Ptuj, 19. oktobra 2000, letnik LIII, št. 42 - CENA 130 SIT fA TEDEN/ta teden Torta je razrezana in kosi razdeljeni Po nedeljskih parlamentarnih volitvah sem si globoko odda- hnil tako kot večina mojih sodržavljanov. Pa ne le zaradi pozitivnega ozračja, ki v glavnem seva od ljudi predvsem zaradi tega, ker so končno mimo vsa na čase že osladna in celo spolzka predvolilna besedičenja, s katerimi so bili nasičeni elektronski in tiskani mediji. Odločili smo se vsak po svoje in zavestno. Ali je bila naša odločitev odgovorna in predvsem ali je bila pravilna, pa bo kmalu pokazal čas. Ta ima na srečo tudi čudežno zdravilno lastnost - da celi vse rane. Kakorkoli že, sveže spečena slastna torta oblasti je sedaj raz- rezana in kosi so razdeljeni. Hočeš - nočeš zadostovati morajo za naslednja štiri leta. Nekateri jo bodo jedli slastno in z veliko žlico, drugi z majnšo; nekateri z nakremženim obrazom in bolj polagoma, nekateri se bodo morali zadovoljiti tudi s pobira- njem drobtinic, nekateri pa bomo vse skupaj le gledali in cedili sline. Tako je pač, politika je večna gugalnica, ki pa ni perpe- tum mobile, saj jo poganjamo ljudje sami. In vedno je tako, da se zdaj zaziblje v desno, zdaj v levo, ali gledano z drugega zornega kota, vedno je tako, da je nekdo zgoraj, drugi spodaj in spet obratno. Sicer pa važno je, da se dogaja, da ne obstoji. In če so tisti, ki so zdaj spet zgoraj, odgovornost za to naprtili v glavnem sebi, svojim uspehom, delu in prizadevanjem, kije pač motiviralo ljudi, da so gugalnico bolj porinili, so tisti, ki so sedaj spet spodaj, krivdo za to v glavnem zvalili na medije. Mediji smo krivi, ker smo pisali, ker smo snemali in predvajali - v glavnem le - kar smo videli in slišali. Nihče in nikoli ne sme pozabiti, da smo od nekdaj mediji le vox populi - glas ljudstva in da to tudi ostajamo, v tej in naslednjih oblasteh. No ja, še dobro, da je letošnja jesen radodarna, prijetna in bogata tudi sicer in da se v oktobru dogaja še kup drugih, prijet- nejših dogodkov. Kako lepo je pri srcu, ko človek pobira sadove svojega dela. Se lepše, če so ^^ kljub sušnem obdobju plodovi X/^^ff^ /j^J^ec^ celo obilni in slastni. / / u PTUJ / notranji minister peter jambrek zatrdil županu: Zo poliiijsko upravo, upravni okra/ in pokrajino Spodnje Podravje Po pogovorih z generalnim direktorjem slovenske policije Markom Pogorevcem v prejšnjem tednu seje župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci v četrtek, 12. oktobra, popol- dne v ptujski Mestni hiši pogovarjal o možnostih za usta- novitev policijske uprave, upravnega okraja in pokrajine Spodnje Podravje tudi z ministrom za notranje zadeve dr. Petrom Jambrekom. Kot smo izvedeli, je bil v izčrpnem pogovoru izražen obojes- transki interes, da bi gradnjo nove policijske postaje v Ptuju, ki trenutno miruje, čimprej končali. Minister Jambrek je ptujskemu županu Luciju obljubil, da v ministrstvu ne bodo odpirali novih investicij, dokler ne bodo končali starih, med katerimi je tudi ptuj- ska policijska postaja. V nadaljevanju pogovora, v katerem je sodeloval tudi načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah, pa so ugotovili, da v skladu z zakonom o vladi in državni upravi obstajajo realne možnosti, da Ustanovijo upravni okraj tudi v Ptuju. Pogovarjali so se tudi o real- nih možnostih za ustanovitev Policijske uprave v Ptuju, kar bodo po ministrovih besedah v skladu z določili Shengenskega spora- zuma upoštevali pri reorganizaciji policijskih uprav v državi. Minister Jambrek je bil naklonjen tudi nekajkrat izraženim nameram mestne občine Ptuj in okoliških občin po formiranju pokrajine Spodnje Podravje. Na dokončno odločitev o tem pa bo Seveda še treba počakati. -OM SPODNJE PODRAVJE / novembra največja vaja slovenske vojske "Odhien odgovor 2000" tudi pri ims v štabu 3. operativnega poveljstva Slovenske vojske pote- kajo sklepne priprave na jesensko veliko taktično vojaško vajo ODLOČEN ODGOVOR 2000, ki bo potekala od 7. do 10. novembra na območju severovzhodne Slovenije. Na njej bo sodelovalo več kot 5000 pripadnikov vojnih enot Sloven- ske vojske, glavnina vaje pa bo predvsem na območju od Celja prek Slovenske Bistrice in Maribora do Ptuja. Kot je povedal predstavnik za stike z javnostjo Miran Fišer, bo to osrednja vaja Slovenske vojske v letu 2000, sestavljena pa je iz niza poveljniških vadbenih aktivnosti na vseh ravneh pove- ljevanja 3. operativnega obmo- čja, ki potekajo že od letošnje pomladi in jih bodo sklenili s skupno taktično vajo v novem- bru. V vojaških vadbenih akti- vnostih bo angažiranih doslej največje število pripadnikov vojne sestave in je po letu 1994 najobsežnejša vaja vojnih poveljstev Slovenske vojske. Organizira in vodi jo 3. OPPSV, vodja vaje pa je brigadir Alojz Završnik, poveljnik 3. OPPSV. Z vojaškimi aktivnostmi, ki so usmerjene v skupno takti- čno vajo, želijo predstaviti dose- ženo raven pripravljenosti naše vojske, stopnjo razvoja ter njene pripravljenosti in njene usposo- bljenosti za izvajanje napadnih delovanj. Pri tem bo predsta- vljeno bojevanje A brigade ob letalski podpori in sobojevanje tankovskih enot. Med cilji vaje je tudi preverjanje konceptual- nih rešitev o uporabi in podpori sil in sredstev. Vsebina načrtovanih aktivno- sti je zastavljena tako, da se bo izboljšala strokovna usposoblje- nost angažiranih častnikov in podčastnikov za funkcionalne dolžnosti v miru in vojni ter za delo v enotah vojne sestave. Skozi aktivnosti na vaji bodo preverjeni tudi komunikacijsko-informacijski sistemi, ki jih bodo uporabljala poveljstva in enote. Na vaji bodo predstavljene možnosti računalniške podpore in vloga CVS pri usposabljanju povelj- stev vojske. Težišče vaje bo na območju občin Hajdina, Kidričevo, Majš- perk, Podlehnik, Slovenska Bis- trica in Videm, to je področje Dravinjskih goric in severnih obronkov Haloz, del dinamike pa naj bi pljusknil čez Polskavo na Dravsko polje, kjer so za manever sil in njihov razvoj povsem druge razmere. Pričakujejo, da se bo na omenjenem prostoru pojavila večja koncentracija bojne teh- nike pred začetkom vaje, prav tako bodo v tem obdobju pro- metnice obremenjene z vojaš- kimi transportnimi kolonami. V občinah Podlehnik, Ptuj, Rače - Fram in Zetale bodo vojaške enote uporabljale objekte in zemljišče za nastanitev ter prometnice neposredno pred začetkom in ob zaključku akti- vnosti. Na območju občin Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Videm bo potekal manever enot v skladu s taktičnimi rešitvami, zaključne aktivnosti pa bodo potekale na območju vojaškega poligona v Apačah. -OM / ORMOŽ ^ Temeljni kamen za gimnazijo Jutri bo potekala svečana položitev temeljnega kamna za novo gimnazijsko zgra- dbo v Ormožu. Slovesnost se bo pričela ob 13. uri na lokaciji gradnje nove gim- nazijske zgradbe v Raičevi ulici ob športni dvorani v Ormožu. S r 2 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j PTUJ / savine nagrade za izjemne dosežke Nagrade za boliše delo v Prešernovem gledališču v Kranju je bila 29. septembra svečanost, na kateri so podelili Savine nagrade za izjemne dosežke in inovativno dejavnost v lanskem letu. Povezali so se z 80-letnico delniške družbe Sava in 80-letnico gumar- stva v Kranju. Med nagrajenci so bili tudi trije delavci Save Gume iz programa Avtozračnice na Ptuju: Marija Bergha- us in Darjan Grabner sta prejela priznanje za izjemne do- sežke, Roman Čuš pa za inovativno dejavnost. Marija Berghaus dela v pregle- du potniških avtozračnic. Mar- ca prihodnje leto bo napolnila 30 let dela v ptujskem delu Save, sicer pa ima že blizu 32 let delo- vne dobe. V Avtozračnicah dela skoraj deset let. Je Ptujčanka, ki se vozi vsak dan na delo s kolesom, nagrada za izjemne delovne dosežke je njena prva nagrada, ki jo je prejela v podje- tju. Bila je je zelo vesela, saj ni vedela, da jo bo prejela. Na de- lovnem mestu se trudi po naj- boljših močeh in to so verjetno opazili tudi tisti, ki so jo predla- gali za nagrado. Darjan Grabner dela na teh- ničnem vzdrževanju, ki zahte- va zelo natančno delo. V ptujski Savi je zaposlen okrog 12 let, na Ptuj je prišel iz Črne na Koroškem. Tudi njega je nagra- da presenetila, ni je pričakoval. Ocenjuje pa, da takšno nagraje- vanje zelo motivira delavce za boljše delo, nasploh pa ima Sava vpeljan dober tovrstni sistem. Roman Čuš je bil nagrajen za inovativne dosežke - za štiri inovacije, ki pomenijo znižanje stroškov pri popravilih strojev. Odkar je zaposlen v ptujski Savi, se ukvarja z inovativnim delom. Tako kot Grabner je bil tudi že delavec meseca. To je stalna ak- cija, ki izbranemu v določenem mesecu prinese za 10 odstotkov več plače. Sicer pa so vsi trije nagrajenci zadovoljni, ker dela- jo v dobrem podjetju, pri plačah pa je tako, da si vsi želimo vi- šje. MG Marija Berghaus Darjan Grabner Roman Čuš. Foto: MG APAČE / podpisana pogodba o gradnji telovadnice in šole 16« oktobra zaietek pripravljalnih del v krajevni skupnosti Apače v gornjeradgonski občini so sredi septembra slovesno podpisali pogodbo o gradnji telovadnice in prizidka ter obnovi tamkajšnje osnovne šole. Pogodbo sta podpisala radgonski župan Miha Vo- denik in direktor celjskega Ingrada Vinko Debelak. Na- ložba je ocenjena na okoli 590 milijonov tolarjev, denar za gradnjo pa bosta zagotovili občina Gornja Radgona in ministrstvo za šolstvo in šport. Pripravljalna gradbe- na dela so se začela ta ponedeljek, 16. oktobra, 25. ok- tobra pa bodo zabrneli gradbeni stroji. Ob tej priložnosti je radgon- ski župan Miha Vodenik celo- vito predstavil obsežen projekt "Apače 2000-2003", v okviru ka- terega bodo poleg ureditve te- lovadnice in šolske zgradbe z okolico temeljito preuredili ce- lotno krajevno središče v Apa- čah, zgradili kanalizacijo, javno razsvetljavo in obnovili cesto. Preuredili bodo tudi staro te- lovadnico v garaže gasilskega društva in obnovili kulturni dom. Celoten projekt je ocenjen na milijardo in 200 milijonov tolarjev, od tega naj bi država prispevala 650 milijonov, preos- tanek pa občina Gornja Radgo- na. Apače bodo tako naslednja tri leta veliko gradbišče, z načr- tovanimi posegi pa bodo bistve- no izboljšali kakovost življenja ljudi na Apaškem polju. Slovesnega podpisa pogodbe so se poleg radgonskega župa- na in njegovih sodelavcev ude- ležili tudi predstavniki apaške osnovne šole in tamkajšnje kra- jevne skupnosti, evangeličanske cerkvene občine in župnijskega urada Apače. O pomenu grad- nje telovadnice in obnove šole v Apačah je spregovoril njen rav- natelj Anton Rovšnik ter se za- hval županu, občinskemu svetu in občinski upravi za velika prizadevanja in angažiranje pri uresničitvi zahtevnega projekta. Krajši nagovor sta imela še di- rektor celjskega Ingrada Vinko Debelak in vodja projekta Apače 2000-2003 Jožica Kovač-Štefur. Marjan TOS Stisk roke ob podpisu pogodbe TEDRIK je naslednik Rujskega tednika oziroma i^ilašega dela, ki ga je ustanovi! Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. izdaja RADIO-TEONIK, d.o.o., Ruj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmtgoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, IVlajda Goznik, Viki Kle- menčič ivanuša, IVIartin Ozmec (novinarji, Siavko Ribarič (vodja te- iinične redakcije) in Jože IVlohorič (grafiCno-tefinični urednik). Naslov: RADIO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ruj; tel. (02) 749-34-10, maii ogiasi 749-34-15. 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vraču- nan v ceno izvoda in se obračunava v sktadu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni iist23.12.1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: wvifw.radto-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabfralnik@radio-tednik.si JANEZOVSKI VRH, ZG. VELOVLEK / nove infrastrukturne naložbe Destrniške oktobrske otvoritve v občini Destrnik so konec tedna odprli kilometra dolg odsek asfaltirane ceste na Janežovskem Vrhu in vodovod v Zg. Velovleku, ki sta ga skupaj z vaščani gradili mestna občina Ptuj in občina Destrnik. Na Janežovskem Vrhu so v petek odprli dober kilometer dolg odsek asfaltirane ceste, po ocenah občinske uprave vreden 14 milijonov tolarjev. Gre za ne- kdanjo služnostno pot, ki so jo domačini letos namenili za lo- kalno cesto. Prav njim gredo za- sluge, da je nekdanji kolovoz konec prejšnjega tedna zagle- dal asfaltno prevleko, saj so naj- več zemeljskih del opravili kar sami. Občina je za asfaltiranje, ki ga je opravilo ptujsko po- djetje Asfalti, d.o.o., nameni^ 14 milijonov tolarjev, država pa^ kot pravi direktor destrniške občinske uprave Miran Čeh, tokrat ni primaknila niti tolar- j a. V destrniški občini namera- vajo po uspešnih pogovorih s ptujskim podjetjem Opte letos asfaltirati še okoli 500 metrov dolg odsek Vilčnik - Karo v Jenežovcih in tako zaključiti predvidene posodobitve cest v skupni dolžini slabih 10 ki- lometrov. Nove asfaltne prevle- ke so letos poleg Janežovskega Vrha dobili še v Gomili, Drste- Iji, Jiršovcih in na Destrniku, Največ sredstev je za ureditev cest prispevala občina, vidni delež pa tudi občani, ki so ob denarju za razvoj svojih krajev prispevali veliko ur prostovolj- nega dela. Slovesno je bilo v soboto še v Zg.Velovleku, kjer se je v teh dneh na vodovodno omre- žje priključilo blizu 20 gospo- dinjstev. Investicijo sta skupaj izpeljali občina Destrnik in me- stna občina Ptuj, gospodinjstva pa so za priključek prispevala po 180 tisočakov. ak Nekdanja služnostna pot na Janežovskem Vrhu dobila asfal- tno prevleko. Pridobitev sta odprla župan občine Destrnik in državnozborski poslanec Franc Pukšič ter predsednik vaškega odbora Janežovski Vrh Ciril Koser, nov asfalt pa je blagoslovil destrniški župnik Mihael Valduber. lURIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA/tedensk komentar 5 stabilno ^Aado do boljših rezultatov Pretekli teden se je na Ljubijanski borzi za- čel z rastjo večine tečajev, ki pa se je sredi tedna ustavila in tečaji so se v petek vrnili na raven v začetku tedna. Slovenski borzni in- deks je v enem tednu pridobit le slabi 2 točki in končal pri vrednosti 1666 točk, čeprav Je v torek že dosegel 1686 točk. Več optimizma je zaznati na trgu pooblaščenih investicijskih družb, kjer je indeks v enem tednu pridobil 2,4 odstotka in končal pri 1320 točkah. Dogajanje v Jugoslaviji ni vplivalo na teča- je delnic, pa tudi predvolilni čas investitorjev dolgo ni vznemirjal. Vpliv predvolilnih obljub se je pokazal le pri delnicah polpraznih poo- blaščenih investicijskih skladov, ki so se za- radi novih obljub o zapolnitvi privatizacijske luknje precej podražili. V petek, ki je zadnji delovni dan borze pred parlamentarnimi vo- litvami, pa je v vrste Investitorjev stopila ne- gotovost, ki se je pokazala s padcem večine delnic. Če sta bila farmacevta Lek in Krka gonilni sili nedavne rasti, sta tokrat vodila pri nega- tivnih premikih. Vseeno pa sta teden zaklju- čila v plusu. Delnica Gorenja je nadoknadila del izgub po požaru in je zopet narasla nad 1900 tolarjev. Povzpela se je tudi delnica Pi- vovarne Union. Nasprotno pa delnica Fructa- la po očitno neuspelem poskusu prevzema s strani Pivovarne Union še naprej izgublja na vrednosti. Med pomembnejšem) delnica- mi sta ta teden v minusu zaključili še delnici Petrola in Kolinske. Na trgu pidov so se nadaljevali premiki v lastništi/u. Nadpovprečni promet smo zabe- ležili pri delnici Pomurske investicijske druž- be, kjer je lastnika samo v petek zamenjalo skoraj 4 odstotke delnic. Ob tem se je tečaj zvišal za več kot 10 odstotkov. Rasti je sledi- la tudi večina drugih pidov, predvsem vse tri Maxime. Volitve imajo velik vpliv na gibanje pidov- skih delnic, predvsem na polprazne, posledi- čno pa tudi na polne pide. Po napovedi vseh glavnih političnih strank naj bi se namreč pri- vatizacijska luknja hitro zapolnila. Ostaja le vprašanje, zakaj jim to ni uspelo že v prete- klih letih. Zaradi podobnega razloga so se na prostem trgu za več kot 7 odstotkov po- dražili tudi pokojninski boni. V preteklem tednu je precejšnjo pozor- nost zbudila tudi sicer že dolgo pričakovana kapitalska povezava dnevnih časopisov Ve- čer in Dnevnik. Prvi korak je bita izmenjava 6,52-odstotnega lastniškega deleža, ki pa naj bi se v enem letu povzpel vsaj na 15 od- stotkov. V ozadju stoji DZS, ki je v povezavi z tnfondom sedaj največji delničar tako Ve- čera in Dnevnika kot tudi Primorskih novic in Gospodarskega vestnika. Taka časnikarska skupina bi po nekaterih kazalcih odvzela vo- dilno vlogo Delu. Glede na volilne rezultate, ki obetajo bolj stabilno vlado, so precejšnje možnosti za na- daljnjo rast. A pri slovenski borzi se nikoli ne ve. Miha Pogaear Od tod In tam SVETI TOMAŽ / Odprtje šole Jutri bo ob 15. uri pri Svetem Tomažu ot- voritev obnovljenih prostorov osnovne šole in vzgojno-varstvene enote pri osnovni šoli Tomaž pri Ormožu. Kljub občutnim pridobitvam - vr- tec naj bi dobil kar štiri dodatne prostore - pa bo za nekaj oddelkov otrok pouk pri Svetem Tomažu potekal dvoizmensko še vse do uvedbe 9-letke. vki REKA / Branku Brumnu izročili priznanje Evropsko združenje karnevalskih mest je prej- šnji konec tedna na Reki s prireditvijo pod naslo- vom Dies Natalis praznovalo 20-letnico uspešnega delovanja. Potekala je pod pokroviteljstvom pred- sednika Republike Hrvaške Stipeta Mesiča. Predsednik združenja Ptujčan Branko Brumen je na prireditvi iz rok predsednika Evropskega združenja karnevalskih mest Nizozemca Henryja van der Kroona in podpredsednika vlade Re- publike Hrvaške Slavka Liniča, ki je tudi sena- tor združenja, prejel svečano najvišje priznanje FECC "FECC AWARD 2000 FOR MERIT", za katerega je bil nominiran na letošnji skupščini na Tenerifih v Španiji. Priznanje je prejel za zasluge pri vodenju in razvoju FECC v Sloveniji ter za organizacijo srečanja kurentu podobnih likov iz sedmih evropskih držav v okviru programa letoš- njega ptujskega kurentovanja. Prireditve na Reki so se udeležili tudi predstav- niki Mozirja, Slovenskih Konjic in Slovenske Bi- strice. mo ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 3 POROČAMO, KOMENTUtMHO DELITVENA BILANCA DO KONOl OKTOBRA Kot smo te dni lahko izvedeli od ptujskega župana Miroslava Lucija, naj bi najpozneje do konca oktobra bila podpisana delitvena bilanca z vsemi župani občin na Ptujskem, kar pomeni, da so v vseh občinah končno spoznali, da jih nerazčiščene premoženjsko-pravne zadeve samo onemogočajo, zlasti še, ko gre za razvoj oziroma investicije. Prvotno so sicer podpis namera- vali izvesti 13. oktobra, vendar so se kasneje odločili drugače, ker naj bi to po mnenju nekaterih bil še eden od predvolilnih mane- vrov strank, katerih župani so kandidirali na letošnjih držovnozbor- skih volitvah. MESTNI SVET 26. OKTOBRA 20. seja sveta mestne občine Ptuj bo 26. oktobra. No njej noj bi razpravljali tudi o delovnem gradivu o razvoju osnovnega zdravstvenega varstvo v mestni občini Ptuj, če bodo do takrat kon- čali razpravo z vsemi, ki naj bi pomagali sooblikovati to gradivo. Sicer pa bodo o ptujski zdravstveni strategiji razpravljali no no- vembrski seji. Zagotovo pa bodo ptujski svetniki no oktobrski seji razpravljali o rebalansu proračuna mestne občine za letos, pre- dlogu odloka o preimenovanju dela ulice, osnutka odloka o ob- činskih cestah, dopolnjenem poslovnem poročilu javnega zavoda Lekarne Ptuj in o kriterijih za sporazumno delitev premoženja me- stne občine Ptuj. MERCATORJEVA HUMANITARNA AKCIJA Na sedežu Mercatorja SVS, delniške družbe Ptuj, je bilo 1 1. oktobra podpisana pogodba o donociji med Zdravstvenim domom Ptuj, ki ga je zastopal direktor Henrik Zlebnik, Bolnišnico dr. Jožeta Potrča, ki jo je. zastopal direktor Lojze Arko, in predstav- niki Mercatorja SVS, delniške družbe Ptuj, oziroma poslovnega si- stema Mercotor, ki ga je zastopal predsednik uprave in generalni direktor Mercatorja SVS Ptuj Stanislav Brodnjok. Po tej pogodbi bosta prejemnika donacije prejela v uporabo reševalno vozilo, vredno 12 dvanajst milijonov tristo tisoč tolarjev. Za zdaj bo ome- njeno reševalno vozilo, prejeli noj bi ga po 20. novembru, upo- rabljal ptujski zdravstveni dom, na bolnišnico pa bo prešel v primeru, če bo nanjo preneseno izvajanje reševalne dejavnosti, na drugo fizično ali pravno osebo po le v primeru izrecnega pisne- ga soglasja donotorjev. Podobno pogodbo o donatorstvu je Mer- cator SVS podpisal tudi z mariborskim zdravstvenim domom. Sicer pa bo reševalna vozila z osnovno opremo letos v okviru Mercotor- jeve humanitarne akcije prejelo šest zdravstvenih domov oziroma bolnišnic. NA KLIKU ŽE ČEZ 20 TISOČ UPORABNIKOV Spletno poslovalnica Klik Nove Ljubljanske banke dopolnjuje in zaokrožuje paleto sodobnih, negotovinskih načinov poslova- nja, kot so telefonska banka Teledom, bankomoti, plastični denar, trajni nalogi. Zanimanje strank za elektronski način poslovanja z banko vztrajno narašča, saj Klik Nove Ljubljanske banke v manj kot letu dni od uvedbe uporablja že več kot 20 tisoč uporabni- kov. 2. NOVEMBRA ZAČETEK CEPUENJA PROTI GRIPI No ptujskem oddelku Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor - centru za epidemiologijo bodo pričeli cepiti proti gripi 2. novennbra. Cepljenje bo stalo 1500 tolarjev, poteka pa samo z eno dozo. TA TCDEN NA PTUJSKI TV Četrtek: V filmskem kotičku ob 21. uri bo na sporedu film z naslovom "Delo na črno". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Začetek oddaje bo v znamenju držovnozborskih volitev, 5. oktobra so na Ptuju sve- čano odprli nove prostore Knjižnice Ivana Potrča, Poklicna in te- hniška strojna šolo je prejela učne modele, v galeriji Dravo so odprli razstavo Ivano Pšojda, v caffe baru Florijon so pripravili sprejem za miss Slovenije Mašo Mere, zanimiv bo tudi klepet z miss Slovenije '98 Mišo Novak, jabolka so bogato obrodila, nove uspehe po žanje tudi ansambel Petovio, v teku po so tudi priprave na svetovno balonarsko tekmovanje Ptuj 2005. Pripravila: MG mjfORISE... .. DA je številnim poslanskim m^ndidatom jasno in tudi vse- eno, da jih ljudje nimajo radi. Toda sekirajo se, zakaj jih ne volijo. ... DA so za slabe volilne re- zultate nekaterih krivi mediji in seveda volivci, njihovo dosed- nje delo pa v nobenem primeru. Tudi tako se je mogoče tolažiti. ^^ DA bi lahko bil kriv tudi mesec in bližnji dan varčevan- ja. saj saj volivci pri nekaterih kandidatih izrazito varčevali. ... DA je narava zadnji čas poskrbela tudi za neuspešne po- litike, ki so šli po gobe. ... DA je obdobje volitev pov- sem slučajno sovpadlo z obdob- jem velikih "runklov". ... DA bo predmet delitvene bilance tudi luknja. Ena od 18 je namreč v mestni občini, druge v hajdinski. ... DA bo zanimivo izvedeti, kdaj se bodo občine začele boriti tudi za cestne luknje. ... DA je mestni župan direk- torici knjižnice pred otvoritveno javTMStjo in tik pred volitvami "podelil" uporabno dovoljenje. PTUJ / volitve 2000 Haloze in Ptui brez poslaata? Na nedeljskih parlamentar- nih volitvah so volivci naj- večje zaupanje za vodenje države v naslednjih štirih letih izkazali Liberalni de- mokraciji Slovenije. Ta bo imela v državnem zboru daleč največ poslancev (34) in bo zagotovo ponudila mandatarja za sestavo nove slovenske vlade. Za večino v parlamentu si bo morala izbrati partnerje v mno- go šibkejših strankah, ki pa, tako rekoč vse po vrsti, sodelo- vanja v vladi ne odklanjajo. Kot je znano po še vedno nedokon- čnih podatkih, bo imela Social- demokratska stranka Slovenije v državnem zboru 14 sedežev, Združena lista socialnih demo- kratov 11, SLS + SKD Sloven- ska ljudska stranka 9, Nova Slovenija - Kraščanska ljudska stranka 8, Stranka mladih Slo- venije 4, Slovenska nacionalna stranka 4 in Demokratična stranka upokojencev prav tako 4 poslance. 