e verso Torino e l’Europa si è attenuata perchè in loco è sorto un grande complesso industriale che influisce positivamente su tutta una vasta zona. Così dopo aver perduto dagli anni cinquanta, la metà della popolazione a causa dell’emigrazione forzata, i Croati del Molise lottano ora per il riconoscimento ufficiale di minoranza per poter vivere una vita più degna come cittadini italiani che, oltre a conoscere la lingua e le culture italiane, conoscono la lingua e la cultura della loro nazione d’origine, arricchendo così se stessi e la regione in cui vivono. zarja vse obrtnike, da se morajo tudi oni zavedati pomembnosti te akcije za razvoj Nadiški dolin; zato je potrebno, da sodelujejo in da prispevajo k temu z nasveti in novimi iniciativami. Vsi prispevki v tem smislu nam bodo zelo koristni in dobrodošli, ne glede s katere strani prihajajo. V tem misimo, da obstoja uspeh naše akcije, saj bomo le na tak način lahko trdili, da je s to accijo E.S.A. prišla v neposreden stik in sodelovanje z obrtniki Nadiških dolin, to se pravi, da smo dosegli cilj, katerega smo si zastavili. Zato je naloga obrtnikov tudi, da stopijo v stik z našima sodelavcema na terenu, katerima bodo lahko orisali razne težave njihovih podjetij. Zunanja sodelavca naše Ustanove bosta na razpolago zainteresiranim na raznih občinskih uradih po urniku, ki vam ga spodaj navajamo. E.S.A. je tudi določila, da se vse informacije, ki zadevajo obrtništvo, razdelijo in razobesijo po oglasnih deskah sledečih ustanov: Gorska skupnost, občinski uradi, prosvetna društva, javni lokali, razna obrtniška podjetja itd. E.S.A. torej namerava slediti vsem možnim smernicam, da bi se področje Nadiških dolin in obmejna področja čim bolje razvila, ter namerava zato tu podpreti tu obstoječe obrtnike. E.S.A. je v tem smislu vedno pripravljena na razgovor in tudi na dejansko posredovanje, kolikor je seveda v njenih močeh. U upanju, da bo iz tega vzklil pričetek učinkovitega in donosnega sodelovanja z obrtniki Nadiških dolin, vas s spoštovanjem pozdravlja- (Gorizia) - tel. 82.580, bo prisoten na področju po sledečem urniku: PONEDELJEK od 10. do 12. ure na občini Prapotno SREDA od 9. do 10.30 na občini Grmek SREDA od 10.30 do 12. ure na občini Dreka ČETRTEK od 9. do 10.30 na občini Sv. Lenart ČETRTEK od 10.30 do 12. ure na občini Srednje Pripomnimo še, da je odgovorni funkcionar, ki koordinira in sledi tej akciji: — Dr. Eugenio Rosmann - E. S.A. - Viale Venezia, 100 -Videm (Udine) - tel. 54.566. Si ritiene utile portare a conoscenza della S.V. che, dall'inizio di quest'anno, l’E.S.A., Ente per lo Sviluppo dell'Artigianato del Friuli-Venezia Giulia di Udine, ha iniziato un'azione di sostegno e di sviluppo dedicata agli artigiani che hanno sede nella zona delle Valli del Na-tisone. Sono pertanto inclusi nella specifica iniziativa gli operatori artigiani compresi nell'ambito dei seguenti Comuni: Torreano, S. Pietro al Natisone, Pulfero, Savogna, Grimac-co, Drenchia, Stregna, S. Leonardo, Prepotto e la parte del Comune di Cividale dichiarata montana. Tale azione zonale, intrapresa in quanto è stata riconosciuta la validità di tali iniziative soprattutto a favore di zone depresse e depauperate, rientra negli scopi istituzionali del nostro Ente e si propone di fornire agli artigiani dell'area interessata un particolare e più cospicuo aiuto, sia nel campo dell'assistenza tecnica e commerciale alle aziende, sia per quanto concerne le sovvenzioni creditizie e finanziarie, sia, infine, per la ricerca ed il sostegno di nuove iniziative produttive. Si fa notare, inoltre, che, per dare all'iniziativa le più ampie possibilità di riuscita e per essere costantemente a fianco degli artigiani delle Convalli, l'E.S.A. si avvale, nella specifica occasione, dell’opera di due collaboratori esterni, i Signori geom. Enrico Fattori e Gregorio Comelli, i quali assicurano la loro costante presenza nella zona per rispondere a qualsiasi richiesta e per iniziare, con gli artigiani del luogo, un proficuo e duraturo rapporto di collaborazione. Al riguardo si sottolinea che saranno particolarmente graditi tutti i consigli ed i suggerimenti, da qualsiasi parte avanzati. L'E.S.A., infatti, considera tali suggerimenti della massima importanza ed utilità e ricorda che per qualsiasi proposta o necessità ci si potrà rivolgere ai col-laboratori dell'Ente presenti in loro. A tal fine è stata fissata una serie di recapiti dove i collaboratori stessi saranno a disposizione degli interessati secondo gli orari riportati in calce. E' stato inoltre deciso di dare attuazione ad una vasta divulgazione delle informazioni che possono interessare il settore artigiano attraverso la distribuzione o l'affissione agli Albi di comunicati che avverrà, nella zona interessata, presso la Comunità montana, i Comuni, alcuni locali pubblici, i Circoli Culturali, le imprese artigiane stesse, ecc.. L'E.S.A. pertanto intende seguire ogni possibile via per sostenere gli artigiani delle Convalli e, al proposito, ribadisce la propria ampia disponibilità al dialogo ed al fattivo intervento, nel campo di competenza. Con la speranza di dare avvio ad un efficace e proficuo rapporto dì collaborazione, si porgono distinti saluti. IL PRESIDENTE (prof. Diego Di Natale) Come più sopra anticipato, si ricorda che gli interessati potranno rivolgersi per qualsiasi esigenza a: — geom. Enrico Fattori -Via Cividale, 19 - Udine - tel. 23.460, che sarà presente in zona secondo il seguente orario: MARTEDÌ' dalle 8,30 alle 10 presso il Comune di Pulfero; MARTEDÌ’ dalle 10 alle 12 presso il Comune di S. Pietro al Natisone; GIOVEDÌ’ dalle 9 alle 12 presso il Comune di Savogna; VENERDÌ’ dalle 9 alle 12 presso il Comune di Torreano. — sign. Gregorio Comelli -Via S. Gabriele, 65 - Gorizia - tel. 82.580, che sarà presente in zona secondo il seguente orario: LUNEDI’ dalle 10 alle 12 presso il Comune di Prepotto; MERCOLEDÌ’ dalle 9 alle 10,30 presso il Comune di Gri-macco; MERCOLEDÌ’ dalle 10,30 alle 12 presso il Comune di Drenchia; GIOVEDÌ’ dalle 9 alle 10,30 presso il Comune di S. Leonardo; GIOVEDÌ’ dalle 10,30 alle 12 presso il Comune di Stregna. Si ricorda, infine, che il funzionario incaricato di seguire e coordinare l’azione in corso di attuazione è II: — dr. Eugenio Rosmann -E S A. - Viale Venezia, 100 -Udine - tei: 54.566. IZ TERSKE DOLINE Beppo Marchio! iz Tera izgubil življenje na delu Kot je znano povsod, doma in po svetu, da so naši ljudje zelo delovni in se niti ne strašijo nevarnosti, ki preže pri trdem delu. 2rtev neustrašenega dela je postal tudi 69-letni Beppo Marchiol iz Tera, specialist za kritje hiš in popravila žlebov. Tudi tokrat, čeprav prileten, je prevzel delo za popravilo žleba (grondaia) na strehi komunskega sedeža v Njivici (komun Brdo), ker je streha puščala in so imeli ob nalivih vedno vse mokro po tleh. Moral bi urediti tudi nekaj strešnih opek. Rad je prišel in namestil tudi vse «impalcature», da je prišel na visoko in nevarno streho, ki bi jo moral popraviti, čeprav je bil izkušen krovec in temu podobnih del, mu tokrat ni bila sreča naklonjena. Udrla se je deska pod nogami «impalcatura» in je padel kakih deset metrov globoko. Poškodbe, ki jih je utrpel, so bile tako težke, da je izdihnil na licu mesta. Na kraj nesreče so takoj prispeli karabinjerji in zdravnik, a kaj pomaga vse to, izgubili smo pridnega delavca, ki so ga imenovali domačini «breberca» naših streh, ker je šel vedno na delo tudi na vršiček, ne na drevesa, ampak tudi na visoke strehe in zvonike našega komuna in okolice. ANCORA SULLA SORGENTE Dl ACQUA FERRUGINOSA Dl COSIZZA Ringrazio, anzitutto, il NOVI MATAJUR dell’ospitalità data al testo della lettera da me inviata, nel desiderio di rendermi utile alla gente del mio paese, alla Presidenza della Giunta Regionale a Trieste a proposito della sorgente di acqua minerale ferruginosa esistente nei pressi di Cosiz-za. Gli abitanti di quel villaggio sanno certamente che in quella lettera facevo allusione alla sorgente dell’acqua minerale ghiacciata che si trova nel prato dello «Blek» a pochi metri dal sentiero-scorciatoia che conduce a Graverò, dietro il piccolo podere denominato «Raunjak». Immagino anche i primi commenti che i lettori di Cosiz-za del NOVI MATAJUR possono aver fatto a proposito, in particolare della spesa necessaria e del modesto gettito della sorgente. Quest’ultimo potrebbe essere facilmente aumentato, scavando a prossimità della sorgente attuale e provocando in tal modo la liberazione di altre vene della stessa acqua, come i geologi fanno fare in simili casi. Per quanto, invece, concerne la spesa, essa sarebbe dell’ordine di 40-50 milioni di lire, compresa quella notevole della pubblicità. La migliore soluzione per affrontarla sarebbe, a mio parere, quella della costituzione di u-na società anonima con azioni di importo modesto, al fine di permettere di trovare il più grande numero possibile di azionisti partecipi ai benefici. Ritornerò prossimamente su questo importante argomento. E’ facilmente intuibile il vantaggio che potrebbe derivare da una tale impresa, se si prendono in considerazione gli enormi benefici che lo sfruttamento industriale e commerciale può apportare. Si prendano ad esempio le sorgenti di San Pellegrino, Roncegno, Ferrarelle in Italia e Vichy, Vittel, Perrier in Francia. Non solo quelle acque si trovano in tutte le tavole dei ristoranti e delle famiglie delle città piccole grandi, ma vengono anche esportate largamente all'estero, per esempio nei Paesi del Medio Oriente ricchi in petrolio e in dollari, ma poverissimi di acqua potabile. Per fare conoscere quelle acque in tutto il mondo, è stato evidentemente necessario investire una parte dei benefici nella pubblicità che, come si dice giustamente, è l’anima del commercio. Per ottenere lo sfruttamento della sorgente del «Blek», sì otterrebbe anzitutto la creazione di posti di lavoro per le installazioni e ia manutenzione ed, in seguito, per l’imbottigliamento, il collaggio delle etichette, l’imballaggio, il carico ed il trasporto. L’impresa, una volta avviata, potrebbe dare lavoro a molte persone che così non sarebbero più costrette a fare dei sacrifici inauditi per recarsi al lavoro nella pianura friulana a molti chilometri dal loro domicilio. SÉ ' - ' < i Giuseppe Trusgnach Marino Vertovec PO TEJ POTI JE TREBA NADALJEVATI !