88 poslancem se bosta pridružila še dva poslan- ca, predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. Liberalna demokracija Slove- nije je torej na tokratnih vo- litvah močno zmagala, saj je prejela 36,27 odstotka vseh gla- sov. Kar za dobrih 20 od- stotkov zaostaja Socialdemo- kratska stranka Slovenije s 15,83 odstotki. Združena lista socialnih demokratov je dobila 12,09-odstotno zaupanje voliv- cev, SLS -I- SKD Slovenska ljud- ska stranka 9,55-odstotno, Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka je dobila 8,63 odstotka glasov. Stranka mladih Slove- nije 4,34 odstotka, Slovenska nacionalna stranka 4,38 in De- mokratična stranka upokojen- cev 5,14 odstotka glasov. Kot rečeno, so to še vedno nedo- končni podatki, vendar so mo- žne le minimalne spremembe. V naši, osmi volilni enoti, ki obsega Lendavo, Ormož, Lju- tomer, Mursko Soboto, Gornjo Radgono, Lenart, Pesnico in Ptuj in ima sedež v Ptuju, so rezultati primerljivi s tistimi na državnem nivoju. Liberalna demokracija Slovenije je dose- gla še nekoliko višjo zmago - 36,72 odstotka glasov. Socialde- mokratska stranka Slovenije se je s 14,20 odstotka glasov od- rezala nekoliko slabše. Združe- na lista socialnih demokratov je dosegla 8,55 odstotka glasov, kar je za skoraj 4 odstotke manj kot v državi, SLS+SKS Slo- venska ljudska stranka pa 12,94 odstotka, kar je slabe tri od- stotke več kot na državnem ni- voju. Tudi Nova Slovenija je z 9,66 odstotka za dober odsto- tek presegla republiško povpre- čje. Stranka Mladih Slovenije se je na našem območju odre- zala nekoliko slabše in dosegla 3,52 odstotka glasov, prav tako Slovenska nacionalna stranka s 3,89 glasovi, medtem ko je Demokratična stranka upoko- jencev s 6,38 odstotka presegla republiško povprečje za 1,2 od- stotka. Volivci osme volilne enote so torej število strank, ki dosegajo prag 4 odstotkov, zma- njšali na 6. Medtem ko je bila v Sloveniji udeležba volivcev 70-odstotna, je bila v osmi volilni enoti ne- koliko nižja, 64,08-odstotna; na volitvah leta 1996 je bila le za dober odstotek višja. Ude- ležba v volilnih okrajih na našem območju je bila nas- lednja: Ormož 66,92-odstotna, Lenart 58,10-odstotna, Ptuj I (SI. gorice) 65,53-odstotna, Ptuj II (mesto in občina Hajdina) 65,54-odstotna in Ptuj III (Ha- loze in del Dravskega polja) 61,72-odstotna. Po nedokončnih podatkih kaže, da bodo Haloze (11. vo- lilni okraj) tudi tokrat ostale brez svojega poslanca v drža- vnem zboru, prav tako se šti- riletno obdobje brez poslanca obeta tudi 10. volilnemu okraju (Mestna občina Ptuj in občina Hajdina). Po nekaterih kom- binacijah ostaja še nekaj mo- žnosti za poslanca s teh dveh območij, vendar konkretno o tem še ni mogoče govoriti. Bolj srečne roke so bili volivci 9. vo- lilnega okraja, kjer je bil ponov- no izvoljen dosedanji poslanec in župan občine Destrnik ter kandidat SDS Franc Pukšič. V Ormožu je bil izvoljen kandi- dat Nove Slovenije Alojz Sok, V Lenartu pa kandidat SLS + SKD Janez Kramber- ger. Ostali poslanci z območja 8. volilne enote so: Andrej Ge- renčer - LDS (Murska Sobota), Geza Džuban - LDS (Murska Sobota), Jožef Špindler - LDS (Ljutomer), Ciril Pucko - LDS (Lendava), Feri Horvat - ZLSD (Gornja Radgona) Valentin Po- horec - DeSuS (Pesnica), Vlado Marinič - SNS (Pesnica) in Va- nja Režonja - SMS (Lendava). Vzhodni del Slovenije in osme volilne enote bo torej imel v dr- žavnem zboru močno zastops- tvo in samo upamo lahko, da bodo predvsem tisti, ki bodo predstavljali vladno pozicijo, kaj naredili tudi za naše obmo- čje. Dejstvo je namreč, da so k njihovi izvolitvi pomagali tudi glasovi naših volivcev. Od sku- pnega števila glasov, ki jih je dobila stranka, je odvisno šte- vilo sedežev v parlamentu, ti pa so dodeljeni tistim, ki so v svo- ji volilni enoti prejeli največ glasov. Število in odstotke gla- sov, ki so jih prejeli kandidati v volilnih okrajih na našem ob- močju, objavljamo v priloženi tabeli. JB 4 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j MARIBOR / strokovno posvetovanje zbds KfifVge imaguiejo! kljub neslutenemu razvoju elektronskih medijev knjige ostajajo temeljni vir informacij v sodobni družbi ter so ne- pogrešljive sopotnice v sodobnih informacijskih tehnolo- gijah. Takšno je sporočilo s tradicionalnega strokovnega posvetovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je potekalo od 11. do 13. oktobra v Mariboru pod organiza- cijskim okriljem mariborskih knjižničarjev. Tridnevno posvetovanje je bilo naslovljeno Tradicionalni mediji v sodobni informacijski družbi in se ga je udeležilo tristo šestin- dvajset strokovnjakov s področja knjižničarstva, kolikor je bila ra- zumna mera udeležencev v ma- riborskem Narodnem domu. Posvetovanje je zajemalo po- samezna pereča področja knjiž- ničarske stroke: moderator mag. Branko Goropevšek je vodil sklop predavanj naslovljen z Biti ali ne biti knjiga. Strokovnjaki so v referatih obdelali obstoj- nost sodobnejših nosilcev infor- macij. Pisne podlage 20. stoletja se po obstojnosti ne morejo ko- sati z veliko starejšimi knjižni- mi izdajami. Ohranjanje starega gradiva mora biti varno in stro- kovno, a tudi materialno os- mišljeno. Digitalizacija starega gradiva je izjemno draga, veliko bolj dosegljivo je mikrofilmanje. Seveda takšne Oblike shranjeva- nja nekoliko rešujejo prostorsko stisko, a slušatelji so bili enotne- ga mnenja, da je najbolj prijaz- na knjižna oblika. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje zaveza- nosti k hranjenju gradiva za vsa- ko ceno. Namreč: knjige lahko najdete v knjižnicah, arhivih in muzejih. Med udeleženci posve- tovanja je veliko odobravanja požela multimedijska predsta- vitev Umiranje knjige na obro- ke, ki jo je pripravil bibliotekar iz Univerzitetne knjižnice Ma- ribor Mirko Nidorfer - s citati o knjigah in knjižnicah ter z lastnimi izkušnjami druženja s knjigo je opomnil na podobo knjižnice in knjige, kot jo začu- tijo bibliofili. Aktualno problematiko sodo- bne obdelave gradiva v knjižni- cah je moderiral Srečko Maček. Gost iz Amerike prof. dr. Jerry D. Saye in dr. Alenka Šauperl sta prikazala uporabo tradicio- nalnih knjižničnih katalogov, ki so zraven elektronskih ohranili svojo pomembno vlogo. Tiska- ne serijske publikacije nekoliko izgubljajo status, saj so elek- tronske izdaje informacij eno- stavnejše, hitrejše in cenejše. Bibliotekarska stroka mora v ko- rak s prepoznavanjem, obdelavo in ponujanjem elektronskih iz- daj, je poudarila mag. Jelka Gaz- voda z ministrstva za kulturo. Okroglo mizo, kjer se je razvi- la živahna razprava in ji je bila Glazerjeva dvorana Univerzitet- ne knjižnice Maribor pretesna, je pod naslovom Izločanje gra- diva v splošnih knjižnicah vodi- la Darja Pepelko. Uvodni referat je podala vabljena gostja s Fin- ske, dežele, kjer je knjižničars- tvo najbolj razvito. Kdaj, koliko in kako odpisati knjige je večna dilema slovenskih, a tudi drugih knjižnic. Mnenja in načini so ra- zlični od ustanove do ustanove, in dokler ni odpis gradiva krov- no, enotno urejen, bodo knjižni- čarji odpisovali knjige predvsem takrat, ko postane prostorska sti- ska nevzdržna. Med knjigo in Internetom so bila naslovljena predavanja za- dnjega dne druženja slovenskih knjižničarjev, ko je potekala tudi okrogla miza Uporaba elektron- skih medijev v knjižnicah z mo- deratorko Evo Kodrič Dačič. Največ odobravanja si je prislu- žila strokovnjakinja za mladin- sko književnost Darka Tancer Kajnih z referatom Zakaj v času eljcktronskih medijev brati leposlovje? Posvetovanje knjižničarjev j^ zaključila skupščina Zveze bj. bliotekarskih društev. Izjemno bogat program posvetovanja je dopolnil strokovni izlet v Slo- vensko Bistrico, mnogi knjiž- ničarji pa so izkoristili bližino Ptuja ter si ogledali nove pros- tore Knjižnice Ivana Potrča. Liljana Klenienčič Starosta slovenskih knjižni- čarjev dr. Bruno Hartman razume nesoglasja med Ljub- ljano in Mariborom Bibliotekarka Kristina Virtanen (druga z desne) s Finske je bila navdušena nad novimi prostori ptujske knjižnice filmski kotiček JakCf Brian in Anna (Keeping the Faith) Duhovnik, rabin in blondinloznam. Ali je lepa?" "Zelo lepa," je rekla knjižni- čarka. "Bi mi jo hoteli povedati ... Dečki iz naše ulice so vas zelo hvalili, pa mi jo zdaj po- vejte ..." Knjižničarka ni imela dosti dela, takoj je vzljubila malega Orhana, tako da je povedala pravljico lepše kot kdajkoli prej. Hto je bilo pravljice ko- nec, se ji je Orhan zahvalil in rekel: "Oh, kako je lepa, hitim, da jo bom povedal še moji mamici." Potem je Orhan ste- kel k vratom. "Pozabil si knjigo!" je rekla tetka knjižničarka. "Ne," je rekel Orhan, "kaj mi bo knjiga? Saj vendar še ne znam brati..." Knjigo Otroci iz naše ulice priporočam otrokom od tret- jega do šestega razreda os- novne šole ter vsem, ki se ukvarjajo z mladimi. Liljana Klemenčič ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 5 pTUJ / srečanje z rojakom iz vidma dr. janezom brglezom V spominih se vraiam v najlepša leta mladosti"' videmske družine Brglezovih je tudi doktor znanosti j^nez Brglez, priznani raziskovalec, avtor strokovnih mo- nografij in do nedavnega redni profesor na Veterinarski fa- l^ulteti v Ljubljani. Življenjska pot je dr. Brgleza iz rodnega Vidma že v zgodnji mladosti popeljala v /agrcb, potem v slovensko prestolnico, prišlo je službovanje na fakulteti in raziskovalno delo, ki mu je namenil dobršni del svojega življenja. V Ljubljani si je dr. Brglez ustvaril družino, tam ostal, vendar so njegovi spomini na otroštvo in mladost danes tako močni, da se skoraj vsak konec tedna z ženo po- data na Štajersko - v Videm, Lancovo vas in tudi na Ptuj. Letos poleti je bil dr. Brglez sprejet za častnega člana Hrva- ške akademije znanosti in ume- tnosti, kar je krona njegovemu dolgoletnemu raziskovalnemu in nasploh "veterinarskemu" delu. V prvih oktobrskih dneh se je ponudila priložnost, da se z dr. Brglezom srečamo in z njim na- redimo tudi kratek pogovor. Ni- smo dolgo čakali, kajti naš rojak iz Vidma je z veseljem sprejel povabilo. Težko pa je povedati, kako prijetno in nepozabno je bilo srečanje z dr. Janezom Br- glezom, ki s svojim prijetnim štajerskim naglasom, prijaznos- tjo in človeško toplino zna pris- luhniti vsakemu, ob tem pa dati še kak dober nasvet za življenje. Takole pravi: "Včasih je težko, vendar z ljubeznijo do dela in pridnostjo človek vse zmore, po- tem pa se veseli sadov svojega dela." Dr. Janez Brglez je rojen 1927. leta v Vidmu pri Ptuju, v veliki družini z osmimi otroki. Najle- pša leta otroštva je preživel pri dedku in babici v Lancovi vasi. Družina Brglezovih je bila med vojno pregnana in šele po štirih letih so se znova vrnili v do- movino. Maturo je Janez opravil 1948. leta v gimnaziji v Ptuju, se potem vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagreb, kamor so ga vodila čustva in neverjetna lju- bezen do živali že iz otroštva. V Zagrebu je opravil diplomo, potem specialistični izpit in po- zneje še doktorat znanosti. Pri- čel je raziskovalno delo, prvih deset let služboval v Veterinar- skem zavodu v Celju, nato v cen- tralnem zavodu v Ljubljani in nazadnje je bil redni profesor na ljubljanski veterinarski fakulte- ti. Vrsto let je vodil parazitolo- ški laboratorij, opravil številne raziskovalne projekte, predaval po nekaterih državah sveta in napisal šest strokovnih publika- cij. Bibliografija dr. Brgleza da- nes obsega preko 300 strani in govori o tem, da je veličina nje- govega znanstvenoraziskovalne- ga dela za Slovenijo izredna in zato tako zelo cenjena. IZ VIDMA PREK ZA- GREBA V LJUBUANO Dr. Janez Brglez: "V letih, ko je človek pri koncu, se najprej vrača v mladost, v obdobje, ko je najlepše in ki se najbolj vtisne v spomin. Najlepši so spomini na mladostna leta v Lancovi vasi. Pri dediju in babici sem lahko brezskrbno počel marsikaj, celo spomnim se, kako sem lovil ribe v reki Polskavi. Vpisal sem se na veterinarsko fakulteto, kamor so me vodila čustva že iz otroških let, saj sem imel veliko pristne- ga kontakta z živalmi, poznal sem marsikatero žival, to je bilo tudi moje poznejše vodilo. Po- tem sem pričel prva raziskovan- ja ... Pri svojih raziskavah smo naj- prej obogatili poznavanje zaje- dalcev, ki je tudi moje področje, in sicer pri domačih živalih, di- vjadi, pticah, sladkovodnih in morskih ribah. Tega se je nabra- lo kar nekaj, tako da smo oboga- tili našo favno, ki je izraz bogate nacionalne vrednosti. To je naša avtohtona favna, pa čeprav so to paraziti, vendar so neverjetno vključeni v sam krog okolja in imajo tudi vpliv na gospodar- nost reje domačih živali. Poleg pedagoškega dela sem veliko sodeloval tudi na univerzi in pri skladu Borisa Kidriča, kje sem bil tri mandatne dobe član področne komisije za nagrade, sodeloval sem v habilitacijski komisiji pri univerzi, bil pa sem tudi v komisiji za nagrade in odlikovanja. V 43 letih aktivnega dela sem napisal šest knjig, pravimo jim monografije - veliki znanstveni prispevki, ostalih člankov pa je čez 600 enot. Vse skupaj sem iz- dal v posebni monografiji, od- mevnost teh rezultatov - tudi v tujini - pa imam dokumentira- no, poskrbel sem za fotokopije. Moja osebna bibliografija obse- ga čez 300 strani. Nenehno delo in vzpodbuda okolja, svojih so- delavcev je tisto pravo vzdušje, ki človeku pomaga, da premaga težave, ki se ob delu pojavljajo. Tako so v vseh raziskavah težave, menjali smo kar nekaj sistemov, pogledov na znanost. Imam ob- čutek, da sem vsaj nekaj prispe- val na področju, kjer doslej ni bilo raziskav. Če pa se smem po- hvaliti: kot krona tega je nedav- na izvolitev za dopisnega člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. To je moje veliko zadovoljstvo." TEDNIK: Omenjate spomine na rodne kraje, kamor se vse rajši vračate. Kakšni so ti spo- mini v poznih letih vašega živ- ljenja? Dr. Janez Brglez: "Vedno se vračam v mladost, vračam se v Lancovo vas, obujam spomine na lepo reko Polskavo, kjer so mi tekla najlepša leta moje mla- dosti. To je prav gotovo želja ve- čine ljudi: ko ti gre proti koncu, podoživljaš svojo mladost, nas- ploh svoje življenje. Z bratom in sestrami imamo še vedno do- bre odnose; enega brata smo žal pred leti izgubili. Dobivamo se skoraj vsak mesec, ob rojstnih dnevih, pa tudi v Lancovo vas grem pogosto. Največkrat sam hodim ob Polskavi in tako emo- tivno bolj doživim vso mladost. Ta pokrajina se je zelo obogatila, saj Videm skoraj ni več prepo- znaven, enako tudi Haloze. V Sloveniji je šlo življenje naprej, ni več strahotnega garanja in revščine, ki se je še dobro spo- minjam. Po vsakem obisku v Ljubljano odnesem s seboj lepe spomine, v oktobru pa precej praznujemo, tudi sestra Darinka bo še praznovala v teh dneh, moj sprejem v akademijo pa smo pro- slavili v Gornji Radgoni v'šam- panjski kleti." PRED ČASOM IZŠLI MONOGRAFIJI TEDNIK: Dokaj zgodaj ste se odločili za študij veterine, saj naj bi vas k temu vodil tudi mladostniški stik z živalmi in naravo. V tem poklicu ste, dr. Brglez, dosegli precej, saj so mnoge vaše raziskave zelo us- pešne. Pa vendar se zdaj, ko ste že med upokojenci, poraja vprašanje, ali ste v veterini na- šli vsaj nekaj zadovoljstva in tudi življenjske sreče? Dr. Janez Brglez: "Na sploš- no sem to našel, čeprav so tiste idealne razmere otroštva in san- je zbledele, vsaj kar zadeva razis- kovalno področje. Tukaj je treba vlagati veliko dela, ampak s po- močjo sodelavcev in okolja, ki mi je bilo vedno naklonjeno, smo uspehe v raziskavah dose- gli. Vesel sem in hkrati izredno zadovoljen, da smo opravili toli- ko dela." TEDNIK: Precej raziskav je bilo opravljenih pod vašim strokovnim vodstvom, nekatera celo prvič pri nas v Sloveniji. O njih ste napisali tudi nekaj stro- kovne literature. Lahko ome- nite zadnje izdano strokovno delo? Dr. Janez Brglez: "Omenil bi dve monografiji: prva govori o mehurjavosti ali egenokokozi ter jo iz dala Slovenska akademija, druga pa je Atlas zajedalcev, spo- lih zajedalcev živali, pa tudi člo- veka (področje zoonoz). Izdala jo je Šolska knjiga v Zagrebu in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, je pa zelo ilustrirana in tudi na nivoju zahodnih pub- likacij s tega strokovnega podro- čja." TEDNIK: Prav gotovo pa so, dr. Brglez, vaše strokovne knji- ge danes tudi dobro vodilo mla- dim pri študiju na veterinarski fakulteti. Tam ste še do nedav- nega službovali kot redni pro- fesor ... Dr. Janez Brglez: "V letih svo- jega službovanja na veterinarski fakulteti bi omenil, da sem bil mentor 27 kandidatom magistr- skega dela in trem kandidatom za doktorski študij. Na biologijo sem bil mentor nekaterim štu- dentom pri diplomskih nalogah. Osebno sem pa sem ob tem za- čutil, da so se nekateri študentje že pričeli približevati problemov zajedalcev v Sloveniji in zame je to zelo veliko zadovoljstvo." TEDNIK: Službovanje na fa- kulteti je zdaj za vami, tudi mnoge opravljene raziskave, vendar pa v stiku s področjem svojega poklicnega dela še zme- raj ostajate. Prostega časa ima- te zdaj mnogo več kot pred leti, pa me zanima, kaj počnete da- nes, kateri so vaši hobiji? Dr. Janez Brglez: "Moj kon- jiček je fotografija, imam svojo kamero in kdaj kaj posnamem. Drugače grem rad na vrt, vesel sem, ko gremo skupaj z družino, rad sem s svojimi vnuki. Večkrat se odpravimo na Rožnik, pa tudi v druge konce. Zelo uživam, ko gledam mlade, svoje zlate vnu- ke, ko pri vsem tem doživljajo svojo mladost. Vesel sem, da je tako, vesel, da sem opravil neka- tera dela in da lahko sedaj uži- vam in obujam spomine." Tatjana Mohorko Dr. Janez Brglez je dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti PTUJ / v petek viktorinov večer Zaielo se /e pred 55 leti ••• nadaljuje se v oktobru leta 2000 v refektoriju minorit- skega samostana na Ptuju, In kdaj naj bi se končalo? Tako hitro gotovo ne kot tistega jutra 5. januaija 1945, ko je padla bomba in razrušila zraven mostu in osnovne šole tudi minoritsko cerkev. Bomba je uničila tri elemente, ki so simboli tega našega mesta: zaradi mostu je mesto nasta- lo, zaradi šole se je razvijalo, zaradi samostana se je sreče- valo z vero, kulturo, vinom ... Prizadevanja zadnjih desetih let bodo dobila epilog v novem- bru, čisto proti koncu meseca, ko bo pred očmi Ptujčanov in slo- venske javnosti ponovno zazijala praznina, tokrat zato, da bomo lahko pričeli obnavljati minorit- sko cerkev, vključno z najlepšo baročno fasado na Slovenskem, in tako uresničili še tretji del ptujske trojke - projekta selitve pošte, obnove Malega gradu za potrebe knjižnice in ponovnega rojstva minoritske cerkve. Kaj je ta kulturni spomenik pomenil našemu mestu in Slo- vencem in kako jo bomo obnav- ljali, bomo izvedeli na predava- nju dr. Petra Krečiča, direktorja Arhitekturnega muzeja iz Ljub- ljane, in arhitekta Borisa Volka. Predavatelja bosta širšo javnost seznanila s temo Nekateri pogle- di na historiat in prenovo mino- ritske cerkve in samostana na Ptuju v petek, 20. oktobra, ob 19. uri v refektoriju minoritske- ga samostana na Ptuju, od koder se selijo zadnje enote knjig v ob- novljen Mali grad kot drugi iz- med objektov ptujske trojke. Peter Krečič je umetnostni zgodovinar in kritik, redni pro- fesor na Fakulteti za arhitektu- ro v Ljubljani, od koder je tudi doma. Arhitekt Boris Volk, proje- ktant zahtevne obnove kulturne- ga spomenika nacionalnega po- mena, je prav tako Ljubljančan. Viktorinov večer bo popestril zbor Viktorina Ptujskega, ki bo prepeval v prostorih stare pošte ob soju sveč. Dobrodošli. Kristina Šantperl Purg ORMOŽ / ob tednu otroka lUmiam otroške ust^arialnosti V minulem tednu otroka je tudi Zveza prijateljev mladi- ne Ormož pripravila pred- stavo za predšolske otroke in osnovnošolce, ki obisku- jejo 1., 2. in 3. razred. V domu kulture so se pred- stavili učenci OŠ Stanka Vraza, v avli občinske zgrad- be pa je bila na ogled razsta- va otroške ustvarjalnosti. V počastitev tedna otroka je občinska ZPM Ormož pripra- vila skupaj z osnovnimi šolami in vzgojno-varstvenim zavodom Ormož zabavnoglasbeno prire- ditev Potujoči škrat, ki je bila namenjena učencem nižje sto- pnje osnovne šole od 1. do 3. raz- reda in predšolskim otrokom iz vseh krajevnih skupnosti obči- ne Ormož. V sredo, 4. oktobra, so prireditev ponovili trikrat: v dvorani v Veliki Nedelji za učen- ce osnovnih šol Velika Nedelja, Podgorci, Tomaž ter predšolske otroke iz vrtca Velika Nedelja in Podgorci. Nato so Potujočega škrata v domu kulture Ormož obiskali predšolski otroci in os- novnošolci iz Ormoža in Središ- ča ob Dravi. Opoldne pa je škrat obiskal v dvorani pri Miklavžu otroke iz osnovnih šol in vrtca Miklavž, Ivanjkovci in Kog. Naslednji dan, v četrtek, 5. ok- tobra, pa so se v domu kulture v Ormožu predstavili učenci OŠ Stanka Vraza. Prireditev z nas- lovom To smo mi na žalost ni bila najbolje obiskana, kar pa za Ormož ni presenečenje, pravijo poznavalci dogajanja na "ormo- škem" koncu. V avli občinske stavbe pa je bila na ogled živopisana in lepo postavljena razstava izdelkov ot- rok, udeležencev letošnjih počit- niških delavnic. Razstavljeni pa so bili tudi likovni izdelki, ki so nastali ob letošnjem mednarod- nem dnevu otroka, 15. maja, na Jeruzalemu. Ustvarili so jih ot- roci in starši na tradicionalnem srečanju družin. Člani Zveze prijateljev mla- dine Ormož, v katero so združe- na društva prijateljev mladine iz vseh krajevnih skupnosti občine Ormož, pa se že pripravljajo na naslednjo aktivnost - Otroški par- lament, ki bo letos potekal na ob- činskem nivoju konec novembra na temo Težave mladih. Pričele pa so se tudi priprave na Veseli de- cember, kot se imenuje niz akti- vnosti, ki jih v prednovoletnem času pripravljajo člani številnih društev prijateljev mladine po vsej Sloveniji. Majda Fridl V avli občinske stavbe je bila na ogled razstava izdelkov, ki so nastali na počitniških delavnicah ter na srečanju družin na Jeruzalemu. Foto: Majda Fridl 6 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j HAJDINA / s prve izredne seje sveta občine Delitvena bilama^ grb in zastava Hajdinski svetniki so na prvi izredni seji, kije bila 12. ok- tobra, izglasovali sklep o kriterijih za sporazumno delitev premoženja mestne občine na dan 31. 12. 1998, potem ko so dobili želene odgovore o odprtih vprašanjih glede mo- rebitnih obveznosti za OŠ Hajdina, kreditov za izgradnjo globinskih vodnjakov in pilotne kompostarne ter naložb javna podjetja, kot sta Komunalno podjetje in Cestno po- djetje Ptuj. Sprejeli pa so tudi sklepa o grbu in zastavi. Kredit za globinske vodnjake je v imenu vseh občin na Ptuj- skem vzela mestna občina Ptuj, pokriva pa se iz dobička ko- munalnega podjetja, je povedala Lizika Vidovič iz mestne občine Ptuj, vodja oddelka za finance, ki je odgovarjala na vprašanja svetnikov, za pilotno kompos- tarno pa se anuitete vračajo iz posebej zagotovljenih sredstev v okviru cene odvoza odpadkov. Kar pa zadeva kapitalske upra- vljavske deleže v javna podjet- ja, naj bi imela občina Hajdina 4-odstotni delež v ustvarjenem prihodku Komunalnega podjet- ja, pri Cestnem podjetju pa mo- rajo ta delež še izračunati. Za mestno občino trenutno znaša ta 1,3 in ga bo potrebno na novo razdeliti na tri dele. Delitev bo potrebno izvesti preko ministr- stva za promet in zveze. Iz na- slova investicije za OS Hajdina pa ni več odprtih obveznosti, ker so bile vse poravnane v letu 1998. Delitev premoženja mes- tne občine Ptuj se bo izvedla po kriterijih kot za druge občine na Ptujskem. Prejšnji četrtek so hajdinski svetniki govorili tudi o ponovni priključitvi dela Hajdine okrog Roka, ki so ga izgubili na čuden način, kot navajajo, na poizve- dovalnem referendumu. Glede tega teče tudi ustavna presoja na ustavnem sodišču. Hajdinča- ni pričakujejo, da bodo čez dve leti na osnovi referenduma po- novno dobili nazaj začasno iz- gubljeno ozemlje, prav tako pa naj bi v občino vključili naselje Lancova vas pri Ptuju. Na prvi izredni seji seji so z večino na seji navzočih svetni- kov sprejeli sklep o grbu in za- stavi občine Hajdina. Odločili so se za boga Mitro, ki so ga za predstavitev na grbu oživili, ker heraldična veda ne dovoljuje na grbu upodobitve motiva s spo- menika, je še posebej poudaril Valt Jurečič iz Heraldike, ko je že četrtič nekatere hajdinske svetnike moral prepričevati s strokovnimi argumenti heral- dične stroke; kljub drugačnim mnenjem laične javnosti mimo stroke ni mogoče. Prva barva zastave občine Hajdina je rume- na, druga pa zelena. Prvič bodo občinski grb in zastavo svečano predstavili na novembrskem drugem občinskem prazniku. Prvo izredno sejo so hajdin- ski svetniki kljub napovedanim "težavam", ki naj bi spremljale že glasovanje o samem dnev- nem redu in kasneje o posa- meznih točkah dnevnega reda, izpeljali po načrtih. Tekst in foto: MG Grb občine Hajdina Valt Jurečič med hajdinskimi svetniki (z dvignjeno roko). Zastava občine Hajdina PTUJ / AVTOMOBILI SE NAPREJ UNIČUJEJO ZELENICE ptujsko pmrkMšie? Pred stavbo v Raičevi ulici so imeli stanovalci dolgo časa mir, ker so zelenico pred ne- vestnimi avtomobilisti varo- vali nepriljubljeni količki. Po njihovi odstranitvi v le- tošnji pomladi je bil sicer nekaj časa mir, zatem pa so jo pričeli nekateri redno uporabljati kot parkirišče, tako da so travo že v celoti uničili, kljubujejo le še okrasni grmiči in dolgolet- na lipa. Ker to območje ni predvideno za parkiranje v nobenem prime- ru, bodo sedaj morali odgovor- ni poseči po neljubih ukrepih. Lisice že čakajo; v začetku so nevestni avtomobilisti sicer pre- jeli pisna opozorila, a kot kaže, niso zalegla. Morda pa bo zale- gel "udarec" po žepu? MG Še ena zelenica, ki so jo zasedli avtomobilisti. Foto: MG PTUJ / asfalt skozi turniski park Pobuda obianov kontno uspela Prebivalci turniškega parka so si končno oddahnili. Po dol- gih prizadevanjih - aktivnosti so vodili preko četrti Breg - so končno le uspeli prepričati od- govorne, da je asfalt skozi turni- ški park nujen. Prvotno je bila sicer njihova pobuda, ki so jo spravili tudi na mestni svet, za- vrnjena, te dni pa so položili 400 metrov asfalta, ki je pro- račun mestne občine Ptuj stal tri milijone tolarjev. Cesta sko- zi turniški park je kategorizira- na javna pot, torej namenjena vsem občanom. MG Cesta skozi turniški park asfaltirana. Foto: MG PTUJ / vandalskemu početju ni videti konca Nazadnje jo /e skupil kip za lekarno Zelenih in urejenih površin je na Ptuju premalo, pa še tiste, ki so, so pogosto tarča uničujočih pohodov ob koncu tedna. Spomeniki na starem mestnem pokopališču jih prav tako pogosto skupijo, nedavno tega pa so se neznanci lotili tudi umetniškega kipa v majhnem parku za mestno lekar- no na Ptuju - nekateri ga imenujejo tudi "Županov park", koder vodi pot na avtobusno in železniško postajo. Na poškodbe nas je opozorila zvesta bralka, ki ji ni vseeno, kako je z urejenostjo mesta. Pot jo mnogokrat zanese v ta del mesta, ki je za krajše sprehode in počitek idealen. Kipu so že odlomili glavo, poškodovali roko, dodatno pa ga ogrožajo razpoke, ki grozijo, da bo razpadel, če ne bodo odgovorni pravočasno ukrepali. V oddelku za okolje in gospodarstvo infrastrukturo mestne ob- čine Ptuj so povedali, da bodo za sanacijo kipa poskrbeli, obenem pa opozorili na uničene luči javne razsvetljave na tem mestu. Da o tistih v mestnem parku sploh ne govorimo - uničujejo jih iz tedna v teden. MG Poškodovan kip v parku za ptujsko lekarno. Foto: MG ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 7 pTUJ / svečanost v šolski avtomehanični delavnici Memški uini modeli xtt fiocfoče aviomehttnike iVfinuli petek, 13. oktobra, so v Poklicni in tehniški strojni ^oli Ptuj proslavili še 13 let ustvarjalnega sodelovanja šole jn priznane nemške firme Daimer-Chrysler iz Stuttgarta (prej Mercedes Benz), ki se je je udeležil tudi dolgoletni prijatelj in predstavnik firme Dieter Block. Krajša sveča- nost je bila tudi tokrat v šolski avtomehanični delavnici v gaičevi ulici 14, kjer se lahko pohvalijo s kar nekaj učnimi niodeli in testnim avtomobilom Mercedes tipa 202, ki so ga dobili v dar lansko leto. poleg dijakov, ki so se tudi to- krat izkazali s kulturnim pro- gramom in razstavo, delavcev šole in vodstva Šolskega centra Ptuj so se svečanosti udeležili še župan MO Ptuj Miroslav Luci, Anton Slane, predstav- nik ministrstva za šolstvo in šport, Vladimir Tkalec, dire- ktor Centra za poklicno izob- raževanje, Marija Siman, višja svetovalka za strojništvo na cen- tru, Franke Florjančič, predsta- vnik Zavoda za šolstvo - enote Maribor, Zvonko Dominko, di- rektor firme Mercedes Benz, sicer pa dolgoletni sodelavec Po- klicne in tehniške strojne šole in povezovalec z nemško firmo, in Franc Hvaleč, predsednik avtoremontne sekcije pri Obrni zbornici Ptuj. Ravnatelj Poklicne in teh- niške strojne šole Milan Ci- merman je v svojem nagovoru med drugim dejal, da je bilo dosedanje sodelovanje s firmo Daimler-Chrysler zelo dobro, kar dokazujejo številni učni mo- deli, v glavnem novi, nameščeni v šolski delavnici. Letos so jih znova nekaj dobili v dar: motor osebnega avtomobila, avtomat- ski menjalnik, zadnjo os z di- ferencialno zaporo, ABS, model za nastavitev ogledala in pomik šip, na demonstracijsko tablo pa so tokrat postavili še nekaj svo- jih proizvodov, in sicer zavore. Ravnatelj Cimerman je pouda- ril, da so prav vsi modeli na- menjeni dijakom, ki jim tudi na tak način želijo posredovati najvišje znanje, še posebej s po- dročja znanosti in tehnologije. Vedno bolj si prizadevajo za viš- jo kvaliteto pouka, pri čemer so jim številni precej sodobni učni modeli v veliko pomoč. Tudi zato so lahko med prvimi v Slo- veniji pričeli obrtno izobraže- vanje in dualni sistem, sicer pa imajo letos v Šolskem centru 22 oddelkov s 439 dijaki, od tega jih je dobra tretjina v avtome- hanski stroki. DARILO ZUPANA DIETRU BLOCKU Posebno zadovoljstvo nad do- brim sodelovanjem z nemško firmo Daimler-Chrysler je izra- zil tudi ptujski župan Miroslav Luci, ki je dejal, da je prav ptuj- ska Poklicna in tehniška strojna šola izrednega pomena za Spo- dnje Podravje, od koder priha- jajo mnogi dobri avtomehaniki, šola pa je po njegovem zelo po- membna tudi pri vključevanju v EU. Dosedanji vložek v šol- sko delavnico naj bi bil okrog 20 milijonov tolarjev, je še dejal župan Luci, nemški partner pa je delavcem šole omogočil še izobraževanje in ogled proizvo- dnje, kar je vsekakor velik pri- spevek. Tudi zato je župan Luci ob ponovnem obisku in darilu šoli predstavniku firme Dietru Blocku, ki ga je imenoval za dobrega prijatelja Ptuja, podaril posebno priznanje in pečat me- sta Ptuja z likom sv. Jurija. Dieter Block je ob tej pri- ložnosti izrazil zahvalo Ptujča- nom in šoli za ponovno prijazen sprejem, ki so mu ga pripravili ob predaji učnih modelov, ki za njegovo firmo pomenijo le maj- hen, vendar dobronameren pri- spevek. Ptuj mu je v trinajstih letih prijateljskega sodelovanja s šblo in Zvonkom Dominkom zelo prirasel k srcu, je še dejal g. Block, zato si bo tudi v priho- dnje prizadeval, da bodo dijaki dobili še kakšen učni model, ki jim bo pomagal do čim boljše izobrazbe in želenega poklica. T. Mohorko Zahvala ravnatelja Milana Cimermana (levo) gostu iz Nemči- je Dietru Blocku. Foto: TM Ogled enega od podarjenih modelov PTUJ / državna viceprvaka v tekmovanju iz razvedrilne matematike h matematika lahko zabavna? Andreja in Jan nista dvojčka, niti v sorodu »ista. Imata pa veliko skupnega. Oba se pišeta Emeršič, oba sta odlična učenca, M sedaj obiskujeta osmi razred OŠ Olge Jeglič, oba sta izkušena in uspešna tek- movalca na mnogih področjih in dobitnika mnogih državnih priznanj. Z bero teh sta začela tudi letošnje šolsko leto, saj ^ta si 30. septembra na državnem prvenstvu iz raz- vedrilne matematike v Ljubljani delila drugo mes- to v kategoriji učencev osmih razredov. Mentorica ^arja Šprah je v Ljubljano popeljala štiričlansko ^kipo, ki je več kot častno predstavljala ptujske os- fiovnošolce, saj sta se tudi Vesna Foršnerič in Jan I^nžekovič uvrstila med najboljšo deseterico v dr- ^vi. Alenka Zenunovič PTUJ / regijsko tekmovanje iz logike Dekleta boli logiina od fantov Na OŠ Mladika je bilo v so- boto, 14. oktobra, regijsko tekmovanje iz logike. Tek- movalo je 76 učencev iz 12 šol s širšega območja Ptuja in Ormoža. Najbolje uvrščeni po posame- znih kategorijah so bili: 5. raz- red: 1. Tamara Kolar, OŠ Olge Meglic, in Matej Kotnik, OŠ Ljudski vrt, 3. Aleksander Ke- lenc, OŠ Markovci; 6. razred: 1. Teja Šegula, OŠ Dornava, 2. Neja Roškar, OŠ Gorišnica, 3. Don Ciglenečki, OŠ Mladi- ka; 7. razred: 1. Neva Klane- ček, OŠ Breg, 2. Rok Marinič, OS Videm, 3. Anej Ivanuša, OS Ormož, Aleksander Miložič, OŠ Breg, in Katja Zemljarič, OŠ Markovci; 8. razred: 1. Minca Šegula, OŠ Dornava, 2. Drago Golob, OŠ Gorišnica, in Adri- jana Puc, OŠ Markovci. Morda kot zanimivost zapišimo, da je mentorica prvo- in drugouvr- ščenih v 6. in 8. razredu ter drugouvrščenega v 7. razredu učiteljica Helena Šegula. Na državno tekmovanje sta se uvrstila prva dva učenca iz vsa- ke kategorije in učenci, ki so dosegli izjemne uspehe na dr- žavnem tekmovanju v lanskem letu: Jaka Kodela (OŠ Ljudski vrt), Katja Šincek (OŠ Velika Nedelja) in Jan Emeršič (OŠ Olge Meglič). Društvo prijateljev mladine Ptuj Miklošičeva 5 2250 Ptuj ZAHVAIA SPONZOlUm IN DOHATORJEM JESmKiGAŽIVŽAVA Društvo prijateljev mladine Ptuj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so omogočili izvedbo jesenskega živžava v Logarski dolini. Prireditev sta kot generalna sponzorja podprla čebelica, d.o.o., in ČZP Večer. Večji sponzor je bilo podjetje Certus Maritx)r, manjši sponzorji pa Intra Exsip Eurocast, Lekarna Toplek, Hosting In Radio-Tednik. Prireditev je podprla tudi Me- stna občina Ruj. Kot donatorji so se nam pridružili Star, Vrabl&co., Projekta inženiring, A.T.C. Guta, Foto Kosi, notarka Marija škovrlj, od- vetnika Branko Resnik in Metka Stanič, Petlja, Samobor&llec, zdravnika Aljoša Toš in Dušan Rems, Sat Com, Žično ple- tarstvo Rogina, Bar Gabrovec, Frizerski salon Fenos, Altius, Mercator SVS, Ptujske pekarne in slaščičarne ter Foto Lan- gerholc, V imenu družin, ki so preživele res prijeten dan, vsem sku- paj še enkrat izrekamo HVALA! ČfaniDPMPtuf ... PA BREZ ZAMERE ••• Za domovino (?) Evo, pa so za nami. Kaj o njih povedati? Pravza- prav nič kaj dosti, saj bodo o njih (tole pišem v pone- deljek zjutraj) vse in še več povedali vsi drugi. O njih bodo govorili domala pri vseh gostilniških omizjih, pri vseh televizijskih omizjih, o njih bodo kakšno pamet- no poskušale reči tudi mišice, naposlušali se jih boste v službi, v trgovini, na bencinski črpalki, v pekami, pri kozmetičarki, na fuzbalski tekmi, na javnem stra- nišču, heh, tudi na domačem stranišču, če sodite med tiste, ki tovrstna opravila izkoristite za seznanitev z dnevnim časopisjem, polna ušesa jih boste imeli v avtu, na sredstvih javnega prevoza, pri vplačilu lota, na tržnici, v šoli, na faksu, pri partnerjevih starših, svojih bratih, sestrah, stricih, tetah, dedkih, babicah, opiti osebki vas bodo pri jutranji (ali dopoldanski) kavici morili z vprašanji, koga ste volili in ali ste "nji- hovi" (in upajte, da jim boste odgovorili pravilno, saj vas drugače čaka najmanj polurno teženje in mom- ljajoče prepričevanje o napačrwsti vaše odločitve, če ne še kaj hujšega), o volitvah boste poslušali pri zajtr- ku, poslušali boste pri kosilu in pri večerji ...-uh, več kot dovolj razlogov za upravičeno odločitev podpisa- nega, da vam z volitvami v svojem pisanju prizanese torej. Pa vendar, če je človek družbeno in socialno bitje in če je naša družbena tvorba, v kateri živimo, Slove- nija in če v Sloveniji prva in najaktualnejša (upra- vičeno?) družbena tema trenutno so volitve, vseeno ne moremo, vsaj posredno, mimo njih. A kot sem že omenil, na tem mestu ne bom suhoparno analizi- ral volitev samih, vseh izrečenih, a potem skoraj niko- li izpolnjenih obljub, raznih obtožb, nizkih udarcev, prozornega ter pritlehnega prilizovanja volilcem itd. itd., ampak bom tokrat pozornost namenil temi, ki jo je bilo zaznati v predvolilnih soočenjih, vendar mor- da s strani tistih, ki se jih to osebno (več) ne dotika tako močno, ni bila dovolj opažena. Gre za ukinitev obveznega služenja vojaškega roka, temo, ki se, vsaj za nas mlade, ki smo pa itak v visoki politiki že pre- govorno zapostavljeni, na seznamu prioritet uvršča v sam vrh. Predstavljajte si, da ste pravkar diplomirali, stari ste okoli šestindvajset let in zelo nadarjeni, radi bi vpisali podiplomski študij. Opa, tako pa ne gre, rečejo strički vojaki, preden se''greš dalje razvijat v vrhun- skega strokovnjaka, boš moral stran vreči pol leta svo- jega ruzjustvarjalnejšega in najvitalnejšega obdobja življenja ter se priti metat po blatu in se "izpopolnje- vat" v vojaškem znanju, kipa ga boš potem, ko prideš ven, itak v enem mescu pozabil. Ni druge izbire - op- cijo civilnega služenja vam predstavijo največ v dveh ertozložnih stavkih, pa še to potiho -, kot da greste odslužit "dolg" domovini. Za "kaljenje vaše moškos- ti" je zadolžen osemnajstletni smrkavec z rambotovim in švarcemegerjevim kompleksom, ki svoje najstniš- ke probleme in zakompleksanost znaša nad vami ter uživa v kazanju svoje "superiomosti" (beri izživlja- nju) nad vami. V tistega pol leta, ko bi lahko za vami bila že četrtina magistrskega študija, s katerim bi dr- žavi nedvomno koristili neskončno več kot pa s pla- zenjem po jarkih, si boste vi za prazen nič pokurili zajetno količino živcev, se morali naučiti kar nekaj podatkov, ki vas popolnoma nič ne zanimajo in jih boste seveda v najkrajšem možnem času pozabili, si prislužili nekaj dni vojaškega zapora, ker boste osem- najstletniku povedali, kar mu gre, ter stali državo kar nekaj denarja, ki bi ga v nasprotnem primeru lahko namenila za vašo študijsko štipendijo. Kaj mislite, kateri denar bi bil bolje porabljen in od česa bi bilo več koristi? Sedaj pa vprašanje za deset milijonov tolarjev: Ali je Slovenija vojaška velesila? Ali je Slovenija voja- ško ogrožena ter na kriznem območju? Ter predvsem: Ali ima Slovenija realne šanse, da se uspešno obrani, če jo napade, recimo ZDA? Če na nas spustijo "bom- bo"? Če Ljubljano spremenijo v Hirošimo, Maribor pa v Nagasaki? Ja, seveda ... Slovenija zaradi svoje lege ter drugih značilnosti (beri: majhnosti) potrebuje profesionalno ali pa vsaj polprofesionalno, visoko usposobljeno ter mobilno voj- sko - vsekakor pa ne potrebuje obveznega služenja vojaškega roka. Se ena priložnost za deset milijonov: Kaj mislite, kdo bi bil v primeru, da Slovenijo res kdo napade, na prvih bojnih črtah? Generali? Častniki? Obrambni minister, kdorkoli bi takrat že to bil? Hah, to bi rad videl! Na prvi linijah bi bili takšni in podo- bni, kot je opisano zgoraj - ljudje, mladi fantje brez vsake vojaške izobrazbe ter usposobljerwsti (fizične in psihične). Med ljudmi obstaja za to zelo primeren in točen izraz: kanonfuter Prosim vas, da ne bi spet začeli v bran obveznemu služenju klicati tiste preživete šovinistično-mačistoidne logike o tem, kako vojska naredi moškega in da je pravi moški samo tisti, ki gre skozi vojaščino; ali mislite, da je res velika večina mladih tako zakom- pleksana, da si mora svoje samospoštovanje ter afir- macijo iskati na tak način? To je preživeta logika, dragi moji, in če ste tudi vi med takimi fosili, ki še ra- zmišljajo na tak rmčin, vam svetujem, da se pošteno zamislite nad samim seboj ter svojim mestom v siste- mu idej sodobne družbe. Prihodnost sodobne družbe leži v povezovanju ter sodelovanju, v odprtih in nad- državnih integracijah, ne pa na preživeli logiki vko- pavanja v ksenofobične okope. Pri vsem skupaj torej ne gre, kot bi morda lahko kdo napačno domneval, za pomanjkanje patriotske- ga čuta ter domovinskih čustev pri mladih ljudeh, temveč za preprosto dejstvo, da znamo mladi razmiš- ljati s svojo glavo, avtonomno, odprto ter globalno, orientirano v prihodnost; in ne pozabite, prihodnost ja pa vendarle domena (nas) mladih! Gregor Alič 8 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j OO TOP IN TAM ZETALE / prvi občinski praznik Slavle ob darovih iesent v prejšnji krajevni skupnosti in sedanji novi občini Zetale je kostanjev piknik že desetletna tradicija. S piknikom so v tem desetletju združili slavja ob pomembnih dogod- kih, ki so zaznamovali dogajanja v tem delu Haloz. 10., jubilejni kostanjev piknik bodo letos združili s prvim ob- činskim praznikom. Osrednja slovesnost bo v soboto, 21. oktobra. V občini Žetale imajo v tem letu kar precej razlogov za slavje, saj so uresničili nekaj pomem- bnih razvojnih načrtov. Med najvidnejšimi pridobitvami je zagotovo prvi del javnega vodo- voda v Dobrini in nova osnov- na šola, ki so jo odprli v začetku šolskega leta. V dneh pred praznikom so se že in se še bodo zvrstile športne in kulturne prireditve. Praznik bodo obeležili tudi s številnimi pridobitvami. Tako je bila vče- raj otvoritev ceste Grabe - Šar- dinje, danes bodo odprli cesto Krhiče - Stopnica, jutri (v pet- ek) bo ob 10. uri otroški kosta- njev piknik, popoldan pa bodo namenu predali orodno gasil- sko vozilo. Začetek slovesnosti bo ob 16. uri z mimohodom gasilcev, med drugim bodo za- služnim članom podelili priz- nanja, slavnostni govornik na gasilskem slavju pa bo župan Anton Butolen. Podelili bodo tudi priznanja za dosežene us- pehe v športnih tekmovanjih. Na osrednji praznični dan, v soboto, 21. oktobra, bo ob 13. uri slavnostna seja občin- skega sveta, sledila bo otvoritev kulinarične razstave in prikaz starodavnih opravil z lesom. Os- rednja prireditev bo ob 16. uri v prireditvenem šotoru. Po kul- turnem programu bo slavnos- tni nagovor župana, sledilo bo razvitje občinskih simbo- lov in podelitev priznanj. V nedeljo bo po maši v farni cer- kvi še srečanje starejših obča- nov. ŠPORTNA TEKMOVANJA Športno društvo Rim je v počastitev 1. praznika občine Žetale in 10. kostanjevega pik- nika organiziralo tekmovanja v raznih športnih disciplinah. Pri tem so bili doseženi nasle- dnji razultati: Namizni tenis - mladinski turnir do 16 let: 1. Rok Vodu- šek, 2. Mitja Vodušek, 3. David Stres (tekmovalo je 13 igral- cev). Člani: L Jožef Kopše, 2. Mitja Vodušek, 3. Tomaž Gaj- ser (17 igralcev). Šahovskega tekmovanja se je udeležilo 14 igralcev. Pri mla- dincih do 16 let je zmagal Mit- ja Vodušek, druga je bila Vanja Butolen in tretja Urška Buto- len. Med člani so bili najboljši trije Jožef Kopše, Anton Buto- len in Anton Jus. Občinskega teka se je v nedeljo udeležilo 15 tekačev. Med mladimi je zmagal Martin Zeleznik, drugi je bil Borut Zeleznik in tretji Marko Kojc. Med člani je bil najboljši Franci Gajšek, na drugem me- stu Roman Sirec in na tretjem Matej Gaj ser. Organizirali so tudi turnir v malem nogometu. Pri mladin- cih je bila najboljša ekipa Čer- možiš, druga ekipa Rima in tretja ekipa Tornado. Med člani je zmagala ekipa Zetal, druga je bila ekipa Kočice-Peklača in tretja ekipa SK Nadole. Vetera- ni: 1. Žetale, 2. "Četrta" ekipa, 3. Kočice. Ženske: 1. Žetale I, 2. Žetale II, 3. Girl s Team. JB Zupan občine Žetale Anton Butolen bo z veseljem gostil udele- žence 10. kostanjevega piknika. Foto: JB Foto: M. Ozmec Od tod in tam TRNOVSKA VAS/ Danes seja občinskega sveta Trnovskovaški svetniki se bodo ob 18. uri sešli na 15. redni seji občinskega sveta. Po pregle- du izvrševanja sklepov zadnje redne in 6. izredne seje ter po- trditvi zapisnikov bodo najprej obravnavali strokovne podlage in predlog odloka o spremem- bah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in sred- njeročnega plana občine Trnov- ska vas. Nato naj bi se svetniki seznanili tudi s ponudbami za vzpostavitev in vodenje podat- kov občine za izdelavo eviden- ce zavezancev kot podlage za odmero nadomestila za upora- bo stavbnega zemljišča. V nada- ljevanju pa bodo govorili še o predlogih dobitnikov letošnjih občinskih priznanj, imenovali pa naj bi tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. ak GORIŠNICA/Danes seja občinskega sveta Na redni oktobrski seji se bodo danes ob 18. uri sestali člani občinskega sveta v občini Gorišnica. Na dnevnem redu imajo rebalans proračuna za le- tos, ustanovitev lokalnega po- speševalnega centra Haloze, stanovanjsko problematiko v občini in predlog odloka o nado- mestilu za uporabo stavbnih ze- mljišč. Gorišniški svetniki bodo med drugim govorili tudi o fi- nančnem poročilu Gasilske zve- ze Gorišnica, predlogu članov za sodnike porotnike, projektu 1000 novih možnosti, podali pa naj bi tudi soglasje za prido- bitev koncesije za opravljanje sanitetnih prevozov in se sezna- nili s poročilom o letošnji suši. TM ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 PO NAŠIH KRAJIH 9 markovci / izredna seja občinskega sveta tm sporazumno delitev premoženja Svetniki občine Markovci so na peti izredni seji v ČetrtelL, 12. oktobra, po krajši razpravi in obrazložitvi župana Franca Kekca, sprejeli sklep o kriterijih za spo- ra/umno delitev premoženja mestne občine Ptuj na dan 31. december 1998. Niso pa se strnijali s predlogom, da bi parcelo v katastrski občini Borovci uvrstili med javne ceste. Kot je zapisano v zakonu o lokalni samoupravi in njegovi letošnji noveli, se premoženje občine, ki se razdeli na več no- vih občin, razdeli sporazumno na podlagi odločitev posamez- nih občinskih svetov. V skladu s tem so pripravili predlog skle- pa o kriterijih za sporazumno delitev premoženja mestne ob- čine Ptuj na dan 31. december 1998, ki so pripravljeni po ena- kih izhodiščih, kot so jih spre- jeli občinski sveti za delitev premoženja nekdanje občine Ptuj. To premoženje sestavljajo nepremičnine in premične stva- ri, denarna sredstva in pravice, ki so v lasti občine. Posamezne občine morajo v postopku izdelave delitvene bi- lance upoštevati dejstvo, da pre- moženje nosi tudi obremenitve. To so predvsem stroški za vzdrževanje nepremičnin, ure- janje zemljišč, amortizacija in nadomeščanje nepremičnin in premičnih stvari, zagotavljanje dopolnilnih sredstev za delova- nje družbenih služb ter zago- tavljanje financiranja gospodarskih javnih služb. V vseh primerih v skladu ter ob- segu, kot jih določajo področni zakoni. Tako na primer pravilo lege nepremičnine pomeni, da pri- dobi premoženje prejšnje ob- čine .tista novo ustanovljena občina, na območju katere ta nepremičnina leži, in to v ce- loti. Pravilo po namenu pa te- melji na ugotovitvi, kateremu prebivalstvu nove občine služi določeno premoženje. Če pre- moženje služi le prebivalstvu ene nove občine, pripada tej ob- čini, če pa služi prebivalstvu dveh ali treh občin, pa si obči- ne delijo premoženje po dele- žih. Po krajši razpravi so se svet- niki občine Markovci v celoti strinjali s predlaganimi krite- riji. Ti so sicer osnova za pri- pravo sporazuma o razdelitvi premoženja, ki ga bodo skleni- li župani in je podlaga za vpis v lastninske pravice občine v ze- mljiško knjigo. V nadaljevanju izredne seje so svetniki v celoti prisluhnili predlogu župana Franca Kekca in parcele št. 155/2 v k.o. Bo- rovci, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot pašnik, v naravi pa pot, niso uvrstili med javno ce- sto. Sicer pa je center Markovcev te dni dobil novo in lepšo po- dobo, saj so končali prenovo stare osnovne šole v nov večna- menski poslovni objekt, kar je z ureditvijo okolice občino ve- ljalo okoli 160 milijonov. Ko- nec minulega tedna so v nove prostore večnamenskega poslo- vnega objekta pričeli seliti tudi občinsko upravo. Tako od pone- deljka, 16. oktobra, že uradujejo na novi lokaciji, vse telefonske in druge številke pa ostajajo nespremenjene. M. Ozmec Center občine Markovci je dobil s preureditvijo in obnovitvijo poslopja nekdanje osnovne šole v večnamenski poslovni prostor novo, predvsem pa lepšo podobo Seje občinskega sveta bodo odslej potekale v novi, bistveno ve- čji in sodobno opremljeni sejni sobi Delavci občinske uprave med preseljevanjem v nove prostore v večnamenskem poslovnem objektu. Foto-. M. Ozmec hajdose Bogastvo imikov Zadnje dni smo prejeli mnogo sporočil o bogatih naj- dbah gob. Vsem se ni bilo mogoče odzvati, tale, ki jo ob- javljamo, pa je res nekaj posebnega. V soboto je namreč Alojz Femek iz Hajdoš našel neverjetno ko- ličino jurčkov. Kar 147 jih je razstavil na mizi v svoji garaži. Bili so vseh velikosti, klobuk največjega je meril kar 25 centimetrov, nekaj je bilo majhnih, primernih za vlaganje. Kje jih je našel, se- veda ni bil pripravljen povedati, pravi le, da v majhnem gozdu. Sicer pa je Alojz izkušen gobar in to ni bil njegov prvi bogat gobji plen. JB jursinci / zahvala jeseni s kraljico cvetja Dei tradkije in enfiaimmu ni imatil v nedeljo, 8. oktobra, je v Juršincih potekala osma tra- dicionalna prireditev Zahvala jeseni, ki jo pripravlja prizadevno društvo za ohranjanje in razvijanje dedišči- ne Juršinci pod vodstvom Marte Toplak. Kljub temu da jim je v dopoldanskem delu prireditve nagajal dež, so jo popoldne le uspeli v nekoliko okrnjeni obliki spraviti pod streho. Potekala je v znamenju cvetja; za kraljico cvetja so izbrali Vesno Krampelj iz Juršincev, študentko ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. V povorki so se predstavile vasi in zaselki občine Juršinci, ki je bila tudi pokroviteljica osme Zahvale jeseni. V ospredju je bil prikaz bogate dediščine podeželja, ki jo že najeda zob časa, "uničuje" pa jo tudi so- dobna tehnologija, zato je to- liko pomembneje, da se skozi takšna društva, kot je juršin- sko, tradicija in ljudsko izročilo ohranjata in razvijata. Ocenje- vali so najlepše točke programa in najlepše cvetje na vasi. Po- sebna komisija je ob upoštevan- ju izvirnosti, pomenu in videzu prvo nagrado dodelila skupini s Kukave s prikazom sadjarstva, drugo nagrado je dobila skupi- na Društva gospodinj Juršinci, tretjo pa skupina s kraljico cve- tja Vesno Krampelj iz Juršin- cev. Osmo prireditev Zahvala jeseni so s svojim nastopom ob domačinih obogatili še ljudski godci od Marije Snežne in člani folklorne skupine iz Podgor- cev. MG Letošnja zahvala jeseni je potekala s kraljico cvetja v vlogi Ve- sne Krampelj V povorki so se predstavile tudi prizadevne juršinske gospodinje. Foto: Ivo Lovrenčič Od tod in tam POBREŽJE / Drugi ribji piknik V videmski krajevni skupnosti Pobrežje bodo v soboto, 21. oktobra, pripravili 2. pobreški ribji piknik, ob tej priložnosti pa v uporabo predali letošnje pridobitve v komunalni infra- strukturi. Slovesnosti bodo pričeli ob 14. uri, ko bo tudi blagoslov novih pridobitev, ob 15. uri bosta imela pred vaškim domom v Po- brežju nagovor predsednik KS Branko Ma- rinič in župan občine Videm Franc Kirbiš, pripravili pa so tudi bogat kulturni program. Popoldan pa bo veselo na ribjem pikniku, kjer ne bo manjkalo pečenih rib iz domačih ribnikov, ob 20. uri pa bo še prijateljska no- gometna tekma pod novimi reflektorji med ekipo domače krajevne skupnosti in šport- nega društva. TM 10 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j PTUJ / neodvisni sindikati slovenije svarijo Previdno v Evropo Neodvisni sindikati Slovenije ponovno opozarjajo na veča- nje socialnih razlik med Slovenci. Zastopajo stališče, da je potrebno vse pravice delavcev zapisati v zakon o delovnih razmerjih, ki je pred drugo obravnavo. Opozarjajo pa tudi, da je potrebno razmisliti, ali vstopiti v EU ali ne ter pod kakšnimi pogoji, kajti pokazali so se prvi negativni pojavi tovrstnega združevanja. Predsednik predsedstva Ne- odvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohi nam je povedal, da kljub enoletnim pogajanjem med sindikati in predstavniki delodajalcev (opravljenih je bilo 20 pogajanj) ni prišlo do dejan- skega napredka. Odprto je vpra- šanje dviga najnižje plače na nivo zakonsko zajamčene. Plače v kolektivnih pogodbah so na- mreč celo do 4. razreda nižje, kot jih določa zakon o minimal- ni plači, in so "umetno" dvig- njene. Zahteva vseh sindikatov in delavcev je, da se dvigne 1. tarifni razred na nivo zakonsko zajamčene minimalne plače, ki znaša okoli 80.000 tolarjev (bru- to), ter da plače in regres (v letu 2000 je dogovorjen regres 107.000 tolarjev) spremljajo rast življenjskih stroškov. To so za- hteve, na katere delodajalci in tudi vlada še vedno nočejo pri- stati. Sindikati imajo pripravljeno tudi enotno strategijo, ki bo sle- dila in s katero želijo doseči navedene cilje. Demonstrativ- ne oblike delovanja sindikatov bodo odvisne od uspeha poga- janj z delodajalci. V Sloveniji ima 15.000 ljudi zakonsko zajamčeni osebni do- hodek, 60 odstotkov prebival- cev pa ima manj kot povprečno plačo (okrog 120.000 tolarjev), kar priča o zelo nizkem standar- du Slovencev, ki so jih v pred- volilnem boju nekateri opevali kot nadpovprečno sposobne lju- di, ki v dolinicah pod gorami ustvarjajo gospodarske čudeže in jim tudi vstop v Evropsko unijo ne bo predstavljal