________________________ E.S.A. JE POSLALA NAŠIM OBRTNIKOM DVOJEZIČNO PISMO mo. PREDSEDNIK (prof. Diego Di Natale) KAM SE LAHKO OBRNEJO INTERESENTI DAL CORRIERE DELLA SERA : I valdostani nella Tv francese ritrovano la loro lingua - madre Abituati al dialetto locale, incontrano tuttavia qualche difficoltà a seguire il diverso accento e la veloce parlata dei telecronisti d'Oltralpe - L’importanza dell’iniziativa per il recupero di valori culturali che il fascismo tentò di cancellare Il Consiglio Provinciale di Udine approva gli accordi di frontiera Riteniamo utile per i nostri lettori pubblicare integralmente l'interessante articolo apparso sul «Corriere della sera» il giorno 28 ottobre '75 a firma di Riccardo Marcato, dal momento che i problemi trattati sono identici ai nostri L’articolo risolve in maniera chiara e semplice problemi dibattuti anche nelle nostre Valli: la nostra gente non riesce a comprendere lo sloveno letterario, parla un dialetto arcaico, ecc. ecc., tutti problemi che obiettivamente esistono in ogni comunità allontanata in qualche modo dalla nazione d’origine e dalla propria lingua materna. Ora ci chiediamo: è mai possibile che tutta l’Italia o-rientale possa seguire sul video, senza capire nulla, le trasmissioni in lingua slovena e serbocroata dei centri TV di Lubiana e Zagabria, oltre alle trasmissioni in italiano della TV di Capodistria, mentre gli unici che potrebbero seguirle, pur con le difficoltà prospettate dall'articolo, non possono seguirle? Sarebbe tanto complesso porre un ripetitore almeno per i programmi in lingua slovena della TV di Lubiana nelle nostre Valli? Non sarebbe forse il modo più chiaro e inequivocabile per far comprendere a tutti che, risolta l’annosa questione delle zone A e B, i rapporti tra i due paesi vicini hanno fatto veramente un salto di qualità? * * * Se gli italiani si lamentano perchè i commentatori della Tv parlano con accento romanesco, i valdostani, che dal 21 ottobre possono ricevere per televisione i programmi in lingua francese, notano con rammarico l'accento «parigino» o «savoiardo» dei telecronisti d'Oltralpe. Dal 21 ottobre, in Valle d’Aosta, si riceve infatti il secondo canale della Tv francese, in omaggio al bilinguismo, che è in auge in questa zona dal tempo dei tempi. Ma le difficoltà non sono poche. In Valle d'Aosta, gran parte della popolazione autoctona conosce le due lingue, italiano e francese. Durante il periodo fascista, però, la lingua fraancese fu a-spramente combattuta: St. Vincent fu chiamata San Vincenzo della Fonte, Chàtillon divenne Castiglione Dora, Pré St. Didier fu trasformata in San Desiderio Terme. Dopo la fine della guerra il bilinguismo ritrovò sostenitori e seguaci. Ma esso fu attenuato e per così dire «annacquato» dalla massiccia immigrazione dal Sud che, a poco a poco, trasformò la parlata regionale e il patois o il francese, in lingua italiana. VASTI CONSENSI D’accordo: da Pont St. Martin, da La Thuile a Cervinia i sostenitori del bilinguismo sono parecchi. Negli uffici pubblici, nelle stazioni ferroviarie, nelle scuole, nelle indicazioni stradali, le scritte sono in italiano e in francese. All'assemblea regionale valdostana i discorsi vengono pronunciati nelle due lingue. La stampa francese, nelle re- gioni limitrofe d'Oltralpe, ha notevole diffusione ad Aosta e nel resto della valle. Ma, inutile negarlo, i valdostani, nei loro rapporti quotidiani parlano in patois, se indigeni, o in italiano, se costretti a trattare con immigrati o forestieri non di lingua francese. E' ovvio, però, che la decisione di trasmettere programmi televisivi in francese in Valle d'Aosta ha incontrato vasti consensi. I valdostani, che per tradizione si sentono, al 99 per cento, italianissimi, hanno un loro profondo orgoglio regionalista, che li spinge a una sorta di «indipendenza linguistica». Per questo, la maggioranza della popolazione ha accolto con favore la decisione delle trasmissioni televisive in lingua francese, che, ripetiamo, nulla hanno di francofono, ma esprimono uno spiccato sentimento locale. Iniziatasi martedì 21 ottobre, dopo una cerimonia ufficiale, cui hanno presenziato alti esponenti della Rai-Tv e della televisione francese, le trasmissioni del secondo canale televisivo francese in Valle d'Aosta, hanno avuto un brusco arresto mercoledì 22 per un guasto ai ripetitori; sono riprese giovedì 23 e venerdì, alle 13.55, hanno messo in onda i programmi del secondo canale francese, che è cominciato con una «Emis-sion régionale», un «Flash Journal», una trasmissione per le donne, «Auiourd’hui Madame» e con un romanzo sceneggiato. Alle 16.20 hanno avuto inizio programmi vari, con giochi, pubblicità, una rubrica di medicina familiare e una rassegna di spettacoli. A sera, dopo un telegiornale, è stato programmato un dramma giallo «Morte di un turista». Come è stata accolta in valle questa iniziativa attesa da anni? I pareri sono discordi. Ne sentiamo qualcuno. Il signor Alberto Diemoz, presidente del «Triangolo dell'amicizia fra Aosta, Chamonix e Chambéry», ha detto: «Vi è difficoltà di comprensione, in quanto i telecronisti francesi parlano troppo rapidamente e con l’accento caratteristico delle regioni da cui provengono». Di diverso parere è il vice presidente dei giornalisti valdostani di lingua francese, Bruno Salvadori, il quale dice: «Le trasmissioni televisive in francese sono uno degli avvenimenti più importanti e più interessanti sotto il profilo del rilancio della cultura valdostana, in quanto, per noi, il francese è stato, per secoli, una lingua parlata dalla popolazione». Per le difficoltà di accento, di rapidità di linguaggio e di cadenza vi sono problemi: ma questo è un punto di partenza che deve portare i valdostani a sentire e ad ascoltare nuovamente il francese come una seconda lingua madre. Ciò deve essere uno stimolo per l’inizio di una serie di attività gestite dai valdostani, che sono: programmi in lingua francese e notiziari