nobe- nega problema. Plače pa so še naprej v upadanju, opozarjajo sindikati. Življenjska košarica za štiričlansko družino je ov- rednotena na 150.000 tolarjev. Družina s tolikšnimi dohodki j realno ob 10-odstotni inflaciji in 10-odstotnem porastu ohrani svoj standard, tistim s prihodki 300.000 tolarjev se standard zvi- ša za 30.000 tolarjev, družini s prihodki 50.000 tolarjev pa standard pada iz meseca v me- sec, saj predstavlja 10-odstotno povečanje zanje samo 5.000 to- larjev, stroški pa so se povečali za 15.000 tolarjev mesečno. Naj- nižji sloji so torej realno vedno revnejši in razlike v standardu so vedno večje, saj se življenj- ski stroški dražijo za vse enako. Spremenila se je tudi cenovna politika, predvsem na področju stanarin, ki so se v zadnjih letih 3 do 4 krat povečale in predsta- vljajo vedno večji procent dru- žinskega proračuna. PREDLOG ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Predlog zakona je pripravljen za drugo branje. Pogajanja med sindikati in delodajalci še te- čejo, saj je kar precej členov,ki niso usklajeni, predvsem tisti, ki govorijo o prevozu na delo, malici, regresu, nadurnem delu in podobno. Delodajalci nam- reč želijo, da se omenjene pra- vice zmanjšajo oziroma da se o njih dogovorijo v kolektivni pogodbi, sindikati pa zagovar- jajo stališče, da je potrebno vse pravice z minimalnimi stan- dardi brez izjeme zapisati v zakon, s kolektivnimi pogo- dbami pa bi urejevali višino pravic (horizontalno-vertikalni sistem). Sindikati ne zaupajo delodajalcem ter so proti temu, da bi pravice delavcev urejeva- la dva akta (dvojni horizontal- ni sistem). Ker sindikati upajo, da se bodo njihove zahteve ure- sničile, so svoje akcije, ki so bile prvotno planirane v predvolil- nem obdobju, zamrznili. SINDIKATI OPOZARJAJO Predsednik predsedstva Ne- odvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohi pravi, da ima svoj pogled na proces globalizacije in približevanje Evropski uniji. Le-ta nima neposredne pove- zave z razvojem tehnologije in pretoka kapitala, ampak je v res- nici strategija multinacionalnih družb, ki želijo prevzeti naci- onalno gospodarstvo in zem- ljiške posesti nekdanjih držav vzhodnega bloka. Gre za skraj- no konzervativno kapitalistično kontrarevolucijo, ki ima namen uničiti države in nacije, prevzeti oblast in ustvariti svet po vzoru rimskega imperija, kjer vladajo- či sloj obvladuje vso lastnino. Rastko Plohi se je v začetku oktobra pogovarjal s predstav- nico finske civilne družbe in po- slancem švedskega parlamenta (bivši poslanec evropskega par- lamenta), ki sta bila na obisku v Sloveniji. Tema pogovora je bila, kako sprejemajo državlja- ni teh držav vključitev njiho- vih držav v EU. Nič kaj prijetna ni bila ugotovitev, da sta se na Švedskem standard ter situaci- ja delavcev in družinskih kme- tij zelo poslabšala. Mnogo jih je na robu preživetja. Na Finskem pa so ukinili okoli 1000 maj- hnih podeželskih knjižnic in šol, tako da so bili marsikje star- ši primorani organizirati šole, ki so jih sami financirali. Ras- tko Plohi pravi, da se je pogo- varjal tudi z bivšim poslancem EU in danskega parlamenta, ki je povedal, zakaj je na Danskem padel evro. Šlo je za napad vla- dajoče elite (ki podpira evro) na nižje sloje - in tokrat je vladajo- ča elita izgubila. Zato ni čudno, da so v zahodni Evropi gibanja proti takšni unitarni Evropi ter takšnemu načinu upravljanja in vodenja vse močnejša. Majda Fridl MARKOVCI / prva zasebna zdravstvena ambulanta Dr. Balilanova prva v novi stavbi v pritličju novega večnamenskega poslovnega objekta, ki so ga uredili v nekdanjih prostorih nekdanje osnovne šole v Markovcih 43, je v ponedeljek, 9. oktobra, pričela obra. tovati prva zasebna zdravstvena ordinacija splošne medici, ne. Po predhodni pridobitvi občinske koncesije jo je odprla Brigita Baklan, doktorica medicine iz Ptuja. Ordinacijski čas zdravstvene ambulante je za paciente ob pone- deljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7.30 do 14.30 ure, ob sredah pa v popoldanskem času od 13. do 20. ure. Za vse dodatne informa- cije lahko pokličete po telefonu 78 88 210. -OM Brigita Baklan, dr. med., (v sredini) v pogovoru s pacinetko in zdravstveno delavko v novi ambulanti splošne medicine v Markovcih. Foto: M. Ozmec ORMOŽ / IZ LJUDSKE UNIVERZE Teden vseživljenj- skega uienja še danes in jutri pri Ljudski univerzi (LU) v Ormožu poteka Teden vseživljenjskega uče- nja 2000. Vsakoletna akcija je letos v zna- menju jezikov. Učenje v teh izobraževalnih akcijah pa je brezplačno, saj ga sofinancira občina Ormož. Danes in jutri še potekajo informativni dnevi o javnoveljavnih pro- gramih, ki jih izvaja LU, ter učenje angleške- ga, francoskega, italijanskega, nemškega in španskega jezika v središču za samostojno učenje. Danes aktivnosti potekajo od 8. do 17., jutri pa do 15. ure. Jutri ob 18. uri bo v prostorili OŠ Ornnož pre- davanje Marinke Jerič Egipt in Jordanija, poto- vanje skozi čas, ki ga bo avtorica podprla v več kot 250 diapozitivi. Hkrati poteka pri LU izobraževalna dejavnost Vključitev v Evropsko skupnost DA ali NE?, ki je namenjena podjetnikom, kmetom, članom svetov krajevnih skupnosti, invalidom in splo- šni podeželski javnosti. Sofinancira jo Urad vlade za informiranje zato je za udeležence brezplačna. Predvideva štiri srečanja, drugo bo na vrsti jutri ob 16. uri v dvorani Doma druš- tev v Ormožu, ko bo beseda tekla o metodo- logiji priprave in izdelave programov, projektov za prijavo na razpis evropskih razvojnih skla- dov. vki SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Življenje postaja (spet) nor- malno. Vrhunski politiki nič več ne drvijo na televizijo ... Konec volitev pa v resnici ne bi smel pomeniti konca tekme za naklo- njenost in zaupanje volivcev. Za zdaj samo predstvniki najbolj ra- zočarane in razvidne poražen- ske letošnjih volitev združene Slovenske ljudske stranke že poudarjajo, da začenjajo živeti in delovati za nove volitve čez štiri leta, da bi povrnili glasove (in zaupanje) volivcev. Drugi se v glavnem predajajo opojnosti resničnih in namišljenih zmag. Največji zmagovalec dr. Janez Drnovšek (LDS) sicer opozarja na "treznost" in nujnost izpol- njevanja predvolilnih obljub in zavez. Drugače pa stranke ob- ljubljajo "natančne analize", ki naj bi pokazale, kaj jim je prina- šalo (ali odnašalo) točke. Seveda bi bilo dobro, če bi poleg strank še kdo drug poskušal nepristransko oceniti (do)sedanje delovanje posame- znih akterjev na slovenski po- litični sceni. Pri nas se je do zavidljivi višin razvilo in uvelja- vilo prognoziranje razpoloženja javnega menja, kar med drugim potrjujejo tudi izjemno natanč- ne predhodne napovedi volilnih rezultatov. Vendar pa se sploh ne moremo hvaliti, da bi imeli kakšen natančnejši pregled in temeljitejše ocene programskih usmeritev in dejanskega dela posameznih strank. Vsi se ne- kako zadovoljujejo s skrajno posplošeno (in v bistvu proble- matično) ugotovitvijo, da so si vse stranke bolj ali manj pro- gramsko podobne. Posledica tega pa je nekritično koketiranje z vsemi idejami, nekakšna koek- sistenca vseh z vsemi, ki ponuja tudi najnovejšo formulo, da so zaradi (domnevne) programske sorodnosti med vsemi stranka- mi v Sloveniji mogoče tudi ko- alicije med vsemi izmed njih. V takšni tezi pa se skriva kar nekaj nevarnosti. Predvsem to nekako avtomati- čno relativizira odgovornost po- sameznih strank do obljub, ki so jih dajale v predvolilnem času. Seveda povezovanje v posa- mezne koalicije v skrajnem pri- meru pomeni tudi nujnost umikanja ali korigiranja posa- meznih programskih usmeritev, vendar mora biti to dovolj tran- sparentno in dovolj premišljeno ter utemljeno, da se prepogos- to ne bi zdelo, da so zaradi pri- dobivanja in ohranjanja oblasti (ali lajšanja vladanja) mogoče (in normalne) zares problemati- čne povezave. V Sloveniji smo tako zdaj soočeni s kombinaci- jami koalicijskega povezovanja, ki ne izključujejo nikogar Neka- teri celo pravijo, da je to ena izmed velikih prednosti, čeprav hkrati trmasto ponavljajo, da ne bodo odstopali od svojih usme- ritev. Oboje ne gre skupaj. Celo tisti, ki so pred volitvami po- udarjeno govorili, da v vsakrš- ne vladajoče koalicije ne mislijo vstopati (npr. Združena lista in Janševi socialdemokrati) zdaj tega posebej ne poudarjajo. Tudi dr. Drnovšek bo moral nekako odgovoriti na namigovanje, da se najraje odloča za "hetero- gene" koalicije, kar naj bi mu omogočala najlažje vladanje in munipuliranje znotraj vlade. Dol- go časa se je zdelo, da dr. Drno- všek uspešno in prav čarovniško združuje "nemogoče" partnerje, vendar pa je v zadnjih predvolil- ni kampanji sam začel govoriti, da bo v novem mandatu teme- ljito razmišljal, v kakšne koalicij- ske povezave se bo spuščal. NEZMOTLJIVI POLITIKI Slovenski politiki se bodo mo- rali navaditi na večje tehtanje svojih besed, ne le v (prepo- gostih) prepirih, ampak tudi v "normalnem" komuniciranju z ja- vnostjo. Nenormalno je, da se jim zdi povsem "normalno", da nekaterih svojih nepremišljenih, napačnih ali nerealnih izjav in napovedi ter neizpolnjenih ob- ljub ne znajo (oziroma nočejo) pojasniti. Preprosto nočejo pri- znati, da so se zmotili, da so narobe prognozirali. Če bi bilo drugače, nas Janez Janša, ki je vztrajno trdil, da bo njegovo koalicija Slovenija na volitvah zbrala več glasov kot Liberalna demokracija, v prvih povolilnih urah, ko so ga volilni izidi de- mantirali, ne bi bi prepričeval, da je njeegova stranka dosegla us- peh. Doslednejša konatrola be- sed in dejanj bi na Slovenskem nedvomno spodbudno vplivalo na "normalizacijo" politične sce- ne. Tudi tokratne volitve so poskr- bele za nekaj pomembnih spo- ročil slovenski politiki. Predvsem so volivci ponovno dokazali, da podpirajo "kontinuiteto" umirje- ne politike in da so nenaklonje- ni vsakršnim radikalizacijam in modelom vladanja, ki ponujajo "hitro rešitev" pod vodstvom raz- ličnih samozvanih "rešiteljev" na- roda in države. Pred štirimi leti se je Slovenija izraziteje nagnila proti desni, na letošnjih volitvah pa proti levi. To pomeni, da je med volivci vse več preudarnih ljudi, ki se ne odločajo vnaprej in izključno po partijskih barvah. To je dobro znamenje. PREMIK V LEVO Večer v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo "preveč preprosto trdi- ti, da so za tako prepričljivo elde- esovsko zmago najbolj zaslužni med seboj sprti pomladniki, ki so si ves čas svojega kratkega vladanja natikali vrv okoli vratu. Liberalnim demokratom niso ko- ristili samo njihovi nasprotniki, ki bi lahko na osnovi minulih izku- šenj mirno napjsali knjigo Kako izgubiti volitve, temveč jih je tudi njihov lastni majski umik z obla- sti prisilil, da so se znebili nekaj svoje minule 'imperialne' aro- gance in se odmaknili od po- dobe stranke japijev in hladnih pragmatikov. Tu je seveda še fa- ktor Drnovšek, ki je s svojo ose- bnostjo že doslej stranki prinašal odločilno prednost. Nasploh je težko verjeti, da je sedanji pre- mik v levo, h kateremu je s pričakovano dobrim izidom pri- spevala tudi Združena lista, plod kakšnih velikih ideloških premi- kov v glavah slovenskih volivcev. Gre bolj za preprosto dejstvo, da pomladnim strankam, z iz- jemo Janševe SDS, ni uspelo javnosti ponuditi dovolj močnih vodilnih kandidatov. Posebna zgodba je poskus SLS-i-SKD Slovenske ljudske stranke z Ar- harjem kot nesojenim manda- tarjem. Spoznanje, da je prav ta stranka morebiti celo edini pora- ženec teh volitev, je grenko tako za Zagožna kot za' guvernerja Banke Slovenije Arharja ... Jan- ša je lahko zadovoljen z drugim mestom, Pahor s tretjim, Bajuk, Jelinčič in Desus z vstopom v parlament, stranka mladih pa je presegla vsa pričakovanja... Zmagovalci in poraženci vo- litev so torej znani, odgovora, kdo vse nam bo vladal v priho- dnjih štirih letih, pa še nimamo. Še pred dnevi so dobro poučeni prisegali na 'zanesljivo' povolil- no navezo Drnovšek - Zagožen - Pahor, toda zdaj LDS lahko mirno shaja samo v partnerstvu z Združeno listo in še kakšno manjšo stranko. Bilo bi najbrž celo slabo za triumfatorsko el- deesovsko podobo, če bi v bo- dočo vlado vzela stranko, ki je v primerjavi z letom 1996 največ izgubila. Vse povolilne koalicije so močne in odprte, navsezad- nje tudi med Drnovškom in Jan- šo. To utegne v naslednjih dneh v slovensko politično življenje vnesti več vznemirjenja, kot ga je prinesla vsa minula volilna kampanja..." Dnevnik se posebej ukvarja z ugotavljanjem vzroka za po- raz SLS -i- SKD Slovenske ljudske stranke. Po njegovem mnenju je razlogov, zakaj je SLS dobila okoli polovico manj glasov kot pred štirimi leti, več. "Eden po- membnih je nedvomno odločitev za podporo proparcionalnemu sistemu volitev in s tem za izloči- tev iz pomladnega tabora. Drugi - najbrž še pomembnejši - pa je, daje stranka s številnimi aferami in tudi najrazličnejšimi izpadi bi- všega predsednika Marjana Po- dobnika zapravila prav karto, s katero je Podobnik prepričal vo- livce pred štirimi leti, to pa je karta doslednosti in poštenosti ... Sicer pa z rezultatom ne more biti zadovoljna niti SDS (in de- snica) v celoti ... Volilni rezultati kažejo, da so stranke, ki se predstavljajo kot desne ali des- nosredinske, dobile okoli deset odstotkov manj glasov kot na prejšnji volitvah." Jak Koprive ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 11 PTUJ / vrtec spominčica na potrčevi ob tednu otroka Zbralo se /e staro in mlado Tudi v vrtcu Spominčica na Potrčevi 9 so v tednu otroka pripravili vrsto aktivnosti za otroke in starše. Ustvarjali so na likovnem področju, se razgibavali na trimski stezi in šli na izlet. V goste v vrtec pa so povabili ne samo star- še, temveč tudi prebivalce ptujskega Doma upokojencev, ki stoji v neposredni bližini vrtca. V četrtek, 28. septembra, so v vrtcu Spominčica pripravili Dan odprtih vrat. V goste so po- vabili sosede - prebivalce ptuj- skega doma upokojencev. Po ogledu vrtca so jih pogostili z dietno in zdravo prehrano: sa- dno solato, sadnim nabodalom, pečenimi jabolki in kuhanimi kostanji. Imeli so tudi možnost nakupa na otroški tržnici. Ni kaj, na vstop v Evropo in tržno ekonomijo je potrebno pripra- viti tudi najmlajše. Najmlajši so obisk vrnili in dan se je zaključil s kostanjevim piknikom in plesom na dvoriš- ču Doma upokojencev. Od ponedeljka, 2., do petka, 6. oktobra, pa so v vrtcu Spomin- čica pod geslom 'Hočem, torej zmorem' pripravili tudi vrsto aktivnosti v počastitev sloven- skega tedna otroka. V pone- deljek jih je obiskala zobna asistentka in se z otroki pogo- varjala o tem, kako se pravilno umivajo zobje. V torek so otro- ci potovali iz igralnice v igralni- co, v vseh pa je potekala skupna vadbena ura. Tudi likovne dela- vnice so naslednji dan potekale po vseh igralnicah. Četrtkove- mu ogledu diafilma Poredna muca in Hišica iz kock je sledil popoldan orientacijski sprehod otrok in staršev na ptujski grad, ki je bil del projekta Naše me- sto - mesto muzej. Na petkovem krosu so tekli in prejeli medalje kar vsi otroci. Skupne aktivnosti otrok in staršev pa so del rednega vzgojno-izobraževalnega pro- grama ptujskih vrtcev, kjer se zavedajo pomena trdnih dru- žinskih vezi. 15. septembra so se otroci s starši podali na trimsko stezo v Ljudski vrt, kjer so se nekateri starši izkazali za prave športne vzornike otrokom, dru- gi pa so verjetno ugotovili, da bo potrebno bolje poskrbeti za svojo fizično kondicijo. 17. septembra pa se je nekaj več kot 30 staršev in otrok po- dalo na izlet na Donačko goro. Do vznožja so se odpeljali z av- tobusom ter se nato povzpeli na goro. Na cilju so odrasli počiva- li, otroci pa so se čili in še vedno spočiti razigrali. Samo zanje pa je z Donačke gore skočil tudi ja- dralni padalec. Majda Fridl "Ati, dvigni me!" V Ljudskem vrtu so se na trimsko stezo poda- li otroci in starši. Najmlajši so na tržnici pokazali, da znajo prodajati. V ozadju fotografije najstarejša prebivalka Doma upokojencev iz vozič- ka nasmejano opazuje 100 let mlajšega 3-letnega fantička. Pes/ velikanki iz lahomev Družinska kmetija Simoničevih v Lahoncih, na kateri živijo tri generacije, je prava tradicionalna slovenska kmetija. V hle- vu imajo krave in svinje, gojijo zajce, po dvorišču se sprehajajo kokoši, goske, spomladi pa se jim bodo pridružile tudi race. Na nekaj več kot štirih hektarjih pridelujejo žito, koruzo, krompir in krmno peso, ki je bila letos izredno velika. Melita Vesenjak drži v rokah dve "runi", kot jim po domače reče- jo, ki sta dolgi več kot pol metra in tehtata vsaka okoli 9 kilogra- mov. Na njivi, ki je letos niso dodatno gnojili z "umetnim", pa tudi škropili niso proti plevelu, nista edini, ki sta zrastli tako debeli in tako veliki. Suša, ki je druge pridelke močno prizadela, krmni pesi očitno ni škodila. Foto: Majda Fridl MESTNI VRH / gobarski rekord Dober kilogram težak juriek Kaže, da je letošnje jesensko vreme še posebej naklonjeno go- bam. 60-letni Jože Novak iz Mestnega Vrha nas je konec prejšnje- ga tedna v uredništvu Tednika prinesel jurček velikan, težak kar kilogram in 14 dekagramov ter s premerom klobuka 28 centime- trov. Prava gobarska trofeja! Gobar Jože nam je zaupal le, da je veli- kana in še nekoliko manjše jurčke trojčke našel v gozdu v Mestnem Vrhu, kje natančno, pa nam kot pravi gobar z nekaj desetletji go- barskih izkušenj seveda ni izdal. Fotozapis: AK OD TOD IN TAM PTUJ / Seminar jazz sodobne plesne tehnike Na Ptuju bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. oktobra, v Naro- dnem domu potekal v organizaciji območne izpostave SLKD Ptuj seminar sodobne plesne tehnike, ki ga bo vodila plesalka, plesna pedagoginja in koreografinja Mojca Ussar iz Maribora. Namenjen je intenzivnemu spoznavanju in izpopolnjevanju jazz plesne tehnike. Ker bo seminar, ki je namenjen plesalcem, plesnim pedago- gom, vodjem plesnih skupin in koreografom, potekal v dveh skupinah, začetni in nadaljevalni, se ga bodo udeležili tudi ne- koliko mlajši plesalci z minimalnim predznanjem. Prijavljeni so ljubitelji plesa iz Lenarta, z Destrnika in Ptuja (plesalci plesne- ga kluba Mambo ter plesne družine GEA). Delo bo potekalo od 11. do 12.30 in od 14. do 17.30 (1. skupina) ter od 12.45 do 14.15 in od 17.45 do 19.15 (2., nadaljevalna skupina plesalcev s predznanjem). MF 16 / Državno tekmovanje ekip prve pomoii Ekipe prve pomoči Civilne zaščite, ki so zmagale na regijskih srečanjih, so se v soboto, 7. septembra, udeležile državnega preverjanja usposobljenosti, ki je tokrat potekalo na Igu. Ptuj je zastopala ekipa mestne občine. Kljub slabemu vremenu seje na prizorišču zbralo 12 ekip. Pomerile so se v znanju in spretnostih iz pn/e pomoči na štirih delovnih točkah. Na vsaki točki je bila predstavljena nesreča, v kateri je bilo poškodovanih več občanov Vsebina delovnih točk je predstavljala dnevne potrebe po prvi pomoči, kot so prometne nesreče, spor v lokalu, streljanje in nesreče pri plin- skih eksplozijah. Ekipe so imele na razpolago na vsaki točki 10 minut, pri čemer so morale opraviti triažo in oskrbo vseh poškodovanih. Kljub temu da je preverjanje ekip imelo le tek- movalni značaj, je prikazano znanje primerno zagotovilo za uspešno delo v stvarnih razmerah. Na zaključku prireditve so tekmovanje ocenili, pri čemer so ugotavili, da na tokratnem tekmovanju ni bilo slabih ekip, am- pak so vsi ocenjeni z dobro do odlično oceno. Naj omenimo tudi, daje ekipa mestne občine Ptuj pokazala zelo dobro zna- nje in osvojila 5 mesto. Mag. Janez Mero TRNOVSKA VAS/ V bloku ekplozija jeklenke Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci bo s svojimi in sose- dnjimi gasilskimi društvi v počastitev občinskega praznika Tr- novske vasi in v okviru meseca požarne varnosti v petek, 20. oktobra, ob 16.25 izvedla gasilsko taktično vajo s predpostav- ko, da je izbruhnil požar po eksploziji plinske jeklenke v tam- kajšnjem bloku. Poleg rednih gasilskih enot in gašenja ognja bodo v vaji prikazali in preizkusili tudi delo gasilcev z dihalni- mi aparati, posebej zanimivo pa bo reševanje iz nadstropja s skoki na zračno blazino. -OM PTUJ / Sreianje gasilskih veteranov V aktivnosti ob mesecu varstva pred požari so se tudi letos vključili v gasilski zvezi mestne občine Ptuj, kjer je v 24 prosto- voljnih gasilskih društvih z območja občin Markovci, Hajdina, Zavrč in Ptuj organiziranih 2800 gasilk in gasilcev V petek, 13. oktobra, so svoje aktivnosti usmerili v evropski dan gasilcev, to soboto, 21. oktobra, ob 10. uri pa so povabili na srečanje v dom gasilcev na Ruju 170 gasilskih veteranov. Ob zahvali za njihovo humano delo jih bodo pogostili in se z njimi zadržali v prijateljskem pogovoru. -OM MARKOVCI / V soboto požar v kinodvorani Tudi v gasilstvu v Markovcih se vključujejo v aktivnosti ob mesecu varstva pred požari, zato bodo to soboto, 21. oktobra, izvedli taktično gasilsko vajo s predpostavko, da je ogenj iz- bruhnil v kinodvorani v Markovcih. V vaji, ki naj bi se predvi- doma začela ob 16. uri, bodo sodelovali gasilci iz vseh osmih gasilskih društev na območju markovske občine, ogledali pa si jo bodo tudi gasilci iz sosednjih društev in gasilske zveze mestne občine. -OM 12 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j ptuj / gledalisko-poeticni performans romane ercegovic Umetnost^ ki jo današnji c/ovefc potrebuje v petek, 20. oktobra, ob 19.30 bo v ptujskem gledališču predstava Molitev zemlji, gledališko-poetični performans avtorice in izvajalke Romane Ercegovič, dramaturginje iz Ptuja, kije ob premieri 6. junija letos izdala tudi istoimen- sko pesniško zbirko. Kdo je Romana Ercegovič? Po končanem študiju drama- turgije na akademiji za gledali- šče, radio, film in televizijo se je lotila pisanja dramskih tek- stov. Primorsko dramsko gleda- lišče Nova Gorica bo v marcu premierno uprizorilo njeno lut- kovno igro Pingvin Cofek, ptuj- ski mladinski studio pa je v lanskem šolskem letu uprizoril Marušinih pet minut, predsta- vo, ki je prav tako nastala na osnovi njenega teksta. Kot dra- maturginja prvih dveh predstav Zaprta vrata in Plešasta pevka je sodelovala tudi pri procesu profesionalizacije ptujskega gle- dališča ter Društva umetnikov in ustvarjalcev. Z Aleksandro Šulek pa sta pred leti ustvarili avtorski projekt Tkanje, žamet in samota. Na začetku letošnje- ga' leta je ustanovila Studio za raziskovanje obrednih oblik gleda- lišča. Molitev zemlji, predstava, ki si jo bomo lahko ogledali pono- vno v petek v ptujskem gleda- lišču, je prva potekala v okviru omenjenega studia. Premierna uprizoritev je sovpadala s po- letnimi kulturnimi prireditva- mi na Ptuju. Druga ponovitev je bila v Velenju, petkova predsta- va pa bo tretja ponovitev zani- mivega projekta, katerega jedro je poezija Romane Ercegovič. Potekajo tudi dogovori o gos- tovanju predstave v Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici, po prevodu poezije pa se predstavi obetajo tudi gostovanja v tujini. Romana Ercegovič pravi, da je predstava dosegla svoj namen. Glede na odzive gledalcev, pred- vsem čustvene odzive žensk, ki so ji zaupale svoje doživljanje ob dogajanju na odru, je jasno, da je segla v globino do zaradi problemov vsakdanjika in sodo- bnega načina življenja pozablje- nih čustev. Romana Ercegovič v času predstave ob elementih ka- men, voda, svetloba živi samo sebe, razgaljena pred gledalci doživlja proces prerojevanja iz bitja, polnega vprašanj, do žen- ske, iskrene in enostavne, ki je bliže svojemu bistvu. "Avtorica pripoveduje zgodbo o ženski, ki v iskanju življenjske- ga smisla razkriva naravi svojo intimo. To jo poveže z notran- jim bistvom in vrne v središče, kjer se ji bivanje razkrije v po- menski globini. Na novi ravni razumevanja sebe in sveta pos- tane njeno življenje neskončna možnost razvoja, radosti, ljubez- ni in odgovornosti do sebe, dru- gih in zemlje. To je univerzalna zgodba človekovega hrepenenja po domu, vrnitvi v zavetje las- tne duše, kjer se človek vnovič počuti ljubljenega in zna ljubi- ti. Čuti povezanost z življenjem, ljudmi in naravo. Iskreno pri- znanje ranljivosti in nepopol- nosti postane pot k doživetju trenutka osebne popolnosti in popolnosti univerzuma." To so besede, s katerimi Romana Er- cegovič pove, zakaj Molitev ze- mlji. Med Istro in Ptujem Romana Ercegovič živi in us- tvarja trenutno na Ptuju in v slo- venski Istri. V bivalni in delovni prostor preurejen stari mlin ob reki Dragonji je center Perfo- mans studia Koper, ki ga vodi dramski igralec Vlado Šav iz Kopra. Po končanem študiju na AGRFT v Ljubljani se je pol leta izpopolnjeval na Poljskem pri režiserju Jerziju Grotovskem, kar je pomembno zaznamovalo njegovo delo. Igralec, ki izhaja iz globin svoje osebnosti, ki se razgali pred gledalci, nastajanje predstave je pot v neznano, bi- stven je proces dela, so značil- nosti, ki opredeljujejo tudi delo Romane Ercegovič, zato ni na- ključje, da je prišlo do sodelo- vanja med obema studiema. Po mesecu in pol dela štirih us- tvarjalcev je kot plod sodelova- nja nastala predstava Romanje k mali vodi. Premierno je bila up- rizorjena konec julija. Predstava se dogaja cel dan na različnih lo- kacijah, v naravnih ambientih v dolini reke Dragonje. Sledila je druga ponovitev v začetku avgu- sta, saj si lahko predstavo ogleda oziroma v njej sodeluje le nekaj več kot 40 udeležencev in se vsi, ki jih je zanimalo, premierne uprizoritve niso mogli udeleži- ti. Gledalci so v dopoldanskem delu predstave aktivno sodelo- vali ter preko vodenega ustvar- janja stika z naravo povečevali svojo senzibilnost ter se tako pripravljali na večerni del per- fomansa, ki se je zaključil s hojo ob redki Dragonji. Podobno misleči ustvarjalci, ki skozi umetnost razkrivajo sebe in globine pozabljenega v gledalcih, razmišljajo tudi o na- daljnjem sodelovanju, vsekakor pa bo Romana Ercegovič v svo- jem ustvarjanju ostala tudi Ptuj- čanka. Majda Fridl Prizor iz premierne uprizo- ritve poetičnega performansa Molitev zemlji v Ptujskem gle- dališču. Foto: Sandra Požun SLOVENSKA BISTRICA / OKROGLA MIZA O NASILJU NAD OTROKI Uradne številke ne držiio ženski forum pri občinskem odboru Združene liste v Slo- venski Bistrici se pogosto loteva tem, ki se mnogim zdijo obrobne, vendar so velikega pomena. Tokrat je bilo to na- silje nad otroki, vpeto v dogajanja ob Tednu otroka, ki bi moral biti po njihovem celo leto in vse življenje. Tako so letos sprožile akcijo za otroška igrišča in brezplačno zdravstvo za otroke; za slednje so zbrale 1200 podpisov in jih poslale na pristojno ministrstvo. Osnova za celotno raz- pravo pa so bili nekateri sklopi iz konvencije o otrokovih pravicah, navezani na trpinčenje otrok, zdravstveno vars- tvo ter otrokov prosti čas. Konvencijo o otrokovih pra- vicah, kjer so prvič priznane pravice otrok, so pri Združenih narodih sprejeli septembra 1990. leta, po osamosvojitvi pa jo je ratificirala tudi Slovenija in je zanjo obvezujoča. Marica Dob- nikar, direktorica Centra za so- cialno delo v Slovenski Bistrici, je povedala, da je v občini okoli 54 družin, ki zaradi pomanjka- nja znanja ne zmorejo dovolj kvalitetno vzgajati otrok in v katerih se pojavljajo razne ob- like nasilja, veliko je psihičnih zlorab ter dva ali trije primeri spolnega nasilja. Vendar so bili prisotni mnenja, da je neuradna številka trpinčenih otrok (urad- na govori o 79 primerih v ob- čini) veliko večja, saj se tako odrasli kot tudi otroci zaradi sramote, bojazni in drugega ne odprejo soljudem in instituci- jam, odgovornim za prepreče- vanje tovrstnih zlorab. Marsikaj povzroča tudi ekonomska obu- božanost ljudi - revščina, je še dodala direktorica centra. Da bi takšne zlorabe preprečili, je nuj- no sodelovanje šole, vrtca, poli- cije, centra za socialno delo in zdravstva. Žal pa se posamezna ministrstva med sabo ne morejo dogovoriti o skupnih smernicah za obravnavo ogroženih otrok. Članice Ženskega foruma so še ugotavljale, ali je pri zdrav- stvenem varstvu otrok narejen korak nazaj, še posebej ker ne- katerih starih, v prejšnjih časih preizkušenih zdravil matere ne dobivajo več na recept. Pediat- rinja dr. Kodeličeva je razložila, da so danes v zdravstvu pri zdra- vljenju otrok drugačne smerni- ce ter navodila. Nekatera stara zdravila pa imajo po najnovej- ših raziskavah negativne stran- ske učinke. V sklopu pogovora o otroko- vem prostem času so prisotni ugotovili, da v mestu Slovenska Bistrica - pa še tudi kje drugje - primanjkuje otroških igrišč, ko- lesarskih stez in primernih plo- čnikov, kjer bi se lahko starši nemoteno sprehajali z otroki. Vse to in še marsikaj drugega, od učinkovitejšega obveščanja staršev o zdravstveni dejavnosti, projekta, ki ga pripravlja CSD in naj bi pomagal pri učinkovi- tejšem odkrivanju žrtev spolne- ga nasilja, do "odsotnosti" Zveze prijateljev mladine v občini, so članice Ženskega foruma obli- kovale v sklepe in jih bodo v najkrajšem času posredovale od- govornim v občini. Vida Topolovec karitas / jesenske aktivnosti 5 po/fio puro k delu 10. oktobra so se na rednem mesečnem srečanju pri sv. Barbari v Cirkulanah zbrali predstavniki župnijskih Kari- tas ptujske in završke dekanije. Ker so počitniški meseci že za nami, vse župnijske Karitas spet delajo s polno paro. V župnijski Karitas sv. An- draž v Halozah pomagajo druži- ni pri izgradnji hiše, zato bodo veseli vseh vaših prispevkov. Župnijske Karitas sv. Barbara v Cirkulanah, sv. Vid na Vidmu in sv. Trojica v Halozah zbirajo ozimnico, predvsem krompir. V župnijski Karitas sv. Martin na Hajdini še vedno potrebujejo kombiniran štedilnik elektrika, plin. Peter Emil Križan je v imenu vodstva dekanijske Karitas po- sredoval predstavnikom župnij- skih Karitas tudi ugotovitve, sklepe in načrte za delo Karitas ptujske in završke dekanije, ki so jih sprejeli 20. septembra na srečanju dekanov ptujske in za- vrške dekanije in vodstva de- kanijske Karitas. Kot pozitivne stvari, ki jih je potrebno vzdrže- vati tudi v bodoče, so ocenili: - redna mesečna srečanja pred- stavnikov ptujske in završke de- kanije, - dobrodelni koncert v tednu Karitas, - aktivnosti in akcije v tednu Karitas, - duhovno vzgojo, - romanja sodelavcev v žup- nijskih Karitas in - srečanje sodelavcev na Vid- mu. Ugotovili so tudi, da se Karitas s svojim delovanjem, prizade- vanji, uspehi, pa tudi neuspehi premalo pojavlja v javnosti, za- radi česar so predlagali izvolitev osebe za stike z javnostjo. Na srečanju pri sv. Barbari so pred- stavniki župnijskih Karitas pre- dlagali, da bi to delo opravljala Irena Luci. Dekana ptujske in završke de- kanije in vodstvo dekanijske Ka- ritas pa so sestavili tudi predloge in smernice za delovanje Deka- nijske Karitas. Predvsem bi v bodoče želeli: - poživiti članstvo, pridobivati nove člane, predvsem mlade, ki bi jih s Karitas in njenim delo- vanjem povezali preko mladin- skih skupin, - dodatno izobraževanje sode- lavcev Karitas v obliki preda- vanj, - pridobiti "Karitas znamko" pri Pošti Slovenije, - odpreti toplo kuhinjo za brezdomce na Ptuju, - pomagati in organizirati dru- ženja za otroke invalide in nji- hove družine, - izvajati inštrukcije in pomoč študentom pri študiju, - izvajati pomoč starejšim v obliki delavnic in z obiski ter - ustanoviti katoliški otroški vrtec na Ptuju. Da bi lahko svoje želje in namene tudi uresničili, bomo sodelavci župnijskim Karitas potrebovali tudi Vašo pomoč. Hvaležni smo vsem, ki naša pri- zadevanja podpirate. Sodelavci Karitas PTUJ / SPREMEMBA V VODSTVU TERM Coiatevo zamenjal Klasim Iz delniške družbe Kmetijski kombinat Ptuj je v ponede- ljek prišlo sporočilo, da so po odločitvi nadzornega sve- ta v hčerinski firmi Terme Ruj s 16. oktobrom zamenjali vodstvo. Slavko Gojčlč, univ. dipl. ekonomistko, {e na di- rektorskem stolčku zamenjal Andrej Klaslnc, unIv. dipl. ekonomist, ki bo še naprej opravljal tudi posle vodenja tr- ženja, ki jih {e že doslej opravljal. Sporočilo o zamenjavi vodstva v Termah je podpisal mag. Alojz Eriač, predsednik nadzornega sveta Term in generalni direktor Kmetijskega kombinata. Vzrokov za zamenjavo niso navedli, neuradno pa je bilo slišati, da so od Term pričakovali boljše rezultate in da naj bi direktorica ne bila dovolj koopera- tivna. O njeni zamenjavi se je sicer že dolgo govorilo, najbolj vroče so bile te govorice v poletnih mesecih. Kmalu zatem pa smo v medijih lahko prebrali, da sta tako direktorica kot Ter- me dobile še eno priložnost. MG PTUJ / PREVIDNOST PRI UŽIVANJU GOB Hude zastrupitve z gobami v ptujsko bolnišnico so v zadnjem času pripeljali nekaj oseb, ki so se zastrupile z gobami. Kot je povedal direktor bolnišnice Lojze Arko, so imeli tudi že primer, ko se je v eni družini zastrupilo kar pet njenih članov, z zeleno mušnico pa naj bi se zastrupila mama in sin iz okolice Majšperka. Mama je ostala na zdravljenju v ptujski bolnišnici, 15-letnega sina pa so odpeljali na zdravljenje v ljubljan- ski klinični center. Ker je gobarska sezona na vrhuncu, previdnost pri nabiranju ne bo odveč. Nabirajmo in uživajmo le tiste gobe, ki jih poznamo! MG SLOVENSKA BISTRICA / TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Iz zakladniie preteklosti v tednu vseživljenjskega učenja pri slovenjebistriški ljudski univerzi so dali velik poudarek na spoznavanje zakladnice preteklosti, drugih kultur ter medsebojnega druženja. Teden vseživljenjskega učenja so pričeli v ponedeljek s predstavi- tvijo dejavnosti ljudske univerze ter odprtjem razstave v bistriškem gradu. V torek so nadaljevali s srečanjem s priznanim slovenskim etnologom dr. Janezom Bogatajem ter etnološkimi delavnicami in ga poimenovali "Iz zakladnice preteklosti za sedanjost". Včeraj jim je prof. glasbe Danica Krajnc v prostorih ljudske univerze predsta- vila andske Indijance in njihova praznovanja. Dobro uro pozneje pa so potekale likovne delavnice, kjer so prisotni ustvarjali iz naravnih materialov, kar je bil sočasno pričetek novega študijskega krožka. Danes popoldan pa so na vrsti tuji jeziki. Udeležencem bodo pred- stavili jezikovne programe, se pogovarjali o njih ter opravili neka- tera testiranja v znanju tujih jezikov. Ker pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici že od 1998. leta iz- vajajo projekt Pohorje, Haloze, Dravinjske gorice - naš skupni živ- ljenjski prostor in raziskujejo naravno ter kulturno dediščino tega območja, bodo skupaj s strokovnjaki predstavili še vodnik in zlo- ženko o Bistriškem vintgarju. VT ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 13 0LSKI CENTER PTUJ / ekonomska šola Pijakinjam priznanje Banke Slovenije Ekonomski šoli Ptuj dijake že vrsto let spodbujajo in usmerjajo v raziskovalno dejavnost in z veseljem ugotav- ljajo, da predstavlja mladinsko raziskovalno delo pomem- l,no mesto med šolskimi aktivnostmi. Zavedajo se namreč pomena zgodnjega uvajanja mladih v znanstvenorazisko- valno dejavnost - raziskovanje prinaša bogate izkušnje, pomembne tako za študij kot za zaposlitev. Mladi razisko- valci se naučijo iskanja po literaturi, strokovnega pisanja, povezovanja teorije s prakso in javnega nastopanja. Člo- veka navadno tudi bolj prepričajo dejstva, ki jih je sam odkril, kakor tista, do katerih so prišli drugi. Vlaganje v znanje pa je gotovo najboljša in najdonosnejša naložba. V lanskem šolskem letu so di- jakinje Severina Ivančič, Na- taša Kolbl, Jasna Murselovič, Andreja Peklič in Nataša Skle- dar raziskovale varčevalne na- vade prebivalstva na območju Ptuja in v Sloveniji nasploh. V raziskovalni nalogi z naslo- vom "Joj, kam bi del?", ki je na- stala pod vodstvom ravnateljice Branke Regvat Kampl in men- torice Metke Babusek Medic, so mlade raziskovalke ugotovi- le, da sta najmočnejša motiva za varčevanje nakup stanovanj, hiš in avtomobilov ter obliko- vanje rezerv. Največ še vedno varčujemo v bankah, naložbe v vrednostne papirje pa so redke. Privarčevani zneski so relativno nizki, predvsem zaradi slabih premoženjskih razmer prebival- stva. Z narodnogospodarskega vidika je zelo neugodna tudi ro- čnost prihrankov v bankah, saj je dolgoročno vezanih vlog zelo malo. Raziskava je še pokazala, da trenutne gospodarske razme- re zahtevajo premišljeno trženj- sko poslovno strategijo bank. Raziskovalno nalogo so mla- de raziskovalke poslale tudi gu- vernerju Banke Slovenije dr. Francetu Arharju. Guverner je dijakinjam za uspešno delo čes- tital, hkrati pa je nalogo kot prvo izjemo posredoval v pregled Ko- misiji Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo. Le-ta vsako leto objavi razpis za diplomske naloge s področja denarništva in financ, ki jih pišejo diplo- manti ekonomskih in pravnih fakultet. In kaj se je zgodilo potem? Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo, ki ji pred- seduje prof. dr. Ivan Ribnikar, je nalogo obravnavala na svoji 3. seji 12. septembra 2000 in se na podlagi pozitivne ocene od- ločila, da se dijakinjam podeli- jo posebna priznanja in knjižne nagrade ter omogoči ogled ban- ke. Raziskovalna naloga mladih raziskovalk ptujske ekonomske šole pa je dobila svoje mesto tudi na polici knjižnice Banke Slovenije. Dijakinje so priznanja za us- pešno raziskovalno delo prejele ob obletnici uvedbe slovenske- ga tolarja 3. oktobra sočasno s podelitvijo nagrad Banke Slo- venije v letu 2000 za najboljša diplomska dela. Ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Regvat Kampl pa je ob tej prilo- žnosti povedala: "Zelo pomem- bno je, da se mlad človek v zgodnjih letih sreča z znans- tvenoraziskovalnim delom, ga spozna ter si zastavi svoje cilje, oblikuje metode in instrumen- tarij raziskovalnega dela za dosego ciljev. Se posebej je pot- rebno vzpodbujati raziskovalno delo na področju ekonomije, ki se v svetu razvija s silovito hit- rostjo in tudi v Sloveniji prinaša novo filozofijo razmišljanja, de- lovanja, ukrepanja in nenehno tekmovanje na trgu. Ob vsem pa je zelo pomembno, da dijaki spoznajo vrednoto varčvanja, ki mora postati v naši družbi splo- šno veljavna. Priznanje Banke Slovenije, ogled oddelka goto- vinsko poslovanje in razstave "Denar sveta vladar" ter srečan- je z guvernerjem Banke Slove- nije dr. Francetom Arharjem in njegovimi sodelavci pomenijo nepozaben dogodek in vzpod- budo za nadaljnje raziskovalno delo mladih ekonomcev." Metka Babusek Medic Dijakinje z ravnateljico Branko Kampl in mentorico Metko Babusek Medic pri guvernerju Banke Slovenije Francu Arharju. pišeta: UROS V. & DEJAN Z. / pismo iz mehike Imvnim da gorsklk teiienikov v dneh, ko je v Sloveniji ozračje pregreto za- radi predvolilne mrzlice, se popotniki po mehi- škem jugu "cvremo" na vročem karibskem soncu. Iz tropskega deževnega gozda smo mimo Belizeja prispeli do Cancuna na severu polotoka Vucatan. Širše območje Vucatana, ki je razdeljen na tri zvezne države, je poznano predvsem po Majih in njihovi starodavni civilizaciji. V času svojega ob- stoja so Maji zgradili številna mesta in svetišča, podobno kot Azteki pa so gradili tudi piramide. Lepo ohranjena piramida se nahaja v Chicen Itzi in meri v višino več kot 50 metrov. Cancun, kamor smo prispeli pozno popoldne, je trenutno največje letovišče v Mehiki. Letno ga obišče več milijonov turistov, od tega več kot 70 odstotkov Američanov. Ja, v Cancunu se člo- vek počuti kot sredi Združenih držav, saj te obda- jajo sami Mc'Donaldsi, Burger kingi in cela vrsta drugih ameriških fast food restavracij z bolj ali manj "plastično hrano". V samem Cancunu izstopa predvsem tako ime- novana hotelska cona, kjer se na razdalji 21 km (ni napaka!) bohotijo luksuzni hoteli. Vse o delo- vanju teh turističnih kapacitet pove podatek, da Mehika v Cancunu ustvari več kot 30 odstotkov Vsega turističnega prometa. Zal pa se ta turizem odraža v prispodobi bogati belci uživajo, revni Mehičani pa čistijo WC. Toda bogatih Mehiča- nov v Mexicu Cityju, ki pobirajo debelo smetano, to razmerje prav nič ne moti in vse kaže, da bo ostalo tako tudi v prihodnje. Tudi to je mehiška realnost. Iz zvezne države Quintana Roo smo še podali do mesta Merida v sosednji državi Vucatan ter naleteli na čudovito staro kolonialno mesto z vse- mi čari kolonialne arhitekture in nekdanjega živ- ljenja. Merida je poleg tega kolonialnega pridiha 2elo živahno mesto. Kot tipično latinskoameriš- ko mesto še posebej zaživi zvečer, po osmi ali de- Mi uri. Ozke ulice so polne ljudi, na ulice jih Vabi glasna glasba in prodajalci s stojnicami, ki prodajajo tipične indijanske ročno izdelane pre- dmete. Lokali se hitro napolnijo in kmalu se prične zabava. Najpopularnejša pijača je pivo (v glavnem so mehiška piva odlična preizkuše- no!!!), sledi mu tekila ta prava s črvom, ki smo jo preizkusili tudi sami - in raznobarvni koktaj- li. Najbolj smo bili navdušeni nad "tekila sunri- se" in "tekila sunset". Če gostje dobro sodelujejo z natakarji, jim ti rade volje prinesejo rundo tekile brezplačno oziroma "hiša časti". Zabava se lahko nadaljuje pozno v noč oziroma do jutra ampak le, če človek nima naslednji dan resnih načrtov. Tako je bilo z nami, Mehičani pa to prakticirajo malo drugače. Glavni dan za fiesto je nedelja in po pogovorih z nekoliko vplivnejšimi Mehičani (tovarnarji) smo izvedeli, da imajo ob ponedelj- kih velike probleme z obiskom delavcev na de- lovnih mestih. Ta problem je značilen za celotno Mehiko. Po Meridi nas je pot vodila v mesto Orizaba, ki leži pod najvišjim vrhom Mehike Pico de Ori- zaba. To je izredno lep primer vulkana. Visok je 5760 metrov, vrh je čez celo leto pokrit z ledeno kapo in že veselo čaka na ptujske planince. Ob koncu naše poti po Mehiki se ponovno vra- čamo v Mexico City, kjer smo se ob prihodu v prestolnico države seznanjali z življenjem v tem ogromnem naselju. Ob obisku večjega trga z mo- gočnimi grmi cvetja so nas kolegi geografi iz Mehike opozorili, da se tod sprehajajo različne zvezde mehiških telenovel. Med sprehodom si- cer nismo srečali "znamenite" Esmeralde oziro- ma Leticie Calderon, mimo nas pa so sprehajali različni možje, ljubomci, sobarice ... iz filmskega sveta. Mehiko zapuščamo z izredno kontrastnimi vti- si, takšnimi, kot je država sama. Polna nasprotij in nasmejanih ljudi. Mehika ostaja država "most" med dvema popolnoma različnima svetovoma ZDA na severu ter srednje- in južnoameriškimi državami na jugu. Zemljiievi Slavici v spomin 9. oktobra so ob številni udeležbi prebivalcev Izole in delegacij raznih društev, med ka- terimi je bila tudi delegacija Območnega odbora združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj, pokopali na izolskem pokopališču prvoborko in rezervno majorko, upokojenko Slavico Zemljič - Sonjo. Ker je pokojnica od svojega rojstva leta 1926 pa do odhoda k partizanom leta 1942 preživela v Ptuju, kjer je imela dosti prijateljev in prijateljic, se mi zdi prav, da na- pišem nekaj stavkov iz njenega življenjepisa. Svojo mladost je Slavica preživela v Ptuju pri svoji materi, ki je kot poklicna babica poma- gala na svet mnogim Ptujčanom in Ptujčankam. Po dokončanju dveh razredov gimnazije se je Slavica zaposlila v pisarni odvetnika dr. Šalamuna, znanega narodnjaka in staroste ptujskega sokolskega društva. Tudi Slavica je postala agilna sokolica in kot taka je bila v vrstah tistih, ki so bili trn v peti ptujskim Nemcem in nemčurjem. Kmalu po zlomu stare Jugoslavije aprila 1941, ko so tudi v Ptuju prevzeli oblast Nemci, se je začela za Slavico trnova življenjska pot, ki jo je sama opisala v leta 1981 izdani knjigi "Skozi viharje v lepšo prihodnost" (izdal Pokrajinski muzej Ptuj). Iz njenega pisanja bom navedel nekaj podatkov. Staro komaj 15 let, jo je zloglasna nemška policija Gestapo kmalu aretirala in to samo zaradi njenega nacionalnega delovanja v stari Jugoslaviji. Strpali so jo v ptujski zapor, nato pa odepljali v taborišče Bori, od koder pa so jo po nekaj mesecih odpustili, verjetno misleč, da je prevzgojena in da bo sedaj na njihovi strani. Vendar so se zmotili. Slavica se je pove- zala z organizatorji odpora proti nemškemu okupatorju, kot npr. z narodnimi heroji Lackom, Krambergerjem, Špindlerjem, Kerenčičem in drugimi, ter je postala zanesljiva kurirka, ki je prenašala sporočila, podatke, sanitetni material, hrano itd. k partizanom v gozdove. Bila je sprejeta v SKOJ in postala sekretarka skojevskega komiteta v Ptuju. Ko je postalo prenevarno v Ptuju, kjer jo je Gestapo v jeseni 1941 zopet aretiral, jo pre- tepel in po zaslišanju zaradi pomanjkanja dokazov, da je delala z OF, izpustil, je odšla v Gradec. Tu pa je naletela na neko ptujsko nemčurko, ki je kar na ulici začela vpiti, da naj Slavico aretirajo. Z begom se je rešila in je po prihodu v Ptuj sklenila oditi. Odpravila se je peš preko Haloz v Zagreb, kjer se je v začetku leta 1942 pridružila hrvaškim partizanom. Nimam podatkov, v katerih brigadah in kje je bila, vem le, da je opravljala sanitetno službo, daje bila v partizanih do osvoboditve leta 1945 in da je dosegla čin majorke. Po osvoboditvi je bila nekaj časa še v službi v Beogradu, nato pa prišla v Slovenijo in se naselila v Izoli, kjer je zlasti na političnem področju bila zelo aktivna, saj je bila več let tudi predsednica tamkajšnjega odbora SZDL. Kot politično angažirana delavka, ki je poleg tega, daje bila imetnica partizanskega spominskega znaka 1941 /prvoborka/ in dobila tudi več vojaških in civilnih odlikovanj, bo ostala tako mnogim Izolčanom kot tudi Ptujčanom, zlasti pa še živečim borcem NOB ter svojim osebnim prijateljem in prijateljicam v najlepšem spominu. Mirko Kostanjevec LENART / teden vsezivuenjskega učenja Dve fefi središiu ztt samostojno uienje Ljudska univerza iz Lenarta je v tednu vseživljenjskega učenja med 16. in 22. oktobrom pripravila vrsto različ- nih prireditev, ki jih namenjajo vsem generacijam in slo- jem ljudi. V ponedeljek so na Nikovi ulici 9 v Lenartu uradno odprli poleti urejene poslovne pros- tore ter imeli predavanji lepo- tne svetovalke Marte Harc in Ljubice Omerzu na temo Želim biti zdrav, srečen in zadovoljen. Obiskovalci si lahko v teh dneh ogledajo razstavo slik mladih umetnikov iz Delavnice za vsa- kogar in se seznanijo z učenjem v središču za samostojno učenje, učno tehnologijo ter študijski- mi krožki. V Ljudski univerzi so v poskrbeli še za odprti te- lefon, kjer imajo na telefonski številki 729 23 77 strokovna sve- tovanja. Svetovanje so pripravi- li tudi za vključitev v jezikovne programe. Posebej slovesno bo v lenar- ški Ljudski univerzi jutri v pet- ek, 20. oktobra, ko bodo ob 14. uri pričeli praznovanje 2. roj- stnega dne središča za samostoj- no učenje. Danes ob 18. uri pa bo na temo Čustvena inteligen- ca predaval Damir Orehovec iz CDI Ljubljana. ak 14 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j HAJDOSE / prva nagradna revija "frajtonarca 2000" Zmagal /e Primož Kelem v gasilskem domu v Ilajdo- šah je bila v soboto pna na- gradna revija harmonikarjev s frajtonarco "Frajtonarca 2000", ki jo je vzorno or- ganiziralo Kulturno društvo Valentina Žumra iz Ilajdoš in bo tradicionalna. S po dvema skladbama so nas- topili Benjamin Sluga iz Slove- nje vasi, Tina Bohak iz Hotinje vasi. Robi Rampre iz Prager- skega, Mitja Sega iz Radizla, Davorin Horvat iz Barislovcev, Sašo Hojnik iz Cirkovc, Ro- mana Teskač iz Hajdoš, Jasmi- na Ozimič iz Zgornje Bistrice, Damjan Bedenik iz Kidriče- vega, Vojko Selinšek iz Sto- govc, Davorin Breg iz Slovenje vasi, Martin Bedenik iz Ranče pri Framu, Damjan Kovačič iz Brega (Majšperk), Zlatko Zago- ranski iz Vurberka, Primož Ke- lenc iz Formina, Ljubica Spurej iz Brunšvika, Renato Omage iz Miklavža pri Ormožu in Marko Belšak iz Podlehnika. Njihov nastop je ocenjevala strokovna komisija, ki jo je vodil Tine Le- sjak. V njej so sodelovali še Mar- jan Hercog, Majda Goznik, Silva Kajtezovič in Amadeja Tumšek. Mladi harmonikarji, prišli so s Ptujskega in Dravske- ga polja, Haloz in Slovenskih goric, so se tudi ocenjevali med seboj. Po tem glasovanju je naj- več točk zbrala Ljubica Spurej. Po oceni strokovne komisije je najbolje igral Primož Kelenc, druga je bila Jasmina Ozimič, tretji Damjan Kovačič. Nagrado občinstva je prejela domačinka Romana Teskač. Spominska darila in priznan- ja za sodelovanje so organizator- ji razdelili med vse nastopajoče, petnajst nagrad pa so namenili občinstvu. Posebej so nagradili tudi najmlajšega nastopajočega Denisa Godca, za najstarejšega, Zlatka Zagoranskega, pa je na- grado prispeval župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Spo- mnili so se tudi članov komisije, še posebej pa so se zahvalili Al- fonzu Strnadu, podpredsedniku KUD Valentina Žumra, Hajdo- še, ki je najbolj zaslužen, da je do prve nagradne revije "Frajto- narca 2000" tudi prišlo. Posebej za Tednik je predsed- nik strokovne komisije Tine Le- sjak, ki na Ptuju že vrsto let uči igranja na frajtonarico, povedal: "Zanimivo je, da je to takšne re- vije prišlo na tem koncu Slove- nije, da je nekdo sploh prišel na takšno idejo. Presenečen sem, da je tudi na tem območju toliko mladih, in ne samo drugod po Sloveniji, uči igranja na ta zani- mivi instrument. Včasih ni bilo tako. Res pa je tudi, da pa na tak- šnih srečanjih sodeluje premalo pravih ljudskih godcev. Moja ve- lika želja je, da bi se na podo- bnem srečanju zbrali tudi ti in bi zaigrali vsak po svoje. Na tak- šnih srečanjih, kot je bilo hajdo- ško, se srečujejo mladi talenti, žanje pa tisti, ki tudi največ vadi." MG Mladi harmonikarji s frajtonarico so nastopili tudi skupaj Za organizacijo in izvedbo prve nagradne revije "Fraj- tonarca 2000" je najbolj za- služen Alfonz Strnad, podpredsednik KUD Valenti- na Žumra, Hajdoše Na prvi nagradni reviji »Frajtonarca 2000« je zmagal Primož Kelenc iz Formina; prejel je nagrado občine Hajdina v znesku 50 tisoč tolarjev Jasmina Ozimič iz Zgornje Bistrice je prejela drugo na- grado v znesku 30 tisoč tolar- jev, ki jo je podelil vaški odbor Hajdoše Damjan Kovačič iz Brega (ob- čina Majšperk) je prejel tre- tjo nagrado v znesku 15 tisoč tolarjev, ki jo je podelilo KUD Valentina Žumra, Hajdoše Nagrado občinstva v znesku 20 tisoč je prejela domačinka Romana Teskač iz Hajdoš; po- delila jo je obratovalnica s ko- vinsko opremo Lah - Vtič iz Orešja 150 Posebno nagrado po oceni harmonikarjev je prejela Lju- bica Spurej iz Brunšvika Ocene za "tehnično vrednost" so nastopajoči podeljevali drug drugemu... ... za "umetniški vtis" pa so poskrbele navijačice ... Že tako hvaležno občinstvo je dodatno ogrel s svojim nasto- pom Tine Lesjak, tudi predsednik strokovne komisije, ki je za- igral skupaj s svojim najmlajšim učencem Denisom Godcem (igranja je učil tudi že njegovega očeta). Fotografije: Črtomir Goznik ptuj / AKCIJA ZBIRANJA TEKSTILA IN USNJA SE POTEKA Uspeh zbiranie, uspešna delitev Prejšnji petek je bila pred ptujskim gleda- liščem odprta stojnica ekološko-humanitarne akcije Tekstll-usnje 2000, na kateri so predsta- vniki RK In Karitas pomoči potrebnim delili ob- lačila in obutev. Kot je povedala Marjana Jerič iz štaba akcije, so razdelili 268 kosov upora- bnih oblačil in 30 parov zimske obutve. Stojnico je spremljala živa glasba anasambla Tipi iz Vidma, vse njeno petkovo delovanje pa je bilo ena