radio-tv italiani, diffusione delle pubblicazioni (libri e giornali) in lingua fran- cese; revisione della legislazione vigente, per consentire più ampi scambi culturali fra Valle d’Aosta e paesi francofoni; in più, la presenza della radio-televisione francese darà un maggiore impulso allo insegnamento della lingua francese in Valle d’Aosta. ANCHE LA SVIZZERA Le difficoltà iniziali, dovute all’accento e alla velocità di esposizione e di linguaggio, esistono. Ma ciò, ripetiamo, è un punto di partenza. Tra qualche mese sarà ufficiale anche la presenza in Valle d’Aosta della televisione della Svizzera Romanda, cioè parlata in lingua francese. Questo consentirà una scelta fra due programmi italiani e due programmi in lingua francese. In questo modo, anche i vari accenti della lingua francese delle varie regioni entreranno nell’orecchio dei valdostani e li sensibilizzeranno sulla necessità di adeguarsi alla cultura francese. Il professor Italo Cossard, preside dell’Istituto professionale regionale valdostano, ha dichiarato in proposito: «Le trasmissioni in lingua sono una delle migliori iniziative per il migliore apprendimento deella lingua francese in Valle d’Aosta, oltre che a livello scolastico. Per adesso il francese è insegnato in Valle d'Aosta come una delle tante materie scolastiche. Con le trasmissioni televisive il francese diventerà un mezzo vivo di comunicazione». Risoluzione sottoscritta da 41 insegnanti A! Ministero della Pubblica Istruzione ROMA I partecipanti — docenti e non docenti — alla sessione di lavoro per insegnanti di tutte le discipline, indetto dal Ministero P.l. - Direzione generale per l’istruzione classica, scientifica e magistrale -Ufficio A.I.M. - nei giorni 22-28 ottobre 1975 presso il Liceo Classico di Cividale - U-dine - dal titolo specifico «La lettura del territorio come tema interdisciplinare nelle scuole secondarie»; preso contatto sulla scorta delle conferenze e relativi dibattiti con il passato storico di Cividale e territorio ed ancor più con la sua realtà presente attuale e precisamente che «Cividale con il suo territorio è luogo quanto mai interessante d’incontro di varie lingue e culture - friulana e slovena oltreché italiana auspicano che il Ministero della P. I. provveda — per quanto di sua competenza — per la conservazione e salvaguardia di detto patrimonio linguistico e culturale, istituendo in primo luogo l’insegnamento anche di dette lingue - friulana e slovena - nelle scuole pertinenti - e facendosi altresì promotore presso tutte le altre autorità competenti periferiche e centrali di tutte quelle altre iniziative e provvedimenti, atti a tutelare nel miglior modo questo prezioso ed insostituibile patrimonio linguistico e culturale. Cividale, 28 ottobre 1975. Na pobudo ministrstva za javno vzgojo seminar za profesorje višjih srednjih sol v Italiji SPOZNAVANJE OZEMLJA Govorila sta tudi prof. Škerlj iz Trsta in arh. Simonitti iz Špetra Ala liceju «Paolo Diacono» v Čedadu je organiziralo ministrstvo za javno vzgojo seminar za profesorje višjih srednjih šol. Seminarja, ki je trajal osem dni in se je zaključil v torek 28. oktobra, se je udeležilo kakih 40 profesorjev iz cele Italije. Predavanjem so sledili študenti 2. klasičnega liceja v Čedadu. Seminar je bil zelo pomemben za Čedad spričo stičišča slovenske in furlanske kulture. Seminar sta vodila profesorja Francesco Fontana in Mariastella Macchiarella. Koordinator je bila prof. Marta Mauro-Stefanini. Na seminarju so se predvsem ukvarjali s «poznavanjem ozemlja». Bili so prisotni trije profesorji iz slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice in Trsta. Po prvem predavanju prof. Franca Barbierija z univerze v Macerati, je imel zelo važen poseg prof. Franc Škerlj, sekretar sindikata slovenske šole v Trstu. Ker je prof. Barbieri govoril o temi: «Od pojma umetniškega dela do kulturne dobrine upoštevajoč o-kolje» je izrazil prof. Škerlj, da se strinja z izvajanji prof. Barbierija, vendar meni, da bi morali na seminarju, ki zavzema tematiko «Obravnavanje ozemlja» v Čedadu, poudariti že v uvodu, da se v Čedadu srečujeta dve kulturi, furlansko-italijanska in slovenska. Ni mogoče govoriti o Čedadu in prezreti dejstva, da se od mestnih vrat razprostira ozemlje, na katerem živijo strnjeno Slovenci. «Zgodovinski pomen slovenskega jezika na langobardskem dvoru poudarja tudi zgodovinar Paolus Diaconus, ko v četrti knjigi svoje zgodovine poroča, da je slovensko narečje govoril langobardski vojvoda Rodoald», je rekel prof. Škerlj in zaključil: «Kako naj v naših proučevanjih okolja «bere mo» kot je treba, nepopačeno, če ne upoštevamo dejstva, da na tem ozemlju živijo Slovenci, ki s svojim jezikom in navadami dajejo prvenstveno obeležje svojemu okolju!». Ker je na seminarju manjkal sposoben človek poznavalec ekonomskih razmer Čedada in okolice in ker so udeleženci o tem hoteli več vedeti, so povabili na predavanje arh. Valentina Z. Simo-nittija iz Špetra, ki je govoril v soboto dopoldne. Arh. Simonitti se ni omejil v svojem predavanju samo na gospodarska vprašanja Čedada, pač pa je zgodovinsko orisal tudi položaj v Beneški Sloveniji in poudaril, da je imel Čedad v preteklosti zelo žalostno funkcijo v asimilacijski politiki do beneških Slovencev. Menimo, da je zelo pozitivno, da sta na tem seminarju prišla do besede dva vrla Slovenca in dala svoj prispevek za uspeh tega, da sta seznanila profesorje in učence o naši