sama zahvala vsem, ki so se v akcijo vključili in jo podprli. Ljudje so se množično odz- vali humanitarnemu klicu, doslej so darovali 2079 vreč z uporabnim tekstilom in 1336 vreč z odpad- nim tekstilom in usnjem, ki so ga na Čistem mestu očistili zadrg in gumbov ter ga embalirali. Akcija se nadaljuje, vreče s še uporabnim in neupora- bnim tekstilom in usnjem lahko ljudje oddajo v prostorih nekdanjega vojaškega skladišča na Po- trčevi na Ptuju vsak dan med 7. in 15. uro, ob po- nedeljkih in sredah pa tudi do 17. ure. MG Stojnica z oblačili in usnjem na Slovenskem trgu. Foto: MG ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 19 VOLICINA / tretja sadna cesta v sloveniji M Voliiino po labolko v lenarški krajevni skupnosti Voličina je bila v okviru pro- jekta celostnega ra/voja podeželja in obnove vasi (CRPOV) sredi septembra uresničena ideja o ureditvi sadne ceste - tretje tovrstne v Sloveniji. Na območju Voličine uspeva 30 vrst sadja, tradicija pa sloni na pridelavi jabolk, hrušk, breskev, sliv in jagodičevja. Čedalje pomembnejši vir do- hodka sadjarsko usmerjenih kmetij pa v zadnjem času predstavlja pridelava jabolk. Na območju voličinske sadne ceste pridelajo 5 odstotkov ce- lotne slovenske količine jabolk ali okoli 4500 ton letno. S sad- jarstvom se na okoli 50 hektar- jih intenzivnih nasadov jablan ukvarja 26 kmetij, 75 hektarjev pa jih ima še obrat Sadjarstvo Lenart v Selcah. V Voličini oce- njujejo, da je na območju kra- jevne skupnosti še okoli 100 hektarjev starejših ekstenziv- nih, visokodebelnih nasadov jablan, kjer naj bi bila pridela- va okolju prijaznejša. Sadjarske kmetije na območju, označene s posebnimi tablami, ponujajo več vrst svežega sadja in tudi predelano sadje - od krhljev do sadnega žganja. S sadno cesto so v Voličini prejšnji mesec dobili tudi pros- pekt, ki ob natančnem seznamu pridelovalcev jabolk predstavlja turistične znamenitosti ob cesti, obiskovalcu pa ponuja pregle- den zemljevid območja krajev- ne skupnosti Voličina. AK Na območju voličinske sadne ceste v dobrih pridelajo okoli 4500 ton jabolk Prikaz sadne ceste v prospek- tu "V Voličino po jabolko" Sadja željnega obiskovalca do kmetij usmerjajo razpoznavne table PIOJ / strti jam skavtov mariborske župnije Grajski hrib so preplavili skavH Na turnirskem prostoru za žitnico na ptujskem grajskem hribu je bilo v soboto srečanje skavtov mariborske škofije, imenovano Štrti jam, ki se ga je udeležilo več kot štiristo mladih. Moto letošnjega srečanja, ki ga skavti maribor- ske župnije pripravijo vsaki dve leti v drugem kraju, je bil: "Kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne krepi," vzet iz ptujskega statuta iz leta 1376. Ptujski skavti, združeni v steg Sončna pesem pod vodstvom ste- govodja Jožeta Mikulca, so za sobotno srečanje pripravili vr- sto različnih delavnic. Mladi so izdelovali korante, si ogle- dali zbirki glasbil in orožja na ptujskem gradu, minoritsko knjižnico, zbirko novcev v do- minikanskem samostanu, spoz- navali kiparstvo in stare običaje, povezane s pridelavo čebule, ter izdelavo cvetja iz papirja. Sez- nanili se s folklornimi plesi in si ogledali tudi vinsko klet Kme- tijski kombinat Ptuj - Vinarstva Slovenske gorice-Haloze. Skav- ti so se pomerili še v odbojki za Korantov pokal ter se udeležili maše v cerkvi sv. Jurija, kjer je somaševal tudi ptujski naslovni škof dr. Anton Stres. Srečanje skavtov se je končalo pozno po- poldne s praznovanjem za žit- nico in razdelitvijo spominkov. ak Ko je zmanjkalo hrane iz nahrbtnika, je na pomoč priskočila lukarica Fefa iz Moškanjcev s kruhom z zaseko in seveda "svo- jimi" skavti ^kavti mariborske župnije so za letošnje srečanje izbrali ptujski grajski hrib SLOVENSKA BISTRICA / mladi likovniki v gradcu in barnbachu Nagrada za mlade usivarialce v galeriji Val je bila ob koncu lanskega šolskega leta med 25. majem in 30. junijem na ogled razstava likovnih del z naslovom "Moj svet", na kateri so mladi ustvarjalci iz de- vetih osnovnih šol občin Slovenska Bistrica in Oplotnica predstavili sto likovnih del. S to razstavo je galerija Val pri- čela tradicionalno letno predstavitev otroške ustvarjalno- sti zunaj šolskih prostorov. Lastnica galerije Val Ljubica Zgonec Zorko, tudi organiza- torka ekskurzije mladih likov- nikov, je ob tem poudarila, da na takšen način želijo predstaviti širšemu občinstvu dela mladih talentov, otroke pa vzpodbujati v ustvarjanju in spoznavanju umetnosti. Sestavni del širšega likovnega usposabljanja razsta- vljavcev in spoznavanja "visoke" umetnosti je bil tudi ogled Ga- uguinove razstave v deželnem muzeju Joanneumu v Gradcu, obisk steklarskega muzeja v šta- jerskem Barnbachu ter ogled Hundertwasserjeve cerkve sv. Barbare v tem kraju. Vožnjo in oglede so mladim likovnikom ter njihovim mentorjem omo- gočili številni donatorji. Ker je bil junijski čas zapol- njen z mnogimi šolskimi obve- znostmi, počitnice pa tako ne pridejo v poštev, so odhod na Gauguinovo razstavo (ta je bila v Gradcu med 9. julijem ter 1. oktobrom) preložili na jesenski čas in 25. september je bil ravno pravšnji dan za to. Na slovenjebistriški avtobus- ni postaji se je skupaj z mentorji iz devetih osnovnih šol bistriš- ke in oplotniške občine zbralo okoli osemdeset učencev (ma- njkali so samo nekateri učenci - sedaj že srednješolci), tako da sta v sončni jesenski dopoldan odpeljala proti Gradcu dva udo- bna avtobusa. Prvi postanek je bil na drugi strani meje, pri Gralli, nato se je vožnja nadal- jevala do Gradca, do deležnega muzeja, kjer so nas že pričako- vali. Zal ni bilo po razstavi slo- venskega vodiča, tako da smo se morali znajti sami, seveda pod budnim očesom domačih vodi- čev in varnostnikov, kajti mno- ge slike, ki smo si jih ogledali, so bile zavarovane za neverjet- no visoke zneske. Otroci so bili navdušeni nad razstavo, saj so bili mnogi prvič na takšnem mestu, kjer je potrebno imeti le odprta ušesa in oči, pa izveš veliko, če le hočeš poslušati in slediti razlagi. Po skoraj uri sprehoda med slikami po gale- rijskem prostoru, ob čemer smo dodobra spoznali delo in živ- ljenje Paula Gauguina, njegovo pregledno razstavo z naslovom "Od Bretagne do Tahitija" in čas, v katerem je živel, smo se pred Joanneumom, kjer je na pročelju velika fotografija zna- nega pariškega Eifiovega stolpa, še fotografirali za spomin. Naslednja postaja je bilo mes- to Barnbach, ki slovi predvsem po steklarstvu. Tu smo si ogle- dali zanimiv steklarski muzej, mali Matic, eden izmed ude- ležencev ekskurzije, pa se je kasneje v pihalnici stekla prei- zkusil, koliko zmorejo njegova pljuča. Vsi smo bili navdušeni nad stekleno kroglo, ki jo je uspel napihati iz pihalne pipe. Seveda so se tudi drugi hoteli preizkusiti v pihanju, vendar žal ni bilo več časa, kajti proiz- vodnja pač mora teči dalje. Prav tako so bili vsi navdušeni nad razstavljenimi steklenimi pred- meti, nekoliko manj pa nad ce- nami. Kljub temu so si nekateri le kupiti razne drobne predme- te, ostali denar pa skrbno čuva- li še za zadnjo postajo, to je obisk pri McDonald'su. Malo so bili začudeni nad nenavadno postavljeno cerkvijo sv. Barbare v Barnbachu, predvsem pa nad njeno zunanjščino. Okrasil jo je nekoliko ekstremni umetnik Fridrich Hundertwasser, znan tudi po zanimivo zgrajeni sta- novanjski četrti na Dunaju ter po nekaterih počivališčih ob av- tocesti Gradec - Dunaj in še šte- vilnih slikah, predvsem pa po svoji novi prostorski interpreta- ciji. Za konec, že vsi nekoliko ut- rujeni od vsega, kar smo videli in slišali, ji bil poživljajoč obisk pri McDonald'su, kjer so šolarji uspeli zapraviti še zadnje šilin- ge. Zadovoljni in polni novih ter prijetnih vtisov smo vstopili na avtobusa, ki sta nas popeljala proti domu. Vida Topolovec Mladi likovniki iz slovenjebistriške in oplotniške občine pred graškim deželnim muzejem Jo- anneumom po ogledu pregledne razstave Paula Gauguina. Foto: VT 20 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j PIŠE: mirko kostanjevec Odprava sklepov AVNOJ-a? v letošnjem letu smo državljani Republike Slovenije (KS) priče razprav v našem parlamentu, pri "okroglih mizah" v časopisih itd. o zahtevah dr. Jorga Haiderja, glavarja av- strijsko Koroške in do nedavnega predsednika avstrijske politične stranke svobodnjakov (FPO), ki ga pri tem pod- pirajo Peter Westenthar, vodja sposlanske skupine FPO, Herbert Schreibner, obrambni minister, in še drugi avstrij- ski politiki in državniki. Gre za zahtevo, da Slovenija od- pravi sklepe AVNOJ-a, sicer ne bo mogla priti v Evropsko skupnost (EU). Čeprav navedeni avstrijslci politiki in državniki niso jasno povedali, za katere sklepe Av- noja gre, je vendar sklepanje naših državnikov pravilno, da Avstrijci zahtevajo predvsem odpravo odloka predsedstva Antifašističnega veča narodnog oslobodenja Jugoslavije (skraj- šano AVNOJ) z dne 21. XI. 1944. Ta odlok nosi ime: Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem up- ravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupa- torske oblasti prisilno odtujile (Ur. list DFR št. 2/49). Avstrijce zla- sti bodeta v oči 1. in 2. točka 1. čl. cit. odloka, ki se glasita: "Z dnem, ko stopi ta odlok v veljavo, preide v državno svoji- no: 1. vse imetje nemškega rajha in njegovih državljanov, ki se nahaja na ozemlju Jugoslavije 2. vse imetje oseb nemške na- rodnosti z izjemo onih Nemcev, ki so se borili v vrstah Narod- noosvobodilne vojske in parti- zanskih odredov Jugoslavije ali ki so državljani nevtralnih dr- žav in se med okupacijo niso vedli sovražno" Osebe nemške narodnosti po našem zakonu o denacionaliza- ciji (skrajšano ZD - Ur. 1. RS št. 27/91) niso upravičene do vrnitve na podlagi omenjenega Odloka predsedstva AVNOJA odvzetega in podržavljenega premoženja, razen v primeru, ko je bil posameznik zaradi ver- skih ali drugih razlogov inter- niran ali se je boril na strani protifašistične koalicije (glej 9. čl. ZD), kar pa mora dokazati. Po mnenju prej omenjenih Av- strijcev je ZD do oseb nemške narodnosti diskriminatoren, o čemer bom še pisal v nadaljeva- nju tega članka. Bistvo avstrijske zahteve je po mojem mnenju sprememba ZD. Dogovor našega ministra za zunanje zadeve Lojzeta Peterle- ta z avstrijsko ministrico Benito Ferrero Waldner v Alpbuchu, da se bo o vračanju po prej ome- njenem odloku osebam nemške narodnosti odvzetega premože- nja še razpravljalo, je razburil del slovenske javnosti in slo- venske politike. Po razpravah v našem državnem zboru in tudi izven njega se mi zdita me- rodajni izjavi predsednika RS Milana Kučana in predsednika vlade dr. Andreja Bajuka, da se v RS niso pripravljeni pogajati o spremembi ZD, ki ga je tudi ustavno sodišče RS ocenilo v svoji odločbi iz 1. 1997 kot pri- mernega za uporabo. Nadaljevanje prihodnjič PREJELI SMO Moje življenje je postalo nesmiselno Sem kmeči fant, star 36 let, doma iz KS Središče ob Dravi. Živim čisto sam. Moje zdravje se je že ob samem rojstvu malo nagnilo na slabo stran. Staršev več nimam. Imam pa dve ses- tri, ki sta obe od doma, jaz pa sam po končani kmetijski šoli ostal doma na kmetiji. Ker se je moje zdravstveno stanje za- čelo močno slabšati po smrti obeh staršev, to pa mogoče za- radi malo prevelike obremeni- tve na kmetiji in izgube tako mladih staršev, sem ostal sam. To je resnica in jo lahko potrdi- jo vsi v moji bližini. Na kmetiji delam, kolikor zmorem, s po- močjo obeh sester in tudi sose- dje mi priskočijo na pomoč v vsakem trenutku. Vsi mi pra- vijo, naj delo na kmetiji opus- tim, jaz pa tega ne morem, ker so stroški na kmetiji veliki ter vsi drugi prispevki, da sploh ne pomislim. Glede svojega zdra- vja pa mi vso pomoč nudijo v ZD Ormož v ambulanti medi- cine dela dr. Vesna Mele ter psihologinja Eva Vrečko in ne- vrologinja Desanka Popov iz psihiatrične bolnišnice Ormož in psihiatrinja Tugomira Mud- nič iz Ptuja. Na žalost pa me kot kmeč- kega fanta ne zna ceniti ZPIZ, ki smatra, da je vzrok za moje zdravstveno stanje nastal pred vstopom v delovno razmerje, kar pa ni res, ker delam na kmetiji že 19 let in lahko po- trdim z vsemi svojimi znanci, da se je moje zdravstveno sta- nje začelo vse bolj slabšati po smrti staršev. Na žalost pa tega danes ne vidi država in kar naprej me obremenjuje z vsemi plačili gle- de davkov, ne vidi pa, s kak- šnimi žulji na rokah si moram prislužiti denar, da lahko pla- čam vse prispevke. Priznam, da sem imel nekaj časa priznan 4-urni delovni čas, a tudi tega mi je sedaj komisija prekinila. In potem ti nekdo reče, da si v penziji, jaz pa se samo nasme- jem in rečem: "Hvala bogu, če sem." Odkrito pa povem vsem, da še nimam nobene pokojni- ne, ker sem eden od treh oseb na mariborskem območnem za- vodu s približno istimi proble- mi predloga, ki mi ga daje IK, po katerih nimam prav nobene pravice, dajatve pa naj plaču- jem naprej mi, je pojasnila pred enim letom referentka ZPIZ Maribor v pisarni na Ptuju, ose- bje davčnega urada pa mi kar naprej pošilja položnice, ko do- bro vedo, kako je z mano in mojim zdravjem. Mislim, da si bodo ljudje ta članek prebrali in razmislili, ali je prav, da obremenjujejo take ljudi z davki, s prispevki za ZPIZ, ko je IK mnenja, da ni- sem bil sposoben za delo na kmetiji že pred vstopom v delo- vno razmerje, to je pred 19 leti. Tega ne priznam, ker sem do smrti obeh staršev lahko delal, sedaj pa več na žalost ne gre. Če pa me drugi obsojajo, kot je podano v članku, in sem si tega kriv sam, pa naj to ostane v "BOŽJEM IMENU". LE PREJELI SMO Župan občine Ormož obljubil pomoč v Tedniku smo dne 29. junija prebrali, da je župan občine Ormož gospod Vili Trofenik ob obisku najstarejše občanke v Mihalovcih obljubil pomoč. Obljubil je ureditev ceste, ki po njegovem ni zgrajena zaradi neurejenih la- stniških razmerij. Ob obisku najstarejše občanke več kot dve leti potem, ko naj bi bilo že vse nared za iz- gradnjo ceste, gospod župan občine Ormož pov^ nekaj, česar prej ni vedel povedati ali pi- sno odgovoriti. Naenkrat ve, da cesta ni zgra- jena zaradi neurejenih lastniških razmerij, in javno obljublja pomoč, da se uredi dostop do hiše. Kakor pa je razvidno iz pisnih sporočil oz. pojasnil KS Ivanjkovci z dne 12. 1. 1998 in občinskega urada Ormož, referenta za cestno gospodarstvo in sklad z dne 24. 2. 1998, je kompletno zadevo prevzela v reševanje KS Ivanjkovci, ki naj bi bila pristojna za reševa- nje. Pojasnjeno je še bilo, da bodo dovozno pot pričeli postopno urejati še v istem, torej 1998. letu. Iz pojasnila KS Ivanjkovci z dne 12. 1. 1998 je tudi ugotoviti, da je ta k reševa- nju problema pristopila tako, da je za graditev ceste privabljala soglasja celo od prizadetih, ki so sami prosili za ureditev le-te. Občanka, ki jo je takrat obiskal župan ob- čine Ormožgospod Vili Trofenik, na žalost ni dočakala pomoči, ki jo je mogoče zaradi lep- šega ta obljubljal. Prizadeti pa se sprašujejo, kako dolgo jih bodo pristojni in odgovorni še zavajali in le obljubljali, kdaj bo obljuba kaj veljala in ne bo izrečena kar v tri dni. Franc Stebih, Maribor, Stanko Lukman, Radenci MIHAEL GOBEC / NASMEJMO SE (IN PREMISLIMO) SKUPAJ "Jaz sem si pa nekaj zmislil in naredil sem ta špas..." (Po ljudski) Butale, nedelja, 3. septembra 2000. Neprestano berem, da je naše mestno jedro s svojo no- tranjo lupino mrtvo. Ker je to moje mesto, pa tudi sam sem Butalec, sem poklican, da nekaj storim zanj. Organiziral bom odmevno kolesarsko dirko po mestnih ulicah! Pred kratkim sem prebral knjigo o okupirani Ljubljani med drugo vojno. Na mah mi je bila všeč. Ne moreš ven in ne moreš noter. Torej sem vzel načrt svojega mesta in po ulicah premišljeno vlekel črto bodoče trase za dirko. To mi je popolnoma uspelo. Pazil sem, da sem črto sklenil okoli zdravstvenega doma, objektov bolnice, doma upokojencev, po- družnične cerkve, vrtca in ploš- čadi ter stanovanjskega naselja, imenovanega po njej. Trasa se mi še danes zdi genialna, zato je prihodnje leto ne bom spre- minjal! Da bi se posvetoval o trasi z meščani? Zakaj? Izdali bomo odlok o novem promet- nem režimu, njih pa le obvesti- mo! Seveda pa so se dejanske ak- cije pričele že prej. Telefoniral sem nekaterim veljakom in pri- jateljem, ki so na krmilu, in jih poprosil za pomoč. Teden pred dirko so komunalci položili as- faltne zaplate in zalili razpoke ter vdrtine na ulicah moje trase. Meščani so se razveselili, moje poslanstvo in ponos pa sta ra- sla. Z glavnim policajem sem se dogovoril za red in discipli- no v času "okupiranih Butal", in ga posebej prosil, da postavi na križišče The Craigher's Street ter Avenue of the 5 th Overoce- an Brigade najbolj trdovratne- ga policaja, kar jih premore. Z veseljem mi je ustregel. To kri- žišče se je že v prejšnjih letih izkazalo primerno za infarkte, kar pa je spričo bližine bolnice lahko rešljiv problem. Napočil je moj veliki dan. V moje mesto je prispelo 82 ko- lesarjev (bolje rečeno 82 nemih" klonov močeradnega videza) in dvakrat več strokovnih sprem- ljevalcev. Spremljevalci so bili opremljeni z vsem tistim, česar mi še ne premoremo: luksuzna in terenska vozila, prelepljena s kopico kičastih reklam in opre- mljena z močnimi sirenami ter prodornimi megafoni. Ulice sem za vsak primer za- prl že prej, kot sem objavil v medijih. Torej pet pred de- veto. Policaju na prej omenje- nem križišču pa sem velel sneti ročno uro. Ta dan je bila ena zadnjih le- pih poletnih nedelj. Moji meš- čani so se odpravljali na trgatve, kar je tu običaj. V enem od av- tov je bila tudi mati s poškodo- vanim otrokom, namenjena na urgenco. Sorodniki nekaterih varovancev doma upokojencev so hoteli do njih z avtom, da bi jih odpeljati v naravo ali na kosilo v okolico. Nekateri, starejši, so se hoteli do cerkve (zaradi dopoldanske maše) pri- peljati čim bličje. Nihče od na- štetih in mnogi drugi nimajo z avtomobili kaj iskati na cesti - sem odločil - naj gledajo in po- slušajo tekmo! In tako je bilo (razen nekaj krmilcev prijate- ljevih kokoši, ki so se legalno prebili skozi). Na pločnikih so se zgrinjale množice glasnih "navijačev", ki so vehementno komentirali nov prometni re- žim in se prerekali s policaji; kolesarjev seveda še ni bilo ni- kjer. Srce mi je začelo hitreje utripati, ko sem videl tolikšno množico oboževalcev,tega špor- ta. Mene ta šport niti ne zani- ma. Važno je (zaradi medijev), da se pražnje oblečen pojavim na tribuni ob startu in cilju. Posebej pa je za moj ugled po- membno, da je prijatelj zaklal nekaj kokoši (pravzaprav letos zaradi DDV-ja nekaj več) in jih zamenjal za pokale, priznanja, medalje in za vse, kar sodi h gostoljubnosti. Ko so se ti neslišni, marljivi in vztrajni kolesarji le pojavili, je napočil moj trenutek oživ- ljanja mesta. Bolniki v bolnici, varovanci v domu upokojencev, stanovalci (predvsem starejši - ki itak venomer nekaj godrnja- jo) so sedaj dobili svoje. Glas- no zavijanje siren na policijskih in spremljevalnih vozilih ter še glasnejše spodbujanje in ob- veščanje strokovnih spremlje- valcev po megafonih. Žal je to trajalo le do 13. ure. Vseeno pa sem še sedaj ponosen na ta svoj prispevek k oživitvi mesta. Žal so mediji o dirki poročali zelo skromno. Objavili so le rezulta- te. Nič pa o spektaklu, ki sem ga s tolikšnimi napori in sred- stvi pripravil mojim somešča- nom. Vse se je lepo končalo. Meš- čani so, kot ponavadi, na ta ve- liki dogodek pozabili. Zato se bom prihodnje leto še bolj pot- rudil. Moj slogan bo: "Glasneje, dalj časa in še bolj disciplinira- no!" Zdajle pijem kavico v prija- teljevem bistroju v centru me- sta, pa prisede nepoznan tip in mi predlaga, da naj prihodnje leto organiziram tako kolesar- sko dirko na dan 22. septem- ber, ki je proglašen za evropski dan brez avtomobilpv v mestih. Oprostite, gospod, sem mu od- govoril, Vi sploh nimate pojma, kako jaz ljubim svoje mesto in kako sem ponosen, da sem Bu- talec. Eden od organizatorjev dir- ke za VNPB2000 SPOROČILO ZA OBJAVO Ne dlakoeeplte, ker pravila uredništva Ptujčana niso bila kršena (Odgovor na Članek "Kršenje pravil uredniškega odbora Ptujčana", objav- ljen v Tedniku 12. oktobra 2000) Pred objavo Pravil za izrabo prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov v volilni kampanji v javnem glasilu Ptujčan je bila obširna razprava. Vsi člani Uredništva Ptujčana so dobili predlog pravil, ki jih je najprej obravnaval kolegij župana MO Ptuj in nato Uredništvo na izredni seji 23. avgusta 2000, ki je bila sklicana prav v ta namen. Uredništvo je v obravnavi podalo nekaj sprememb k predlogu in določilo natančen rok oddaje ter obseg prostora, namenjen za volilno kampanjo, kar moram kot odgovorna urednica dos- ledno upoštevati. Pravila so bila 28. avgu- sta objavljena v Uradnem vestniku MO Ptuj, št. 6, ki so ga prejela gospodinjstva v MO Ptuj in naročniki. Nihče od naročnikov, ki so želeli ob- javo oglasov volilne kampanje v okto- brskem Ptujčanu, ni zamudil tega roka, razen stranka Nsi Nova Slovenija Kr- ščanska ljudska stranka. Ta v Uredništvu Ptujčana, kot tudi druge na novo nastale politične stranke, ki niso zastopane v Mestnem svetu MO Ptuj, nima svojega člana. Iz te stranke so se tri dni po pre- tekti roka za oddajo oglasov, to je 28. 9. 2000, zanimali za objavo svojega prispev- ka v Ptujčanu, niso pa ga "v ujredništvu hoteli oddati", kot piše g. I. Jurkovič. Pravila so bila res "demokratična" in niso bila "izrazito grobo kršena", kot na- vaja omenjeni avtor. Bila bi pa v primeru, če bi po preteku roka za oddajo oglasov v uredništvu sprejeli in objavili prispevek katerekoli politične stranke, medtem ko smo od drugih zahtevali oddajo v objav- ljenem roku do ure natančno. Manjše korekture oglasov in vnašanje izžrebanih številk glasovnic so bili dogo- vorjeni v roku, in sicer ob predaji ma- terialov. S tem pravila niso bila kršena. Vsak naročnik kakršnegakoli oglasa v ka- teremkoli mediju ima namreč pred ob- javo pravico predogleda in pravico do manjših sprememb. Tudi v primeru ogla- ševanja volilne kampanje, kar je Uredniš- tvo Ptujčana predvidelo in zapisalo v 5. točki Pravil (objavljena v Uradnem ves- tniku MO Ptuj, ši. 6,28.9.2000). Ponudba za oglaševanje volilne kam- panje v Ptujčanu je bila ena med najce- nejšimi, ponudili smo tudi popust (1000 znakov brezplačno). Rok za oddajo je tra- jal skoraj mesec dni, od 28, avgusta do 25. septembra. Žal nam je, da je volilni štab NSi Move Slovenije — Krščanske ljud- ske stranke spregledal datum skrajnega roka oddaje oglasa v uredništvo, kajti naš interes je objava čim večjega števila ogla- sov in s tem povečanje prihodkov. Pa še pojasnilo: V oktobrskem Ptujčanu ni predstavlje- nih le 5, ampak 11 kandidatov. Skoda pa je, da med njimi ni bilo g. Petra Pribo- žiča, ki je bil simpatičen kandidat in ga osebno cenim, saj je bilo sodelovanje z njim vedno dobro. Tudi za njegovo pred- stavitev smo v rubriki Volitve 2000 pred- videvali oglasni prostor. Milena Turk, odgovorna urednica Ptujčana PREJELI SMO Je težko obdržati osvojeno? "Slovenija je spet lepša in pri- jaznejša," je na podelitvi letoš- njih nagrad tradicionalne akcije Turistične zveze Slovenije de- jal njen predsednik dr. Marijan Rožič. Velja to tudi za naše me- sto Ptuj? Ne, ni ga med prvimi tremi. Spomnimo se samo pripomb letošnjega prvega obiska ocen- jevalne komisije sredi poletja: prazni lokali v starem mestnem jedru, neurejen grajski hrib z restavracijo (sam bi dodal še barakarski bife pod njim), za- nemarjeni potok Grajena, ne- red prometnega režima, zlasti na Novem trgu, itd. Res, turistični delavci sami teh slabosti ne morejo odpravi- ti. To lahko naredimo samo vsi Ptujčani in mestna oblast. In kako malo truda bi bilo potre- bno, da bi odstranili na primer plevel med mačjimi glavami pred vhodom v ptujski turis- tičnoinformativni center (TIC) v mestnem stolpu. Je to malo- marnost, nezainteresiranost ali kaj drugega? Vzgledi namreč vlečejo. Stanko Lepej, Ptuj ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 21 Kuharski nasveti Gobe iSabiranje gob je bilo dolga stoletja za nekatere potreba iz fizične stiske, danes pa je v mnogih srednjeevropskih deželah priljubljen konjiček. Na svetuje kakih 40.000 vrst gob. Vse sodijo v družino gliv. To, čemur mi pravimo goba, je večinoma zunanji vidni plod v podgobju rastoče glive. Da zrastejo tako hitro - kar čez noč- so vzrok zunanji deja- vniki. Najbolj se razveselimo, če za- gledamo lepega gobana. To je resnično kraljevska goba in v gastronomiji stoji takoj za go- inoljikami in smrčki. Ima debel bet in mesnat klobuk ter tipi- čno aromo. Na spodnji strani klobuka je namesto lističev de- bela blazinica drobcenih cevk. Gobani so plemenitega oreha- stega okusa in prijetno dišijo po drevesih, ki rastejo v bližini. Mladi gobani so izrazitejši po okusu in vonju, starejši pa po- stanejo gobasti in mazljivi. Gobani so zmeraj zemljaste barve, zgornja stran klobuka je od svetlorjave do rdečkasto rja- ve barve, bet je bel in prav tako je belkasto podklobučje, ki je pri starejših gobanih lahko bel- kasto rumeno. Ker je meso sve- žih gobanov navadno mehko in vodeno, dajejo mnogo kuharji prednost posušenim. V zdravi prehrani so cenjeni tudi zaradi velike količine vitamina D ter zaradi hitre priprave vseh jedi. Vse vrste pravih gobanov pri- pravljamo enako. Nekoliko ve- čje in starejše, ki imajo lepljiv klobuk, lahko po želji olupimo, posušimo in posušene zmelje- mo v prah ter jih kasneje upo- rabljamo pri pripravi gobovih jedi kot začimbo ali pri prip- ravi mesnih jedi prav tako kot začimbo. Če se nam podklo- bučje zdi premehko, ga lahko prav tako odstranimo. Gobani so izvrstni, če jih pražimo s čebulo, česnom, šalotko in za- činimo s peteršiljem in drob- njakom. Okusni so tudi, če jih dušimo v vinu. Nadevani se uje- majo z divjačino in svinjino. Pri praženju radi spustijo veli- ko vode, ki jo lahko odlijemo in uporabimo za osnove in juhe ali pustimo, da pri močnem segre- vanju izpari. Pri nas najpogosteje priprav- ljamo gobovo juho s krompir- jem ali brez njega, začinjeno s timijanom in lovorejevim lis- tom ter pripravljeno s svetlim prežganjem s čebulo in česnom ter na koncu izboljšano s kislo smetano. Zraven gobove juhe pogosto ponudimo žgance. Pri- pravljamo še gobove ocvrtke, gobovo rižoto, zrezke, omake, cmoke, gobov narastek, naras- tek s krompirjem in gobami, gobov puding in še veliko dru- gih jedi. Gobovo rižoto pripravimo tako, da primerno količino riža posebej skupaj z začimbami zdušimo. V drugi kožici si pri- pravimo gobe tako, da na ma- ščobi (na olju in malo masla) prepražimo večjo količino sese- kljane čebule, dodamo še malo sesekljanega česna in prisipamo večjo količino narezanih gob. Narahlo solimo in pražimo. Do- damo še na majhne kocke na- rezan sveži paradižnik, malo drobtin, peteršilj in dušimo do mehkega. Začinimo še s peter- šiljem in parmezanom. Polovi- co omake prilijemo k dušenemu rižu in temeljito premešamo. Riž damo v zajemalko, ga sti- snemo, vsipamo na krožnik in prelijemo s preostalo gobovo omako. Po vrhu potresemo s parmezanom in peteršiljem. Jed ponudimo kot samostojno sku- paj z zeleno solato ali samostoj- no v manjši količini kot uvodno jed v razširjenem jedilniku. Pripravimo si lahko tudi go- bove hrustavce ali ocvrtke. Pri- pravimo jih tako, da najprej gobe klasično prepražimo sku- paj s čebulo, česnom, peterši- ljem, soljo in poprom in jih ohladimo. Potrebujemo 30 de- kagramov tako praženih gob, ki jih nato fino sesekljamo. 