slovenski stvarnosti. Con un voto plebiscitario, 28 voti su 30 (hanno votato contro i due consiglieri del MSI) il Consiglio Provinciale di Udine ha approvato, con alcune integrazioni proposte dalla Giunta, l’ordine del giorno del gruppo comunista sugli accordi italo-lu-goslavi per la definitiva sistemazione dei confini fra i due stati. Sull’ordine del giorno, che è stato illustrato dal capogruppo Renzo Toschi, sono intervenuti, oltre al presidente Tur elio; il capogruppo del PSI, Tiburzio; della DC, Cu-dini; del PSDI, Napoli ed il rappresentante del Movimento Friuli, Comini. I trattati, afferma l’ordine del giorno, vanno soprattutto visti come presa d’atto di una situazione di fatto, come auspicio di ulteriore cooperazione fra i due paesi, come volontà di soluzione pacifica dei problemi e di viva solidarietà per le rispettive minoranze, quella italiana in Jugoslavia e quella slovena in Italia. Si attendono ora positive prese di posizione anche da parte dei consigli comunali delle zone di confine, che sono particolarmente interessate allo sviluppo delle relazioni fra i due stati confinanti, premessa all’intensi-ficarsi degli scambi economici ed a quelli di carattere culturale. Nella seduta ed in quella del giorno successivo, fra gli altri punti, il consiglio provinciale si è occupato delle strade provinciali, dei trasporti pubblici, della Comu- nità montana, anche in relazione alle Valli del Natisone. Intervenendo il prof. Paolo Petricig ha ricordato gli impegni dell'amministrazione alla provincializzazione di alcune strade turistiche, fra cui quelle di Masseris e Montemaggiore. Questo anche in riferimento ad una lettera circostanziata del sindaco di Savogna. Per quanto si riferisce ai trasporti, Petricig ha fatto osservare le varie difficoltà finora incontrate dai pendolari e dagli studenti e l'insicurezza delle soluzioni aleatorie e provvisorie. Sul problema delle strade provinciali si è associato il consigliere Chiabudini. Ancora da parte del rappresentante del PCI, sono state poste in luce le difficoltà incontrate dalla Comunità montana, alla quale sono state imposte pesanti modifiche dello statuto, e la disfunzione creatasi con il ritardo con cui il Comune di Cividale e-legge i propri delegati in seno alla Comunità. Ciò impone una gestione, di cui sono decaduti — almeno dal punto di vista politico se non strettamente legale — la presidenza, i delegati e la maggior parte dei sindaci. Il consigliere Pascolini ha assicurato che i delegati di Cividale saranno eletti alla fine del mese. Con 16 voti (contro gli 11 del prof. Petricig votato dal PCI e dal PSI), il maestro Chiabudini è stato designato nel Comitato tecnico consultivo della Comunità montana delle Valli del Natisone. 30. Letnica osvoboditve v v Čedadu Na proslavi 30. letnice osvoboditve v Čedadu so nastopili tudi Franko Kukovac, Adrija Gujon in glasbenik Anton Birtič (foto Sergio Del Masso) Partizanski pevski zbor iz Trsta, ki je nastopil 5. oktobra letos v Čedadu na proslavi 30. letnice osvoboditve (foto Sergio Del Masso) Drage bralke! Moram vam povedati, da smo začeli dobro. Pa toliko strahu sem prestala med čakanjem na vaša pisma. Vam bo rubrika všeč? Jo boste dobro sprejele? Me boste pohvalile ali grajale? In, -ali mi boste sploh odgovorile? Toda po vaših pismih sodeč (in teh je bilo kar precej!) ste kar zadovoljne. Meni pa se je zares oddahnilo. Še nekaj vam moram povedati: To je moje prvo novinarsko delo. Še čisto zelena sem prišla iz novinarske šole in če ne bi bilo vas, drage bralke in pa seveda še dobrih prijateljev, ki so mi ob vsakem koraku stali ob strani in mi radodarno priskočili na pomoč, bi mi delo šlo dosti težje izpod rok. Saj veste, kako gre to: prepričan si, da vse že znaš, ker si pač bil v šoli, toda ko se vsedeš za pisalni stroj, je tvoja glava v trenutku prazna. Kaj naj napišem? se sprašuješ. In potem mine dosti časa, preden napišeš prvi stavek, pa še ta se ti zdi neumen. In tako minejo dnevi, dokler se ti končno ne «odpre» in le spraviš tisti uvod na papir. To se je zgodilo tudi meni, ampak sedaj je že bolje. Samo da se razumemo in da boste imele rade to mojo rubriko. Predvsem pa, da boste res prebirale «Zenski svet». V današnji številki je spet malo za vsakogar. Malo nasvetov (ki vam pridejo kar prav-priznajte), malo za šalo-pa še tja in sem kakšna novica. Prijetno branje vam želim! Sir, ki ga hočemo ohraniti dalje, razrežemo na kose in ga damo v dobro opran kozarec od marmelade. Tesno ga zapremo in spravimo v hladilnik. Tak sir bo zelo dolgo ostal svež in mehak. Duh iz hladilnika, v katerem imamo spravljenih več različnih vrst hrane, preženemo s polovico limone, ki bo ta duh vpila. Tudi najboljši kuharici se jed kdaj prismodi. Pomagamo si tako, da posodo z jedjo položimo v večjo posodo, v katero smo nalili mrzlo vodo. Ko se jed shladi, jo samo pretresemo v drugo posodo, ne da bi kaj mešali ali strgali po dnu. Ko čistimo notranjost hladilnika je dobro, da vodi dodamo žličko sode bikarbone. S to raztopino umit kladilnik bo popolnoma brez duha. Pa bodi dovolj za danes. Če ste si zapomnile le en nasvet od naštetih, je to koristno za vas. — Le kaj dela Franco? je vprašala gospa Lorenzi svojega ljubečega moža pri kosilu — Nimam pojma, je odgovoril gospod Lorenzi in z žlico zajel juho. Franco je bil dolgoletni hišni prijatelj in vsaj enkrat na mesec ju je obiskal. Jedrnat možev odgovor pa žene ni zadovoljil, zato je hotel priti stvari