2 g surovega masla stalimo in mu prisipamo sesekljane gobe, do- damo nekaj kapljic limoninega soka in jih pražimo toliko časa, da vsa tekočina popolnoma iz- pari. Nato dodamo 1 deciliter gostega bešamela, premešamo, vendar zmes ne sme zavreti. Od- stavimo, dodamo 1 do 2 rume- njaka in pol žlice kisle smetane. Po okusu solimo ter ohladimo. Iz ohlajene mase oblikujemo podolgovate svaljke, jih dunaj- sko paniramo in ocvremo. Obli- kujemo lahko tudi kroglice in v drobtine primešamo malo par- mezana ter jih prav tako ocvre- mo. In še gobov narastek. Pripra- vimo ga tako, da kilogram in pol do 2 kg gob očistimo, na- režemo na lističe in prepražimo s pomočjo maščobe in čebule ter začinimo s soljo, poprom in peteršiljem. Prepražene del- no ohladimo, grobo sesekljamo, dodamo še 1/4 1 kisle smetane in 3 jajca ter dobro premešamo. Primeren model obložimo s tan- kimi rezinami slanine, nato na- nje položimo tanke rezine kruha brez skorje, nato na kruh na- mažemo enako debelo plast gob ter postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo kruh, ki ga prelije- mo s kislo smetano Tn pečemo pri temperaturi 150 do 180°C 30 do 45 minut. Ponudimo kot sa- mostojno jed. Vsekakor pa se nabiranja gob ne lotite, če jih ne poznate, prip- ravljenih gobovih jedi pa ne po- grevajte; vse omenjene so enako okusne tako hladne kot tople. Nada Pignar, profesorica kuharstva JURČKIV PALAČINKAH Jttrčke očistimo in nareže- mo. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo česen in prisipamo jurčke. Začinimo s soljo, poprom in peteršiljem. Na koncu doda- mo jajce in ohladimo. Pose- bej spečemo tanke palačinke, jih premažemo s pripravlje- nim nadevom in zavijemo. Nato jih povaljamo v moki, jajcih in drobtinah ter v vro- či maščobi ocvremo. Avtorica: Lizika Pogla- dič, Arbajterjeva S, Ptuj PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / kako obvaruje- mo duševno zdravje - 299. nad. Duševno zdravje otrok in mladostnikov 12. nad. Zasnova dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov pri možnosti nastajanja psihosocialnih motenj - 1. nad. Pa si poglejmo začarani krog otrokove čus- tvene prizadetosti zaradi travmatskega dožive- tja in šolske neuspešnosti. Ob travmatskem doživetju se zmanjšajo ot- rokove učne zmogljivosti. Šolski neuspeh kre- pi čustveno prizadetost in zmanjšuje uspešnost učenja. Preprečevanje šolskega neuspeha je pri mno- gih otrocih učinkovit pristop k zmanjševanju čustvene prizadetosti travmatiziranih otrok. Primer negativne verige dogajanj je, ko se ot- roci iz problematičnih družin raje družijo z deviantnimi otroki iz slabih družin. Tako dru- žinski rizični dejavniki spodbujajo ali krepijo še tveganje zaradi negativne vrstniške skupine. Ravno zato je tako pomembno vključevanje ot- rok iz neugodnih družinskih okolij v vodene aktivnosti, v katerih se ne združujejo le otroci iz neugodnih družinskih okolij. Zasnova varovalnih dejavnikov in procesov odpira številne možnosti zaščite duševnega zdravja otroka, v čigar življenju so bili ali so v sedanjosti prisotni dejavniki tveganja, ki ogro- žajo duševno zdravje. Seveda obstajajo znatne razlike v odgovorih otrok na izjemna travmatska doživetja ali na kronično neugodne okoliščine življenja. Isti ali enaki škodljivi dejavniki bodo imeli pri ra- zličnih otrocih različne učinke. Pri nekaterih bodo povzročili psihosocialne motnje, pri dru- gih pa ne. Dobro je znano, da hudo neugodna družinska situacija, psihiatrična bolezen ene- ga od staršev ter socialna patologija v družini ogrožajo otrokov psihosocialni razvoj. Obe- nem pa vemo, da večina otrok iz neugodnih družinskih in socialnih okolij ostaja vendarle v psihosocialnem smislu zdrava. Očitno je to- rej, da je učinek ogrožajočega ali neugodnega dejavnika odvisen od kombinacije dejavnikov ali procesov. V tej kombinaciji zavzemajo po- sebno mesto zaščitni dejavniki ali procesi. Ti se vpletejo v odgovor posameznika na neugo- den vpliv in preprečujejo pričakovan neugo- den učinek. Varovalni dejavniki in procesi torej spremi- njajo v ugodno smer odgovor na ogrožajoče dejavnike in procese oziroma dejavnike tvega- nja. Naslednjič si bomo pogledali na nekaterih primerih soigro med dejavniki tveganja in va- rovalnimi dejavniki z vidika ocenjevanja otro- kove prizadetosti zaradi travmatskih doživetij in pri izpostavljenosti kroničnim dejavnikom tveganja. Krvodajalci 5. oktobra: Leonida Malec, Salovci 50, Iztok Rtz- man, Vuzmetinci 48, Erika Mihelač, Dolane 13/A, Tatjana Kokoi, Grajena 51, Aleksandra Glatz, Zec- hnerjeva 13, Ruj,,Davorin Munda, Trubarjeva 13, Ptuj, Sabina Muršič, Destrnik4l, Miro Emeršič, Lan- cova vas 56, Jožica Bezjak, Ulica. 25. maja 3. Ruj, Dragica Dobič, Dornava 88/8, Vlado Potočnik, Viča- va 29, Suzana Gabrovec, CMD 10, Ruj, Manja Pfei- fer, Proletarska 22, Kidričevo, Vinko Kokoi, Dornava 87, Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ruj, Simona Lju- beč, Zg. Hajdina 107/b, Bogdan Gajser, MezgovcI 40, Suzana Hentak, Dornava 119, Jožica Forštna- nt, Borovci 54, Mojca Lozlnšek, Grajena 35, Olga Golob, Prerad 49, Roman Petrovič, llčeva 15, Zg. Hajdina, Vesna Emeršič, Mezgovci 3, Jože Vidovič, Dravinjski Vrh 55, Nežika Šampert, Spuhlja 28, An- dreja IVlibelač, Sagadtnova 11, Doils Munda, Tru- barjeva 13, Ruj, Alenka Kostanjevec, Nova vas 46, Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/A, Franc Lah, Spuhlja 46, Anka Šoštarič, Slomi 12/A, Kristina Vidovič, Me- zgovci 51/A, Marija Koiednik, Pacinje 5/A, Marjan Grabar, Podvinci 100, David Vezjak, Gosposvetska 31, Maribor, Lidija Ambrož, Gajevci 17/c, Marjan Be- zjak, Grajena 51/8, Andrej Fiajs, Pobrežje 85, Alen- ka Boban, Štrafeiova 5, Ptuj, Alojz Horvat, Juršinci 19/A, Milan Štumberger, Mezgovci 40, Neža Mis- lovtč, Dornava 35, Miran Zagoršek, Mezgovci 28, Daniei Petrovič, Podvinci 124/A, Jože Majerhofer, Hajdoše 40, Andrija Hojski, Zg. Duplek 49, Janez Gortčan, Placar 11/A, Rado Bohak, Dravski Dvor 5, Zvonko Frangež, Sp. Jablane 3, Franc Herga, Dorna- va 129. 3. oktobra: Darko Čuš, Mezgovci 64/A, Alojz Roz- man, Hum pri Ormožu 27, Zvonka Rožman, Hum pri Ormožu 27, Milan Golob, Bresnica 63/A, Jože Sfre- lec, Strelci 4/A, Albin Peteršič, Dornava 2/C, Helena Horvat, Sp. Polskava 3, Boris Petek, Dornava 88/D, Gizela Držaj, Brstje 14/B, Toma Kokoi, Dornava 74, Monika Plohi, Kraigherjeva 25, Ruj, Brigita Čuš, Me- zgovci 64/A, Matilda Šegula, Moškanjci 111, Cvetka Dolinar, Vičava 21, Martina Florjantč, Strelci 9, Franc Tuš, Sakušak 68, Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/A, Branko Golob, Bresnica 27, Branka Pergar, Jadran- ska 7, Ruj, Bojan VrabI, Zg. Hajdina 1/A, Ludvik Ko- koi, Dravska 8, Ruj, Saša Brunčič, Kraigherjeva 25, Ruj. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / v vrtu Priprava vrta na prezimitev Jesenska osvežitev in zelena podoba vrta v sredini oktobra obetata kasnitev zaključka vegetacije, saj bo v letošnji jeseni listje trajnic ka- sneje dozorelo in odpadlo kot običajno. "Če pa listje nerado obleti, vsak se zime naj boji!" pravi vremenski pregovor, ki tudi vrtnarja opozori, da bo vrtno rastlinje pripravil na prezimitev. V SADNEM VRTU so oktobra, v zadnjem ze- lenem mesecu leta, ko oberemo še pozne vrste sadja, manj številna opravila pri negi in vzgoji drevja, kot je to bilo med letom. S sadnega vrta pospravimo še poslednje ostanke odpadlega sadja in priprav, ki so nam služile pri spravilu pridelka, sicer pa naj sedaj sadovnjak miruje, da bi listje čimprej dozorelo in oopadlo ter da bi sadne rastline kljub zakasneli vegetaciji še pravočasno dozorele in se pripravile na prezi- mitev Za nekatere sadne vrste pa je zgodnja jesen čas za nego in vzgojo, ki sta potrebni, ko so te še v zelenem stanju. Med temi je aktinidija, ki jo vse pogosteje vzgajamo tudi v naših sa- dnih vrtovih. Sadna rastlina aktinidija izvira iz krajev z zmernejšo in toplejšo klimo, v naših tal- nih in vremenskih razmerah pa vegetacijo ne- koliko časovno zamakne v jesen in odvrže listje šele v pozni jeseni. Aktinidija je spenjavka, nje- na vzgoja je precej podobna vinski trti, z razliko, da ji zaradi daljše jesenske vegetacije posveča- mo več pozornosti pri vzgoji in rezi med letom, vinski trti pa v času zimskega mirovanja. Aktini- diji je potrebno opraviti dva- do trikratno zele- no rez in zimsko, ki je bolj popravljalna kot pa vzgojna. Sredi oktobra opravimo pri njej še zad- njo vegetacijsko rez, s katero skušamo uravnati sočasno cvetenje ženskih in moških trsov. Z ze- leno rezjo v rastlini povzročamo motnje v rasti, jo v rasti zadržujemo in oslabimo, to pa vpliva na manj bujno rast in zamike v začetku ve- getacije spomladi. V tokratni zeleni rezi rodne mladike krajšamo na meter dolžine in izrežemo nerodne poganjke, s čimer ženske trte toliko oslabimo, da spomladi ne bodo zacvetele pred moškimi. V OKRASNEM VRTU oktobra lahko prične- mo vzgojno rez pri nekaterih okrasnih drev- ninah in grmovnicah. Vrtne utice, balkonske ograje, ogrodja in brajde so lahko obrastli z gli- cinijo. To je listopadna vzpenjavka z olesenelimi stebli, velikimi pernatimi listi in prelepimi mod- rovijoličastimi grozdastimi socvetji. Kotvzpenja- vko jo je lahko vzgajati in po mili volji prilagajati vsaki ogrodni obliki v dolžino in širino do pre- cejšnjih razsežnosti, česar pri drugih vzpenjav- kah in ovijalkah ni mogoče doseči. Pri vsaki rezi in oblikovanju okrasne glicinije po steblih vzga- jamo cvetne brstike. V jeseni, ko prične z glicini- je odpadati listje, poganjke, ki smo jih namenili za nadaljnjo vzgojo po ogrodju, krajšamo do zrelega lesa, poganjke pa, ki nam niso potre- 'bni za nadaljnjo vzgojo, pa krajšamo na rezni- ke z dvema ali tremi očesi, iz katerih se bodo v naslednji pomladi razvili cvetni brsti. Ob tej rezi rastlino čistimo vseh nepotrebnih poganj- kov, suhega in odmrlega lesa ter listov, s čimer preprečimo, da bi nam rastlina skozi vso zimo smetila okolje. Koreninski izrastki iz koreninske- ga vratu glicinije, ki imajo dobro razvite in goste korenine, lahko služijo kot sadike, ki jih lahko sadimo že na stalno mesto, ne da bi jih bilo po- trebno še vzgajati v drevesnici. ZELENJAVNI VRT se je po minulem deževju ponovno osvežil, vrtnine, ki še niso bile preveč izčrpane po poletni suši in vročini, pa so priče- le ponovno bujno rasti. Kapusnice, korenovke in nekatere vrste solatnic bodo zaradi nenadne in prehitre rasti pričele pokati, takšni pridelki pa ne bodo primerni za ^msko hrambo v svežem stanju, pač pa jih bo potrebno takoj porabiti ali konzervirati. Ne glede na stanje vrtnega rastlinja, ki je v tem času videti še precej sveže, se mu izteka rastna doba, začelo se bo zorenje, pričakovati pa je že prve jesenske slane, ko večina pred pozebo nezavarovanih zelenjadnic pomrzne. Vrtnine, pri katerih je rast normalna in jih name- ravamo nekaj hraniti v svežem stanju, naj na gredicah ostanejo čim dlje, da dozore in da se za hrambo dobro utrde. Občutljivejše na poze- bo zavarujemo s prekrivali, tik preden bo prišlo do vremenskih sprememb, ki bodo s seboj pri- nesle slano. Vrtnine pospravljamo z gredic, ko zemlja ni prevlažna in v suhem vremenu, plodovi pa naj bodo pred hrambo osušeni. Vlaga in blato na vrtninah zmanjšata obstojnost in trpežnost shranjenih rastlin. Sredi oktobra je tudi primeren čas, da v lon- čke ali cvetlična korita presadimo drobnjak, peteršilj in baziliko za rabo v svežem stanju po- zimi. Po potrebi, če so se preveč razrastli, dro- bnjak, pelin, melisa, žajbelj in druga podobna zelišča presadimo, da se bodo do zimske zmr- zali tal še dobro vkoreninili in obrastli. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi, presajati in pospravljati rastline, ki jih prideluje- mo zaradi plodov, 14. in 15. ter od 22. do 24. oktobra, zaradi korenine od 15. do 18. ter 24, do 27. oktobra, zaradi lista 20. in 21. ter 29. do 31. oktobra ter zaradi cveta 18., 27. in 28. okto- bra. Miran Glušič, ing. agr. 22 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j TOMAŽ KLINKON / južna amerika (čile, bolivija, peru, ekvador, kolumbija) - 24. Pampa Ob pogledu proti oblakom sem videl kroženje velikih črnih mrhovinarjev in takoj dobil asociacijo na andskega kon- dorja, kralja vseh ptičev in celotnega kontinenta. V zraku niso bili kondorji, ampak nekoliko manjše, a še zmeraj z razponom približno dveh metrov velike quitre. Jadrale so skozi zrak brez mahanja s krili in čakale, da bodo zapeča- tile usodo kakšni ranjeni, že napol mrtvi živali. Bili smo na robu pampe, na kraju, kjer smo povsem zaprašeni izstopi- li iz komaj vozne kamionete. Bili smo ob reki Jumbri, po kateri smo odpluli proti notranjosti. Pampa je narava, porasla z redkejšim drevesjem in grmiče- vjem in je videti približno tako kot naše poljedelske površine. Razlika je ta, da tam mrgoli kro- kodilov, aligatorjev, kajmanov, piranh in je nasploh raj za živa- li. Med grmovjem si pot utira po svoje vijugajoča se prej ome- njena reka Jumbra, ki je precej ožja od Ria Benia, ima pa isto usodo kot vse druge tamkajšnje reke, združeno v besedi Ama- zonka. Že po nekaj minutah plovbe nas na bregu le nekaj deset met- rov široke reke opazi prvi izmed neštetih krokodilov, ki smo jih srečevali enega ob drugem kot v kakšnem mravljišču. Ta priča naše prazgodovine, ki je preži- vela že več kot 200 milijonov let, je leno razkazovala svoje zo- bovje in igrala mrtveca, ko pa smo se ji približali dovolj bli- zu, se je kot blisk zapodila pro- ti reki, kjer se je najbrž počutila varneje. Okolica je tako prite- gnila mojo pozornost, da sem komaj opazil spremembo v naši skupinici. Namesto dveh An- gležinj sta se nam pridružila dva nova iz Kanade. Narava se ni ozirala na nacionalno pri- padnost in nas je vse popolno- ma fascinirala. Govorica lepote je univerzalna in na vse enako vpliva. Imel sem občutek, da je vse amazonsko živalstvo skon- centrirano na tisti približno 30 m široki rečici. Nekoliko višje ob reki nav- zgor se je po robu sprehajala kepibara s svojimi mladiči; ob- našala se je odsotno in se na našo prisotnost ni ozirala. Sre- čevali smo razne vrste ptičev, od takih, ki zaradi svoje velikosti niti niso uspeli poleteti, pa vse do velikih le nekaj centimetrov, kot je kolibri. Ves čas so se nas- tavljali in se šopirili v stilu, kdo je močnejši, tako krokodili kot aligatorji in tudi kajmani. Po številu naravnih plenilcev, ki se prehranjujejo z mesom in riba- mi, sem si ustvaril predstavo o veliki pestrosti, številu pre- bivalcev in o bogastvu tistih voda. Najbolj so iztrebljali (in jih še zmeraj) kajmane, ki jih je že v naravi sami izmed sorodne trojice (krokodili, aligatorji in kajmani) najmanj. Ob misli na nedolžnost naravnega rezervata me je ponovno nekaj zmotilo. Tokrat je bil to lovec na anakon- de. Skromna denarna nagrada, ki jo bo s prodajo uboge živali dobil, mu je zaprla oči in naj- brž ni pomislil na usodo, ki bo doletela kačo v ujetništvu enega izmed svetovnih živalskih vrtov ali še kruteje, če se bo ta usoda končala na polici kakšne usnje- ne galanterije. Kljub velikemu številu raz- nih nadzornih in varstvenih or- ganizacij je v Boliviji še zmeraj veliko "črnega" lova. Za prekup- čevanjem in trženjem z živalmi ponavadi stoji država. Bolivija s tem "dobičkonosnim" poslom letno dobi 50 milijonov dolarjev in je tako center ilegalnega trže- nja. Namesto dovoljenih 60.00(|| kamionov letno se jih izvozi kafi 1 milijon, v celotni Južni Anit riki pa 2 milijona. Revnejšj; kot je država, več je ilegalnili poslov, Bolivija pa je v Južni Ameriki najrevnejša. S takšno tendenco uničevanja so živali obsojene na izumrtje. V okolicj] Rurenabaqueja ljudje trdijo, da se je trženje s krokodiljo kožo nekoliko umirilo, saj da je vred- nost tega usnja upadla. Po vsem videnem sem ostal skeptik o re- sničnosti teh trditev oz. si težko predstavljam, kako je bilo prej, če ta podatek drži. Na bregovih reke so ob krokodilih največkrat vidne kepibare Lovec na anakonde, ki smo ga srečali, ni poskušal skriti svoje- ga ulova BERNARDA BENKA PULKO / po zemlji okoli sonca V ieMo leto potovania Pa sem doma! Krasno. Zbašem se v svileno haljo in mehke natikače ter se odpravim proti razkuženo čisti kopalnici. Puhaste brisače in dišeča mila so osvežilec za dušo, preden napoči čas za zajtrk. Police v hladilniku se šibijo pod težo najljubših dobrot. Do- stavljač svežega, še toplega kru- ha je zarana opravil svojo nalogo in poštar ni zaostajal z ljubezni- vo ustrežljivostjo. S čajno šalico oddrsam do računalnika, kjer z enim sa- mim klikom pričnem potovati po svetu, ki se je nagrmadil na ekranu pred menoj. No, pa sem si ponovno nase- dla! Zadnje mesece sanjam tako živo, v barvah in resnično, da si brez težav verjamem. Le tu in tam me zmoti realnost, kot tale danes, ko sem se zbudila v vro- če, zatohlo vlažno tropsko jutro Bangkoka. Obležala sem v pre- poteni postelji, nad katero je fr- čal ventilator. Premikale so se le oči in iskale kako zakasnelo sanjsko sliko v miniaturni sobi- ci nekega gostišča ob smrdečem velemestnem kanalu. Koliko kilogramov svežega tropskega sadja odtehta doma- čo kopalnico? In koliko ljudi bi zamenjalo vsakodnevno pot na delo za nove ceste, ki se nikoli ne končajo ali ponovijo? Stlačim se v še od včeraj smr- dečo majico, kratke hlače in adi- daske. Če se oprham ali ne, je prava figa. Povrhu vsega pa je javna kopalnica v tako nagnus- nem stanju, da se ji že v mislih zlahka odpovem. Danes bom tajnica in orga- nizatorka. Potrebno je dvigniti pošto na slovenskem konzula- tu, kupiti zdravila proti mala- riji, najti uporaben zemljevid mesta, nabaviti nekaj pogrešane programske opreme za računal- nik, preveriti elektronsko poš- to, najti šiviljo ali krojača, da mi popravi zadrge na dotrajani op- remi, potem pa oprati perilo ter srečati neke popotnike na mo- tociklih, ki da so ravno ob času prispeli v Bangkok. Poln dan. Bolje, da pohitim. Preden se poženem, se ustavim na prvi ulični stojnici, kjer pro- dajajo ustekleničeno vodo in sa- dje, oboje skoraj zastonj. Kako se prileže. Zalogo zbašem v na- hrbtnik ter se napotim novemu dnevu v objem. Ljudje na Tajskem niso po- nočnjaki. Ob devetih zvečer jih večina že spi in le zakaj ne bi bili pokonci ob štirih, petih zju- traj? Stopam po umitem pločniku, polnem korakov in ljudi. V dre- nu komolcev in vreščeče mno- žice pomislim na zadnje leto popotovanja, odročne kraje in zamaknjene vasi, ki so bile moj potujoči dom. Avstralija je bila čudovita. Spoznala me je z veliko Sloven- ci. Topli ljudje in spektakularna narava. Veliko prostora in pri- stne samote. V Sidneyju doča- kano novo tisočletje. Na poteh rdeče puščave sem spoznavala mir in občutek, ki se lahko ro- dita le osamelemu popotniku. Se še spomniš neumnih noč- nih živali, ki se podnevi spre- mene v kenguruje? Na srečo nisem peljala čez nobenega. A bilo je zanimivo, ko sem v dal- javi ugledala par nojev v divjem naletu, da prečkata cesto. Usta- vila sem motocikel, ker se mi je zdelo, da potujemo z isto hi- trostjo in se bomo srečali; torej ustavim in opazujem ogromna tekača, ki z nadzvočno hitrostjc navigirata proti meni. Še vednc sedim na motorju in opazujen živalski vrt brez ograje. Prvi je švignil mimo mene, di se je naredil veter. Drugi je bi tako blizu, da je po nerodnost zadel kolo motocikla. Zatresli sem se kot groza, komaj obdrža la motor pod seboj, medtem k( je velika žival zdrsnila na raz beljenem asfaltu. Teža mesa j' treščila, perje pa je letelo na vs< strani neba. Bilo je kot v filmu a scena je bila vendarle odlični za ravno, pusto cesto v osrčji Avstralije. Plavanje z delfini je bilo ne pozabno. Se bolj pa potapljanj' v mirnem zalivu, ki se je konča lo z reševanjem utopljenca. N' žalost neuspešno. Ostalo je 1' živi opomin, kako krhko je živ Ijenje in s kako lahkoto se zdro bi. Nadaljevanje prihodnjič Tri leta bo tega, kar smo iz Ptuja na pot okoli sveta pospremili Bernardo Ben- ko Pulko. Čeprav smo si ta- krat obljubili, da se bomo na straneh Tednika redno srečevali, se to ne dogaja. A je že tako, da se od vse- povsod ne da povezati s Ptujem, zato je Benkino ja- vljanje Ptujčanom pač ne- koliko redkejše. Čeprav je ob začetku potovanja de- jala: "Na svidenje čez dve leti!", pa se je njeno po- tovanje podaljšalo - pravi, da na štiri leta. Ampak pri njej človek nikoli ne ve, ker je pač človek "trenutnih navdihov". Kje je sedaj, ne vemo, ampak nekje v Aziji, kot pravi sama (čeprav smo pismo, ki ga obljavljamo to- krat in v prihodnji številki, dobili iz Združenih držav Amerike, fotografije - razen tiste z Japonske - pa bi lah- ko nastale kjerkoli - in tudi so). No ja, kjerkoli že Ben- ka je, najbrž misli na nas ... Urednik Potem ko se je starejša sestra odpravila okoli sveta na dveh kolesih, se je tudi mlajša lotila motociklov. Le ne ve se še, za koliko časa in kako močno se bo sprijateljila z njimi. Bernarda - po zemlji okoli sonca. Na Japonskem pod goro Fuji spomladi letos ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 23 Mladi dopisniki Foto: Kosi SLIŠAL SE JE TUDI HAŠCLAS Tudi v letošnjem letu sta Me- stna občina Ptuj in Svet za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu v tednu prometne var- nosti, ki je trajal od 2. do 8. oktobra, organizirala srečanje predstavnikov učencev osnov- nih šol MO Ptuj, mentorjev prometne vzgoje, ravnateljev os- novnih šol ter VVZ Ptuj, članov SPVCP, članov Policijske posta- je Ptuj ter podžupana za druž- bene dejavnosti. Srečanje je bilo 3. oktobra v Mestni hiši, na- menjeno pa je bilo posredova- nju težav, s katerimi se učenci srečujemo vsak dan na poti v šolo, ter posredovanju pobud in vprašanj za izboljšanje promet- ne varnosti otrok. Sprejel nas je podžupan MO Ptuj Ervin Hojker, ki je sre- čanje tudi vodil. Po njegovem uvodnem govoru je predsednik SPVCP Ptuj Franc Kozel poro- čal o realizaciji pobud in predlo- gov z lanskega srečanja. Skupaj smo ugotovili, da se je na tem področju v minulem letu veliko naredilo, da je za učence, ki pri- hajajo v šolo po nevarnih poteh, organiziran šolski prevoz in da je še kar nekaj stvari, za katere bi bilo potrebno poskrbeti. Za tem smo prišli na vrsto ptujski osnovnošolci s svojimi pobudami in predlogi, med ka- terimi so najpomembnejše: - ureditev pločnikov in kole- sarskih stez, - postavitev hitrostnih ovir na cestah pred osnovnimi šolami, - preprečitev parkiranja na pločnikih, - ureditev postajališč za avto- buse, ki so organizirani za pre- voz učencev, in - večji nadzor nad prometom v bližini šol. Vse naše pobude bi bilo potre- bno čimprej realizirati, vendar se pojavljajo težave, ker so sko- raj vse povezane z denarjem. Po pogostitvi smo iz Mestne hiše odšli v upanju, da bo vsaj nekaj naših pobud uresničenih. Želimo pa tudi, bi bili vozniki do drugih udeležencev v pro- metu bolj strpni in da bi lahko Varno in brezskrbno hodili v šolo. Za poročanje širši javnosti ® srečanju ob tednu prometne Varnosti je bila zadolžena OŠ Olge Meglič. Besedilo je prip- favila predstavnica učencev OŠ Olge Meglič Mateja Prevolšek ^VROBUS Komaj sem čakal petek. Zjut- ''3) ob 9. uri smo se z avtobusom odpeljali v Kidričevo. Iz naše- ga razreda smo sodelovali:Peter Strmšek, Miha Novak, Matej Premzl in jaz. Seveda nismo bili samo mi, bil je tudi 6, 7 in 8. razred. Spremljali sta nas tudi naša razredničarka in knjižni- čarka. Ko smo prispeli tja, smo se vkrcali na avtobus. Najprej smo izvedeli, da je evropski denar evro, da je evropska himna Bet- hovnova Oda radosti. Potem pa smo znanje preizkušali na delo- vnih oz. nagradnih listih. Na- počil je čas in liste smo morali oddati. Hudo nas je zanimalo, katera skupina je zmagala. Raz- glasili so rezultate. Zmagala je druga skupina, ki jo je sesta- vljal naš 5 