do dna. — To je nerazumljivo, saj ga že pol leta ni bilo k nama. Ali ti ni pisal? — Ne. —Ali ima kaj zoper naju? — Lepo te prosim, le kaj bi lahko imel zoper naju? Se bo že oglasil. — Morda je bolan. — Franco? Vse življenje je bil zdrav kot dren. — Saj se nista sprla? — Zakaj naj bi se sprla? — Ali si ga pozabil povabiti? — i\jc iicm! i\e yieuu iia iu prav dobro sam ve, da je dobrodošel, vedno je pri naju dobrodošel. — Ne vem zakaj, vendar imam občutek, da se je med vama nekaj zgodilo. Nekaj, kar si mi zamolčal. — Povedal ti bom. Franco me je med zadnjim obiskom prosil, naj mu posodim deset tisoč lir. — Toda, tak star prijatelj. Saj to bi pa ja lahko storil! — Saj! Ravno to neumnost sem naredil. Vas pozdravlja PISE P ET AR MATAJURAC m KAKUQ SMO SE ŽENILI U STARIH CAJTIH iv. Pa začnimo: Kako mislite, da najbolje zrežemo mehek paradižnik v enakomerne rezine? Z zobčastim nožem za kruh. Kadar ubijemo jajca in ločujemo beljak od rumenjaka se nam rumenjak rad razlije. Tak beljak potem ne moremo stepsti v trden sneg. Pomagamo si tako, da čist prtiček namočimo v vodo in se z njim dotaknemo rumenjaka, ki se bo prijel in prav lahko ga bomo odstranili. Utrudila se je brez metle Strok česna bomo olupili z lahkoto, če ga pred tem prelijemo z vrelo vodo. Če naj bo sneg beljakov res trden in če naj ga bo čim več, morajo biti beljaki segreti na sobno temperaturo, preden jih začnemo stepati. Tudi iz limone bomo izželi čimveč soka, če jo bomo pred ožemaniem segreli. Največ soka imajo tiste limone, ki so na obeh koncih okroglo zaobljene in imajo gladno lupino. Tiste pa, ki so podolgovate oblike, imajo soka manj. Kadar cvremo jedi, pri katerih pričakujemo, da bo maščoba brizgala iz posode, posodo pokrijemo z narobe obrnjenim odcejalnikom. Veliko lažje ga je pomiti kot umazano steno. Kajšna srečja, da so mi ušafali takuo Lepo čečoJ Zvečer sem biu že par Janezovih u Zaplotnjaku. Ker so bli trudni od djela. so šli usi spat, samo Terezija in njena mati, sta ble u hiši, Mati je pomivala posodo, Terezija je pa predla vuno na starem kolovratu. Ponudle so mi za pit in začeli smo se pogovarjat. Pogovarjali smo se o djelu, kaj čješ drugega! Troštu sem se, da bo šla mati spat, a se ji ni nikamor mudilo. Ko je odzvonilo 11. uro, je jala: «Trjeba bo iti spat, jutri bo djelo, dan in maša!» Parbližu sem se Tereziji in jo pobuošču po laseh. «Kaj djelaš? Počakita žegna!» je strašnuo zarjula mati in me pogledala takuo srepano, da sem ostu ku parbit na podu. Vošču sem lahkonoč in odšu. Takuo je bluo usaki-krat, ko sem šu snubit mojo Terezijo. Mati naju ni pustila sama niti takrat ne, ko nas je gospod mašnik že u trečjo oklicavu. Paršu je dan poroke. Bla je Ijepa, a marzia pustna sobota. Na ojcet je bluo pova-bjenih puno ljudi, žlahte in parjateljev objeh družin. Ojcet smo imjeli kar dva dni. Parvi dan ne nje domu, drugi dan pa na mojem. Zaklali smo usak po eno tele. Petelini niso en Ijep čas pjeli, ne par nas, ne par njih. Kadar smo paršli u mojo vas, so nas čakali puobje ob portomi, ki so ga bli napravli iz brušjana. Potle so začeli «braniti», da nas niso pustili u hišo, kot je bla stara navada. Puobam smo bli dali lepo štivanko, oče pa jim je natoču cjelo bariglo vina. Ko so nam puobje branili na portonu, jo je moja mati smuknila u hišo, da bo sparsela nevjesto, kakor se spodobi. Kadar so nas fantje spustili notar, sem jih obdarili s cigari, potle sem šu z nevjesto po štengah in usi svatje za nama. Na hišnem pragu je klečala moja mati, kot je bla navada. Ko srna paršla z nevjesto pred njo sem jau: «Mama, tle sem ti parpeju nevjesto!» Na drugi strani, prej ko je prestopila prag, je pokleknila tudi nevjesta, moja Terezija. Mama je spregovorila: «Bodi dobrodošla u naši hiši. Sprejmem te z odparti-mi rokami in z dobrim sar-cam. Sprejmi naše hišne navade, kakor sem jih spa-rjela jast od matere mojega moža. Bodi poštena in zvesta, kakor je sveta navada u tej hiši. Ne oskruni nam časti. Ko me bo premagala starost, ti zapustim gospodinjstvo. Troštam se, da se bomo dobro zastopile. Sada si kot moja hči. Kar je moje, bo tudi tvoje!» Mati in nevjesta sta se objele in poljubile. Obe sta imele solzne oči. «Narbuj težkuo bo, ko ji bo muorla pustit kaktioša in kuharenco!» se je zarežu tata. Tisto nuoč smo puno jedli in pili. Ko so bli že odšli usi parjatelji in žlahta, smo se parpravjala iti spat tudi jast in Terezija. Prej ko srna šla u kambro, naju je mati požegnala. Kadar srna bla u kambri, sem se hitro sljeku in šu u past jejo, Terezija pa je stala ob stjeni, ku parmalana. Spot jo je bluo, se ni tiela sl ječ. «Kaj greš nazaj damu?» sem jo uprašu. «Kaj se ne slječeš?» Nu, na koncu le se je začela slačit. Slačila se je in slačila. Spuodnje krilo za spuodnjim krilom, kutulin za hutulinam je kladla dol. Kup kutulinu je rasu na mizi. Debelo sem jo gledu. Buj ko se je slačila, buj je ratuvala tanka. Zašteu sem, da je sljekla devet kutulinu. Kadar se je parbližala pastjeji, nisem mogu zamtičat. Začudeno sem zarju: «O mama, pujte gledat, kajšna snica je ratala!». Mama jo ni paršla gledat. Pustila naju je sama, a po-vjem vam, da je bla Terezija dobra ženska, čeglih je bla tanka. Tudi za djelo je bla dobra. Zmjeraj srna se dobro za-stopila, čepru so mi jo zbrali drugi za ženo. Če kajšan ne bo vjervu teli moji zgodbi, naj popraša te stare ljudi. Oni mu bojo znali povjedat, da je bluo takuo, saj se nisem samuo jast oženu na tisto vižo. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Položaj žensk - delavk v Evropi Ob zaključku mednarodnega leta žena, to je decembra t.l., bo evropska Konfederacija sindikatov izdala «belo knjigo» o ekonomskem položaju žensk - delavk v Evropi. Pobudo za to študijo je pred nedavnim dala delovna skupi-nan CES v Dublinu (Irlanda), ki si je tudi prevzela nalogo, da proučuje probleme žensk - delavk. Pa še nekaj nasvetov Včasih bi komaj verjeli, koliko sitnosti in zamudnega dela nam prihrani preprost u-krep ob pravem času ali drobna, nepomembna stvar, ki pa jo je dobro vedeti, da se izognemo živčnosti in godrnjanju. To še posebej velja za gospodinjstvo. Izbrala sem vam prgišče kratkih nasvetov, ki pa so vsi preizkušeni in dokaj učinkoviti. KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Na sliki se vidi, kako «Italcementi» spoštuje našo ekologijo! GRMEK Poročila sta se Janez-Gianni Floreancig iz Hostnega in Marija Trusgnach iz Malega Grmeka Oba člana pevs/cega zbora «Rečan» U soboto popoldne je bilo u farni cerkvi na Ljesah kot nan velik praznik. Cjerku je bila puna žlahte, parjateljiev in znancev dveh mladih no-vičev. Poročila sta se Janez-Gianni Floreancig - Kokocu iz Hostnega - predsednik pevskega zbora «Rečan» in Marija Trusgnach - Cekova iz Malega Grmeka - tudi ona članica pevskega zbora «Rečan». On je star 27 ljet, ona 24. On je po podlicu perit in djela u fabriki ARMCO pod Kakuo se demokratično vodi kamun U nedeljo, 19. oktobra, je biu sklican u Klodiču kon-sej grmiškega kamuna. Dnevni red (ordine del giorno) je zauzemau 10 točk: 1) imenovanje 2 konselir-jev u posvetovalni odbor za pravico študija na obveznih srednjih šolah (Comitato consultivo diritto allo studio scuole medie dell’obbli-go); 2) prejem na znanje ostavke enega člana od E. C. A.; 3) imenovanje revizorjev proračuna za leto 1975; 4) podaljšanje pristanka v konzorcij za sarčne bolezni; 5) plača (indennità) šinda-ku in konselirjem za prisotnost; 6) zenačenje (adeguamento) komercialnega plana; 7) izplačilo raznih prispevkov; 8) prevozništvo; 9) komunska djela (pooblastilo šindaku, da napravi prošnjo na deželo za pomoč); 10) razno. Komunski konsej je biu zlo živahen, saj so govorili o problemih, ki so bli na dnevnem redu, usi konselirji. Kar pa je narbuj važno (importanti, je dejstvo, da je šindak s posebnimi vabili klicu na komunski konsej use ljudi našega kamuna. In rjes jih je paršlo puno poslušat, čeglih ljudje, ki so izven konseja, ne morejo Čedadom, ona pa je diplomirana infermiera in djela u čedajskem špitalu. Za tole žlahtno parložnost se je zbrau na ganku u cjerk-vi na Ljesah cjeu pevski zbor «Rečan», ki je pru lepuo za-pjeu n jeka j parložnostnih pjesmi na čast novičam. Bluo je rjes lepuo. Zvečer se je zbralo nand 100 ljudi nan večerji u Kovačevšakovi oštariji u Dolenjem Tarbju. Ojcet je bla rjes dobra in velika. Beput Namor in njegova hčerka Lucina iz Krasa sta poskarbjela za dobro razpoloženje z domačo muziko takuo, da je bluo use veselo. Mladim novičam želijo žlahta in parjatelji, usi člani pevskega zbora «Rečan», Kulturno društvo «Ivan Trinko» in Novi Matajur puno sreče, zdravja in veselja u njih skupnem življenju. govorit, je lepuo in pametno, da morejo poslušat, kakuo znajo reševat naše probleme konselirji, ki smo jim zaupali kamun. U preteklosti se je govorilo, da na kamunu use na tihem «kuhajo», da ljudje o tem nič ne vedo. S partecipaci j o, z vabilom ljudi na kamunske konseje pomeni ustvarjanje direktne demokracije, izpričuje demokratičnost in moč kamunske administracije. Mislimo, da bo uzgled administracije grmiškega kamuna ustvaru pozitivne posledice tudi po drugih naših komunah. PRAPOTNO Dva emigranta sta umarla u Belgiji Pred kratkem so paršle na naš komun iz Belgije dvje žalostne novice. Romano Brignach iz Prapotišča, star 50 ljet, je zgubiu življenje u cjestni nesreči, Luciano Quercig iz čel, star 47 ljet, je umaru po nesreči, ki se mu je zgodila na djelu. Smart naših dveh emigrantov je globoko pretresla uso Idrijsko dolino, ker sta bila lepuo poznan po usjeh vaseh našega komuna. Bila sta pridna in poštena delavca, katerima ni mogla naša zemja dati kruha, kakor stotinam drugim. Ohranili jih bomo u lje-pem spominu, žalostnim družinam iz žlahti izrekamo naše globoke sožalje. DREKA 67 LETNIKI IZ DREKE, SREDNJEGA IN GRMEKA NA IZLETU V TRSTU U soboto, 25. oktobra, so se zbrali moški in ženske (klaša 1908) in so šli na izlet v Trst, da bi skupaj praznovali svojih 67 ljet. Zbralo se jih je 37. Po obisku Trsta so si ogledali še Gorico, zvečer pa so imeli sv. mašo u starodavni cerkvi sv. Miklavža, ki se nahaja med Staro goro in Dolenjem Tarbjam. Veselo skupščino so zaključili s prijetno večerjo u Dol. Tarbju. Imenovane komunske komisije Pred kratkem se je sestal komunski konsej (manjkalo je 6 konselirjev od DC, ker so odstopili). Konsej je imenoval odbor (comitat) za pravico do študia ( za osnovne in srednje šole), člani odbora so: Liviana Namor, Renato Crainich in Mario Ber-gnach. Za revizorje računov za tuole finančno ljeto so bili imenovani Petar Trusgnach, Lino Cicigoj in Gino Cicigoj. Konsej je nato skelenil povišat plač j o komunskim pisarnikom, določil mjeseč-ne prijemke šindaku in konselirjem, ko pridejo na sejo. Gre se za takuo imenovane «gettone di presenza». Na koncu so sklenili kon-seliri dati denarno podpuo-ro nekaterim društvam in ustanovam. SV. LJENART Zaprosili so za spremembo urnika avtobusnih prevozov U škrutovem so se sestali Renzo Višin, predsednik konsorcija srednje šole, rav-nateljca (preside) srednje šole, Caterina Crucil, uči-teljca Miranda Terlicher, šindak iz Dreke Zufferli in učitelj Egidio Scaunich, ki predstavlja starše študentov. Na sestanku so sklenili, da bojo zaprosili avtobusno firmo Crucil za spremembo urnika prevozov za študente iz Dreke, Grmeka, Srednjega in Sv. Ljenarta. Po dosedanjem urniku so pripeljali u Škrutovo študente puno cajta prej, ko se je odparla šuola. Šuolarji so ostali na cjesti, pripuščeni samim sebi, mrazu, dažu in že vičkrat tudi nesrečjam. Po sklepu sestanka, bi muoru avtobus, ki vozi študente v šuolo, zakasniti odhod iz Dreke za dobre pou ure. Upamo, da se bo ta problem pozitivno rješu. Podbonesec Kras U soboto, 18. oktobra, nas je za zmjeraj zapustu naš dragi vaščan Bruno Bianchini. Biu je dobar in pošten človek, od useh spoštovan. Njega pogreb je biu u Lan-darju u pandjejak, 20. oktobra. FOJDA U soboto, 19. oktobra, je paršla v Fojdo, na vabilo domače Zveze karvodajalcev, artistična skupina «Fratellanza» iz Rjeke. Italijanski pevski zbor, solisti in mandolinistična skupina so nastopili v dvorani «La Pergola» ob prisotnosti velikega števila poslušalcev. Peli so italijanske pesmi iz Istre, slovenske, hrvaške, italijanske narodne in ruske. S svojim nastopom so dokazali visoko artistično sposobnost. Ljudje so jih nagradili z velikimi aplavzi. MANZAN U družini mladih Benečanov teče nova zibelka Trinco Laura, Zajcova iz Trinka in nje mož, Prapot-nich Roberto iz Prapotnice, ki sada živita u Manzanu, sta razveselila svojo hišo, prijatelje in žlahto z novo zibelko. U petak, 17. oktobra, se jima je rodiu drugi srčkani sin. Usi so veseli, a posebno parvi sin Sergio, ki je pravi nagelj ček u mladi beneški družini, ker je dobiu bratca, s katerim se bo lepo igral. Obema želimo puno sreče in zdravja. REZIJA Novi upravni zastopniki komunske podporne ustanove Pred nedavnim so se vršile v Ravenci (na komunskem sedežu) volitve za nove zastopnike komunske podporne ustanove ECA (Ente comunale assistenza). V odbor so bili izvoljeni: Marcellino Pielich, Antonio Micelli iz Ravence, Luigi Micelli iz Sv. Jurija, Galdino Madotto in Giovanni Micelli iz Gozda. Za Gorsko skupnost so bili izvoljeni: Danilo Clemente, Gino Paletti in Sergio Di Lenardo. Ustanovljena komisija za proučitev načrta razširjenja pokopališča in pobiranja smeti Na istem zasedanju so sestavili tudi komisijo, ki bo imela nalogo proučiti, kako razširiti pokopališče v Ravenci. Komisijo sestavljajo: Danilo Clemente, Luciano Bobaz, Antonio Paletti, geom. Giuseppe Di Lenar do in Antonio Barbarino. V komisijo za pobiranje smeti pa so bili imenovani: Giovanni Gri, Sergio Di Le-nardo, Luigino Buttolo, Antonio Paletti, Dario Borto-lotti, Renato Madotto in Gino Paletti. IZ KANALSKE DOLINE Čeravno dosti gradijo v Trbižu še vedno premalo stanovanj V Trbižu, znanem turističnem in trgovskem mestecu na tromeji, vlada vedno večja stanovanjska kriza. Čeravno so v zadnjem desetletju zgradili že več ljudskih hiš (case popolari), še vedno ne zadostujejo vsakdanjim povpraševanjem. Za stanovanja prosijo ljudje, ki so se preselili predvsem iz službenih razlogov: razni u-radniki, učitelji, turistični delavci, trgovci in drugi. Sedaj so zgradili tu še nove ljudske hiše, v katerih je 30 stanovanj in za te, kot običajno, so razpisali natečaj. štiriindvajset stanovanj je v «Via delle Segherie», ki so že na pol izgotovljena, drugih šest je pa v «Via Dante». Obrazce za natečaj (per il bando di concorso) lahko vsak dvigne in izpolni na trbiškem komunu ali pa na sedežu IACP v Vidmu «Via Morpurgo št. 16», od koder jih bodo odposlali s priporočenim pismom tekom 60 dni od datuma, ko je bil razpisan natečaj (11-10-1975). USTANOVLJEN KLUB «NUOVO INCONTRO» U NAŠIH DOLINAH Pred kratkem so mladinci iz naših dolin ustanovili klub «Nuovo incontro». Namjen tega kluba je: ustvariti kontakte med mladimi na splošno, a posebno med tistimi iz naših dolin, razviti kulturno, športno in 'rekreacijsko delovanje na naši zemji. Za večja pojasnila in informacije se lahko interesenti obarnejo na te naslove: — Salvagno Angelo - 33046 Podbonesec — Jer ep Paolo - via Prema-riacco 13, 33043 Čedad — Venturini Roberto - Ažla 42, 33049 špjetar — Marseu Valerio - Dolenja Mjersa, 33040 Sv. Ljenart — Namor Liviana - Podbar-log, 33040 Dreka — Rucchin Giuliana - Lom-baj 33040 Grmek — Chiabai Dino - Brca, 33040 Sovodnje — Crisetig Anita - Varh, 33040 Srednje OBISK NOVINARJEV «PRIMORSKIH NOVIC» V BENEŠKI SLOVENIJI V petek, 24. in soboto 25 oktobra, se je mudila na obi-^ sku v Beneški Sloveniji skupina 12 novinarjev «Primorskih Novic» iz Kopra in Nove Gorice. Primorski kolegi so se najprej ustavili na sedežu našega uredništva v Čedadu, kjer jih je pozdravil naš odgovorni urednik Izidor Predan in jih seznanil s splošno situacijo Beneške Slovenije, z delom, težavami in uspehi Novega Matajurja. Nato so si ogledali gostje najbolj zanimive turistične točke ter kulturne in zgodovinske spomenike vzhodne Beneške Slovenije. Srečali so se s številnimi ljudmi in predstavniki kulturnih društev, se zanimali za naše življenje in za borbo, ki jo bijemo ža naš obstoj. V drugi polovici novembra bo uredništvo Novega Matajurja vrnilo obisk «Primorskim Novicam». 2efa Karlič iz Podbarnasa je dobil na nedavnem prazniku v Dolenjem Barnasu «kopo» kot «mister quintal». Tehtal je 126 kg. Novica Maria Trusgnach in Gianni Floreancig režeta torto