razred. Najprej sta nam čestitali učiteljica in knjiž- ničarka. Le drugi razredi so bili malce nehvaležni. Dobili smo nagrade - glavne nagrade so bile majice. Na koncu smo dobili vprašalnike, katerih glavna na- grada je letovanje v Pariz. Bil je čas odhoda in morali smo do- mov. Upam, da se bomo tja še vrnili. Tadej Strmšek, S.r., OŠ Cirkovce ŠOLA V NARAVI v sredo zjutraj pred šolo smo se zbrali vsi, da v šolo v naravi odpravili bi se mi. Vsi na avtobus smo šli in se v Medolin odpravili. Pot bila je dolga, naporna in zanimiva. Ko prispeli smo v hotel in ključe sob smo dobili, smo se hitro razporedili in se v sobe napotili. Vsak dan smo se kopali, igrali in potapljali in zadnji dan smo tekmovali, kdor najhitrejši je med nami. Hitro je minilo in že prišel je dan, ko smo se odpeljali in se staršem v objem podali. Jana Dobrijevič, 4. c, OŠ Ljudski vrt, Ptuj MOJE POČITNICE Moje počitnice so me spravile v dobro voljo in veselje. Šla sem skozi sanje v svet s knjigami iz Mladinske založbe. Odkrivala sem vesolje, zvezde, živali, svet in mnoge druge zanimivosti. To je moje veselje. Najraje se učim preko raču- nalnika in knjige, zato podrob- neje listam knjige in tipkam na računalik. Včasih delam razne stvari, pa tudi oslarije. Raje ri- šem ali pišem pesmi. Brala sem knjige in iz njih pisala obnove. Ko smo šli na morje, sem s sabo nesla: pisala, liste, knjige in še druge stvari. Ko smo se vrnili, sem komaj čakala na prvi šolski dan. Takrat so se končale moje počitnice. Sara Šestan, 3. a, OŠ Miklavž pri Ormožu NA POČITNICE SO OSTALI LE ŠE SPOMINI Najlepši čas počitnic je po- tovanje na morje. Že spomladi listamo kataloge in izbiramo najprimernejši kraj letovanja. Letos smo se odločili za Dugi otok. Pot je bila zelo dolga ter polna pričakovanj, da zagledam mor- je. Po nekaj urah vožnje smo prispeli do Zadra. Tam smo se vkrcali na trajekt za Božavo. Po eni uri smo prispeli do našega hotela, ki se je nahajal sredi bo- rovega gozda. Takoj sem oblekel kopalke in šel na plažo. Veliko sem se kopal in igral namizni tenis, zvečer pa smo pohajkova- li po mestu. Naslednji dan smo šli iskat eno najlepših plaž na otoku. Bila je lepa, peščena in se je imenovala Saharun. Z Nasta- sijo sva ves dan ležala v vodi na blazinah, mamica pa naju je sli- kala. Večkrat sva si vzela čas za sladoled. Zvečer smo igrali tudi karte. Dnevi so tako hitro mi- nevali in bližal se je naš odhod domov. Po enem tednu smo spa- kirali kovčke ter se poslovili od našega otoka. Poln lepih vtisov sem se vrnil domov in že čakam naslednjih lepih počitnic. . Nino Krajnc, 6. a, OŠ Videm LUJZEK Dober den vsaki den! Gnes pa je resen ta prava jesenska nedela. Drobna megla kak mali dež prši, z brega se v graba ne vidi in Lublančani bi rekli, da se en drek vid. Z Mica srna glih zaj prišla z vališča, na kerem sma vsaki svoja stranko in svajega kan- didata abkražla. Vete, mija sma strankarska čista ločena in sma tudi v štampeti kak pozicija in opozicija, da nas- kakuvlema eden drugega in te včasih le sporazum dose- žemo. Una je za Indijance, jaz pa za kavbojce, eden za rdeče, drugi za črne. In je to kar vredik, zakaj bi vsi ene radi meli, druge pa sovra- žili. Moren vam še ta povedati, da tista maja stranka, v keri sen ba tudi jaz na kandida- tni listi (Stranka onemoglih in nesposobnih politikov). sploh neje priša v konku- renčni boj za parlamentarne valitve, saj smo omogali že pred valitvami, tokšni dreng je bija. Navsezodjo pa je dobro, da je tati predvolilni cirkus za nami, saj bomo lehko na televiziji drgoč gle- dali čista normalne krimi- nalke, razen tistih, ko bo na sporedi prenos iz državnega parlamenta in bomo čuli tudi, kokšno je (ne)vlodno razpoloženje. Živleje bo drgoč kejko tejko normalno teklo ali pa tudi ne, saj je oblast vejka slast in tisti, ki majo v rokah toto slast, majo v rokah tudi skorje in plotno in nam lehko tokšne ali pa drgočne gvante krojijo. Adijo, volitve in politika, gremo dale. Joj, joj, ne še. Mica je glih zaj iz štale pridi- vjala in povedala, da je naša Seka glih zaj lepega bikiča povrgla. Sma takoj sklenla, da bo mu ime Volilček, saj z vsokega bikiča prej ali pa slej vol grota. Pre, ko je tak tudi pri moških. Meni je Mica tudi včosih provla bik zani- kani, zaj pa reče junec frda- mani. Evo ga, smo na kunci, vidimo se drugi tjeden, če bomo še živi in zdravi hodili po zeleni travi. Vas podavla Vaš LUJZEK INFO - glasbene novUe! Vso glasbo najete na Internetu in žalostno je za iz- vajalce, da jim lahko vsak posameznik ukrade njihovo umetniško lastnino zastonj. Irska skupina WESTLIFE je prišla na glasbeno sceno s sklado Svvear it Again, medtenn ko so fantje trenutno popu- larni s priredbo Against Ali Odds, ki so jo zapeli skupaj z ameriško divo Mariah Carey. Kvintet ni zamenjal zmagoval- ne formule tudi v skladi MY LOVE (****), saj gre za stilsko tipično posladkano ljubezensko pop balado. *** Melaine B., Melaine C., Emma Bunton in Victoria Bec- kham so članice skupine SPICE GIRLS, ki se vračajo na sceno z r&b komadom Holler. Začimbice so do sedaj pos- nele dva albuma z naslovoma Spice in Spicevvorid, ki jima se bo 6. novembra pridružil novi z naslovom Forever. Kvar- tet pa preseneča v vokalni zamenjavi, saj so v prijetni r&b in soul baladi LET LOVE LEAD THE WAY (****) zapele vse spicice pod producenstvom velikega mojstra Rodneyja Jerkinsa. *** Ameriška skupina HUEY LEWIS & THE NEWS je začela delovati leta 1976, vendar so uspeli šele pet let za tem s hitom Do you Believe in Love. Gospod LEWIS je tokrat po- vabil v duet čudovito oskarjevko GVVVNETH PALTROVV v iskreni pop/rock skladbi CRUISIN (*****). Skladba prihaja iz filma Duets, ki je zabaven film o japonskih karaokah. *** Irska zasedba THE CORRS beleži že kar nekaj izredno uspešnih singlov in najboljši so Forgiven not Forgotten, Runaway, Dreams, What Can I Do, So Voung, Radio in Bre- athless. Družinski kvartet izdaja novo živahno tradicional- no pop/rock pesem IRRESISTIBLE (****), pod katero seje podpisal producent John Robert "Mutt", Lange. *** Britanski band MORCHEEBA nas je skozi poletje zaba- val s hitom Rome Wasn1 Built in a Day, ki ga najete na dobri zgoščenki Fragments' of Freedom. Vedno bolj pri- znan band se ponovno preizkuša v osebni skladbi BE VOURSELF (***), ki združuje r&b, pop/rock in gospel glas- bene prvine. *** Britanski duet PHATS & SMALL je navduševal ljubitelje house glasbe lani s super komadom Turn Around. Studij- ska mojstra sta z računalnikom, sintisajzerjem in sempler- jem naredila še eno napadalno house temo z naslovom TALK ABOUTLOVE (***). Finski producent DARUDE je osvojil letos obiskovalce di- skotek s štiklom Sandstorm (še zmeraj Top 10 hit v Nemči- ji) . Založba Neo promovira Darudea tudi v drugem komadu FEEL THE BEAT (****), ki je naspidirana kombinacija sve- žih plesnih ritmov. ' *** Britanska skupina GOLDPLAV je pozornost vzbudila s fantasično balado Yellow. Nova indie ročk skupina tudi v novi intimni baladi TROUBLE (****) izkazuje talent, saj gre za delno melanholično in psihadelično balado z albuma Parachutes. JOAN OSBORNE je žena znanega rockerja Ozzyja in on ji je pomagal k uspehu balade One of us. Rockerica z gro- bim glasom vztraja v socialno usmerjeni baladi SAFETV IN NUMBERS (***). Ameriški band THE OFFSPRING je ob Green Dayih v 90. spožil val navdušenja za pank glasbo. Band je bil lani na vrhuncu popularnosti s komadom Pretty Fly in albumom Američana. THE OFFSPRING ostajajo v formi v novem ko- madu ORIGINAL PRANKSTER (****), ki je ponovno zaži- gajoča zmes sodobnih punk prijemov. *** Finska skupina HIM je val navdušenja med najstniki po- žela s skladbo Join me. HIM so me tokrat ponovno pozi- tivno presenetili v pozibajoči ročk priredbi klasike VVICKED GAME (****), ki jo je leta 1990 v originalu pel Chris Isaak. David Breznik 24 ZA RAZVEDRILO četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j kolesarski klub perutnina ptuj Na svetovnem prvenstvu uresniiili pniakovanja Na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Franciji v mestu ploua>ju so nastopili vsi trenutno najbolje pripravljeni ko- lesarji. Za vrhunsko uvrstitev je bilo potrebno še kako vrte- ti pedale. Tekmovali so tudi slovenski kolesarji, med njimi štirje iz KK Perutnina Ptuj, in uresničili pričakovanja. Vožnja na krohometer je bila zelo deževna in vetrovna. Oh- laditve so onemogočale pravi ritem nog tudi slovenskima ko- lesarjema M. Hvastji, ki je bil 23., in A. Hauptmanu, ki je bil 20 sekund počasnejši na 26. mestu. Zmagal je Ukrajinec S. Gončar. Na cestni preizkušnji je bil najboljši Slovenec med člani do 23 let Šilar, trideseti, Ptujčan M. Marin je odstopil. Zmagal je Rus Petrov. V zadnjem kro- gu sta bila v ospredju tudi Uroš Šilar in Matej Gnezda. V vožnji na čas za mlajše člane do 23 let je naslov prvaka osvo- jil Rus J. Petrov. Na dirki je prijetno presenetil novinec med elito mlajših članov, Perutninin kolesar Gregor Gazvoda, ki je osvojil 19. mesto; na letošnjem EP je bil šele 35. Tomaž Nose je s petim mestom dosegel drugo najboljšo slov. mladinsko uvrs- titev na SP Ptujčan A. Omulec je v svetovni konkurenci z uvr- stitvijo izpolnil pričakovanja. V velikem finalu, dirki pro- fesionalcev na 268,9 km, je v sprintu' zmagal Latvijec R. Wainsteins. Kolesarji z evrop- skega vzhoda so na SP osvojili kar šest naslovov od desetih. Ve- liki favoriti Italijani in Belgijci so ostali brez kolajn. Slovenski kolesarji so bili z razpletom zelo zadovoljni. G. Štangelj in A. Hauptman sta vnovič dokazala, da spadata v sam vrh svetov- nega kolesarstva. Štangelj je bil vse do zadnjih dveh krogov v ospredju in s 13. mestom dose- gel največji uspeh slov. kolesar- stva na SP Hauptman je bil 38., takoj za zmagovito ekipo. Robert Pintarič, Perutninin trener, ki je za nastop priprav- ljal ptujske kolesarje, je SP ta- kole komentiral: "Velik uspeh je že to, da je imel klub Perut- nina Ptuj kar štiri tekmovalce v slovenski državni reprezen- tanci na SP Veliko je treba vlo- žiti in delati, če hočeš pripraviti kar štiri tekmovalce, saj temel- jite priprave trajajo več let. Naši so zadovoljili pričakovanja. Žal se je R. Rogine držala smola: s kolesarji se je zapletel v večji padec tik pred ciljem, ko je bil na položaju za dober rezultat. Za M. Marina kot odličnega sprinterja je bila proga prete- žka, Gregor Gazvoda pa je že prvo sezono zelo presenetil, a je sposoben še za boljše rezulta- te. Poznala se je utrujenost od prejšnjih dirk. Z dobro moti- vacijo ima še veliko možnosti. Za Omulca je bila usodna veli- ka konkurenca, saj je sposoben odpeljati še boljše. V klubu smo z nastopom naših v državni re- prezentanci na SP zadovoljni. Velika izkušnja več in vzpodbu- da za nadaljnje delo." Roman Zavec Sprejem kolesarjev po vrnitvi s SP v Franciji: od leve M. Ma- rin, direktor KK Perutnina Ptuj R. Glavnik, A. Omulec, trener R. Pintarič in G. Gazvoda. Foto-. R. Zavec ROKOMET / 1 .A. LIGA /Imfor Jadran - Velika Nedelja 25:29/10:12/ VELIKA NEDEUA: Belšak, Mesarec 2, IVofenik 1, Cvet- ko 4, Potočnjak 2, Marčen, Planine 2, Kokoi, Belec, Poje, Štruc 1, Okreša 1, Bezjak 16. Maščevanje je najslajše! Ro- kometašem Velike Nedelje je uspelo osvojiti pomembno zma- go na gostovanju v Hrpeljah, kjer so premagali domači An- dor Jadran s štirimi zadetki ter zelo dobro pričeli sezono v pr- voligaški konkurenci. S to zma- go so se maščevali domačim, ki so jim v predlanski sezoni pre- prečili pot v 1. SRL. Rokometaši Andorja so priče- li odlično in že v deseti minuti vodili s petimi zadetki /6:1/. Vi- soko vodstvo je bilo dovolj ve- lik opomin gostom, da so pričeli igrati zelo dobro in že v 17. minuti uspeli izenačiti. Dobre obrambe vratarja Podpečana in hitri nasprotni napadi so roko- metašem Velike Nedelje prinesli vodstvo ob odhodu na odmor. V začetku drugega polčasa so gostje povedli s petimi zadetki prednosti ter z dobro igro kon- trolirali rezultat. Takšna pre- dnost je varovancem trenerja Vilija Trofenika v zaključku bila dovolj, da so lahko prišli do zmage. Ta je velika vzpodbuda za naprej in igrati bo potrebno vedno maksimalno, saj lahkih nasprotnikov v prvoligaški kon- kurenci enostavno ni. Že to so- boto bodo rokometaši Velike Nedelje na veliki preizkušnji. saj bodo v svoji dvorani gostili ekipo slovenjgraškega Preven- ta. l.BSRL Šmartno - Gorišnica 24:23/11:12/ GORIŠNICA: Strbal, Belšak, Kelenc 1, Štorman 2, Kumer 7, I. Ivančič 5, Perčič, Šandor 1, D. Ivančič 4, Firbas, Valenko, Pisar 1, Margušič 2, Cvitanič. Na gostovanju v Litiji proti ekipi Šmartnega so novinci v ligi, ekipa Gorišnice, doživeli nesrečen poraz. Večina ljubite- ljev rokometa ve, da je gosto- vanje v teh krajih vedno zelo težko in ne nazadnje tudi sodni- ki podležejo pritisku domačih igralcev in občinstva. Srečanje je bilo zelo dramatično in sta se ekipi v prvem polčasu menjava- li v vodstvu. Ob koncu prvega polčasa so bili zbranejši roko- metaši Gorišnice. Podobno je bilo tudi v dru- gem delu srečanja. Domači so dolgo vodili, največja razlika pa je znašala štiri zadetke, vendar so jih vztrajni gostje na koncu uspeli dohiteti in si tri minute pred koncem priigrati prednost dveh zadetkov. Potem pa se je pričela "režija" s strani sodni- kov, malo nezbranosti v vrstah gostov in zmaga je ostala doma. Škoda, saj je bila to priložnost za rokometaše Gorišnice, da iz- tržijo kaj več kot samo mini- malni poraz. Cimos Koper - Ormož 22:21/11:12/ ORMOŽ: Dokša, M. Hanže- j lič 3, Horvat 1, Juršič 2, Pučko i 4, Prapotnik 2, Grabovac 3, Iva- ! nuša 2, Kirič 4, Šulek, Kavaš, S D. Hanželič. Ormožani so tudi v drugem krogu 1. B SRL doživeli poraz, : tokrat proti novincu v ligi Ci- I mosu Kopru. Domači rokome- I taši so pričeli bolje in na začetku povedli povedli s 6:2. Toda gos- tje iz Ormoža so strnili vrste in najprej rezultat izenačili ter na I odmor odšli z zadetkom pred- nosti. V drugem polčasu sta se eki- pi izmenjevali v vodstvu. V zadnjih desetih minutah in raz- burljivem finišu srečanja pa so nekaj več sreče imeli rokometa- ši Cimosa Kopra in tako prišli do prvih dveh točk. Danilo Klajnšek 2. LIGA - VZHOD Drava Ptuj - Razkrižje 37:14 (20:5) DRAVA PTUJ: Ladič, Zad- ravec 11, Djekič 2, Osterc 5, Ka- fel 3, Selinšek 5, Kac 5, Čerček I 5, Berlič, Planine, Kovačič 1 in Krauthaker. Domačini niso imeli večjih težav premagati mlado ekipi go- stov, prišli so močno zdesetkani (bilo jih je le 7) in so se srčno I borili za čim nižji poraz. Gosti- telji so si že na začetku ustvari- li prednost (6:1), in iz minute v minuto rezultat višali ter si do odmora pridobili visoko pre- dnost. Trener Sagadin je v na- daljevanju dal priložnost vsem igralcem, da se kalijo za težje tekme, ki jih čakajo. Dopadlji- I va igra domačinov je bila pred- vsem na hitrih protinapadih in tako so tudi v nadaljevanju pol- I nili mrežo gostov ter visoko i zmagali. Gostje so igrali z igral- I cem manj 8 min., domačini pa 6 min. Sodnika Kumer iz Ra- dizlja in Bujdo iz Maribora sta j pred 100 gledalci svoje delo do- j bro opravila. I anc 1. A LIGA Rezultati 1. kroga: An- dor Jadran - Velika Nedelja 25:29, Celje Pivovarna La- ško - Gorenje 34:21, Avto Mikulič Rudar - Slovan 30:30, Dobova - Trimo Tre- bnje 18:24, Mobitel Prule 67 - Inles 31:21;srečanje Termo - Prevent je bilo odigrano v torek. kikboks SloventI po medalio Slovenska reprezentanca v ; kikboksu bo od 18. do 23. ■ oktobra sodelovala na ev- ropskem prvenstvo Wako organizacije v italijanskem mestu Jesolo Lido. Na pot bo krenilo 23 tekmovalcev in tekmovalk. Po besedah selektorja sloven- ske reprezentance, ki se je ta konec tedna pripravljala v kik- boks centru na Ptuju, so naši reprezentanti dobro pripravlje- ni in zato pričakujejo vsaj eno niedaljo, kar bi bil uspeh v mo- čni konkurenci. Na EP namreč pričakujejo veš kot 500 tekmo- valcev. Zaradi poškodbe ne bo z njimi Barbare Murat. V light kontaktu bodo nasto- pili: Tomaž Rogelj, Nova Gori- ca /do 57 kg/, Danilo Korotaj, Ormož /do 63 kg/, Marcel Feko- nja, Ptuj /do 69 kg/, Aleš Zem- liič. Branik Maribor /do 74 kg/, I^amjan Filipčič, Ormož /do 79 kg/ , Miloš Seme, Murska Sobo- ta /do 89 kg/. Toni Turk, Novo 'iiesto /do 94 kg/, Mateja Ra- botek, Branik Maribor /do 50 kg/, Katja Janžekovič, Ptuj /do 70 kg/ in Nina Vehar, Vrhnika /nad 70 kg/. V semi kontaktu bodo nasto- pili: Tomaž Rogelj, Nova Gorica /do 57 kg/, Davorin Gabrovec, Ptuj /do 63 kg/, Sebastijan Kris- tovič, Ptuj /do 69 kg/, Uroš Ma- kuc. Nova Gorica /do 74 kg/, Izairi Petrit, Novo mesto /do 79 kg/, Igor Kalšek, Zagorje /do 84 kg/, Matej Šibila, Ptuj /do 89 kg/, Andrej Bračič, Zagorje /do 94 kg/, Mladen Pavlin, ŽŠD Maribor /nad 94 kg/, Renata Po- lanec, Ptuj /do 50 kg/, Brigita Plemenitaš, Izlake /do 60 kg/, Urška Dolinšek, Izlake /do 65 kg/ in Nadja Šibila, Ptuj /nad 70 kg/. Danilo Klajnšek Del slovenske reprezentance v kikboksu ROKOMET / dejan ivancic, rk gorišnica Ambicije so velike z uvrstitvijo v 1. B slovensko rokometno ligo so rokometa- ši Gorišnice doživeli največji uspeh v desetletni zgodovini kluba. Veliko zaslug za to ima vsekakor mladi Dejan Ivan- čič, sicer študent prvega letnika ekonomsko-poslovne fa- kultete, ki ga odlikuje izreden pregled igre, zraven pa je tudi velika nevarnost za gostujoče vratarje. TEDNIK: Gorišnica je v pr- vih dveh krogih zmagala proti Dolu TKI Hrastnik in doži- vela minimalni poraz v Litiji. Kako ste to doživljali vi? "Za prvo srečanje bi lahko re- kel, da smo ga odigrali s preveč treme, saj smo želeli kar najhi- treje do prvih točk, da bi seveda s tem zadovoljili svoje navijače. Prvi polčas ni bil po naših žel- jah, v nadaljevanju pa se je le odprlo in zmaga je ostala v Go- rišnici, kar je lahko velikega po- mena za nadaljevanje prvenstva v 1. B SRL. V Litiji pa smo bili blizu uspeha, vendar je to pač šport." TEDNIK: Kakšni so cilji v letošnji sezoni? "V 1. B SRL smo prišli ter tako izpolnili svoj cilj. Mi smo s temi klubi odigrali veliko pri- jateljskih srečanj, a so povsem nekaj drugega od prvenstvenih. Ekipe igrajo dober rokomet, mi pa se bomo potrudili, da bi iz- polnili osnovni cilj, ki je obsta- nek v ligi." TEDNIK: Ali je igralski ka- der dovolj kvaliteten za ures- ničitev ciljev? "Mislim, da je. Jedro ekipe se- stavljajo domači igralci, nekaj pa jih je od drugod, vendar se moramo zavedati, da bi sami le težko izpolnili vse to, kar smo do sedaj dosegli. Smo prava "klapa" in ni razlik med nami. Dobro treniramo in vse to bomo morali pokazati še na prvens- tvenih srečanjih. Skratka, sem optimist in mislim, da bomo skupaj s svojimi številnimi na- vijači dosegli začrtani cilj. Vse- kakor pa je lepše igrati pred polno kakor pred prazno dvo- rano. Ko slišiš glasno navijanje, je to samo dodaten stimulans za nas na igrišču, da res damo vse od sebe. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Dejan Ivančič 26 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j ODBOJKA / 1. državna liga - ženske in moški Ptujianke in Bistriiani izgubili ELEKTROLOGISTl- KA - NOVA KBM MELTAL 0:3 (22:25, 16:25, 13:25) Elektrologistika: Terbuče- va, Matalnova, Mohorkova, Ivanovičeva, Črešnarjeva, Horvatova, Ornikova, Jade- tičeva, Vindiševa, Janžeko- vičeva. Igralke Elektrologistike so se predstavile maloštevilnim gle- dalcem v premiernem srečanju v novem prvenstvu. Njihova ses- tava je v primerjavi s lani močno spremenjena, prav tako pa se je predstavila nova okrepitev Ptuj- čank, Jugoslovanka Jasmina Iva- novič. V srečanju proti močno okrepljeni ekipi državnih prva- kinj bi bila iluzija pričakovati več kot dobro in požrtvovalno igro, saj so gostujoče igralke v slovenski ženski odbojki razred zase. V prvem nizu je bila igra zanimiva. Gostje iz Maribora so hitro povedle in imele prednost štirih do petih točk, vendar so se jim v zaključku domačinke mo- čno približale, a je ostalo le pri tem. V drugem in tretjem nizu 'pa so igralke državnih prvakinj hitro visoko povedle in vseskozi kontrolirale rezultat ter zanes- ljivo dobile igro. Domače igral- ke so na trenutke zaigrale zelo dobro, videlo se je, da so dobro pripravljene, vendar je trenutno razlika v kvaliteti bila očitna. CONSULTING BREZOVICA - GRANIT 3:2 /25:18, 22:25, 14:25, 25:20, 15:9/ GRANIT: M. Bračko, Z. Bračko, Jesenko, Jurak, Kavnik, Lampreht, Pipen- baher, Pivko, Pušnik, Rajh, Zorenč. Odbojkarji Granita iz Sloven- ske Bistrice so bili praktično pred zmago z Brezovico. Po po- razu v prvem nizu so Bistričani v drugem in tretjem nizu zaigra- li izvrstno ter preobrnili rezul- tat sebi v prid. Toda v četrtem nizu so popustili in dovolili do- mačim, da so izenačili. V petem, odločilnem nizu pa so naredili preveč napak in kazen je prišla. Na koncu so se odbojkarji iz Slo- venske Bistrice morali zadovol- jiti s samo eno osvojeno točko. Danilo Klajnšek Mišo Pušnik, Granit Sloven- ska Bistrica 1. DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE Rezultati 2. kroga: Etektroiogistika - Nova KBM Melfa! 0:3, TPV Novo mesto - Venus Frupi Šou 1:3, Utrip Šempeter - Zava- rovalnica Maribor Ljutomer 3:2, Kemiplas Koper - Formiss Beti 3:1, Ljubljana - HIT Nova Gorica 3:2. Vrstni red: Nova KBM Meltal 9, Kemiplas Koper 6. Utrip Šem- peter in Ljubljana 5, Venus Frupi Šou 3, TPV Novo mesto in Zavarovalnica Maribor Ljutomer 2, HIT Nova Gorica 1, Eiektroio- gistika Ptuj in Formis Bell O točk. 1. A DOL MOŠKI Rezultati 2. kroga: Olimpija - Merkur Bled 1 ;3, Pomurje - Fu- žinar GOK IGM 1 ;3. Consuiting Brezovica - Granit 3:2, Salonit Anhovo - Maribor Stavbar IGM 0:3, Žurbi Team Kamnik - SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: Žurbi Team Kamnik in Merkur Bled 6,Olimpija, Po- murje, Salonit Anhovo, Maribor Stavbar IGM in Fužinar GOK IGM 3, Consulting Brezo^ca 2, Granit 1 in SIP Šempeter O točk. PADALSTVO / svetovno prvenstvo v osaki Sanjski uspeh slovenskih padakev v japonskem mestu Osaka je potekalo 25. svetovno pr- venstvo v padalstvu, ki so se ga udeležili tekmovalci in tekmovalke iz devetindvajset držav sveta, med njimi tudi Slovenci. Na Japonsko so naši odpotovali z mešanimi ob- čutki, vrnili pa so se s košaro medalj, o čemer niso upali niti v sanjah. Iz ptujskega aerokluba so na- stopili Petra Podgoršek, svetov- na mladinska podprvakinja, ter Milan Jurič in Matjaž Prista- vec. Irena Aubelj je osvojila dve medalji (v generalnem seštevku zlato, v skokih na cilj pa bron). Ptujčanka Petra Podgoršek je do- bro pričela in je bila ves Čas v vrhu. Iz nadaljnjega tekmovanja jo je izločila ameriška tekmoval- ka in ji preprečila borbo za me- dalje. Na koncu je Petra osvojila deveto mesto. Med posamezniki v skokih na cilj sta Sloveniji pripadli dve me- dalji: zlato je osvojil Borut Erja- vec, srebrna pa je končala okrog vratu Senada Salkiča. Da je bilo zadovoljstvo in veselje še večje pa so poskrbeli tudi člani slo- venske ekipe v skokih na cilj, ki so bili na koncu drugi. Žal se je tekmovanje zaradi slabega vremena končalo že po šesti seriji in tako ni bilo prilož- nosti, da bi naši reprezentantje premagali Nemčijo. Toda tudi drugo mesto je velik uspeh, še posebej če upoštevamo dejstvo, da so naši premagali ekipo ZDA, To pa so storili tudi na sveto- vnem vojaškem prvenstvu. Za slovensko reprezentanco so nas- topili: Borut Erjavec, Senad Sal- kič, Uroš Ban in Milan Jurič, sicer član AK Ptuj. Tako je ena medalja prišla tudi z mladimi ptujskimi skakalci, ki izredno napredujejo in bodo v kratkem zanesljivo v samem svetovnem padalskem vrhu. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET / 1. slovenska liga Rezultati 6. kroga: Sevnica — Puntar Tolmin 5:3, Lesna Litija — Mizarstvo Širovnik 5:2, TF Beton Koper — GIP Beton Zagorje 2:0, Naja Lju- bljana — Meteorplast Ljutomer 9:4, Poetovio Mi- laTomaž — Maxi Club Celje 2:2. Vrstni red: Lesna 16, Naja 12, Sevnica 12, GIP Beton 10, TF Beton 7, Meteorplast 7, Puntar 5, Maxi 4, Poetovio Tomaž 4, Mizarstvo Širovnik 3. Poetovio Mila Tomaž - ]VIaxi Club Celje 2:2 (0:0) Strelci: 0:1 Hostnik (24), 1:1 Magdič (35 - 6 m), 2:1 Gašparič (37), 2:2 Delameja (37). Poetovio Mila Tomaž: Špur, Magdič, Topolin- jak, Bohinec, Gašparič, Janžekovič, Cvetko, Pra- potnik, Pintarič, Bedrač. V Športni dvorani na Hardeku smo bili priča lepi malonogometni predstavi, kjer so se domačini in gostje državni prvaki iz Celja razšli z realno de- litvijo točk. Prvi polčas se je končal z zanimivim izidom za mali nogomet 0:0. Celjani so v prvem polčasu imeli nekaj priložnosti s streli od daleč, vendar je domači vratar Bedrač branil odlično. Domači so imeli dve lepi priložnosti preko Gašpa- riča, a ju je odlično ubranil gostujoči vratar Valek. Tik ob polčasu so gostje preko Brečka oplazili vra- tnico. Drugi polčas je bil eden izmed najboljših in najzanimivejših polčasov, odigranih na Hardeku. Gostje so močno pritisnili, zadeli prečnik in vrat- nico, nekajkrat pa je odlično posredoval Bedrač. Nato v 24. minuti zadetek gostov preko Hostnika, ki je po podaji iz kota z 'volejem' dosegel prekra- sen zadetek. Sledil je prečnik domačih iz prostega strela Gašpariča in vratnica gostov preko Laziča. V 35. minuti so domači izenačili iz 6 metrov, ko je zadel Magdič. Sledila je odločilna 37. minuta. Ma- gdič je lepo našel Gašpariča, ki je zadel za 2:1. Gos- tje so nadaljevali iz centra in v pičlih štirinajstih sekundah preko Perendije izenačili na 2:2. Zadnjo priložnost za zmago so imeli domači preko Magdi- ča le nekaj sekund pred koncem, vendar se ta ni najbolje znašel. 2. SLMN - VZHOD Rezultati 3. kroga: Dobovec — Marco Polo 14:3, Dolane — Napoli Pernica 1:14, Oplotnica — Slo- venske gorice 10:6, Križevci — Vitomarci 3:3, Mak Cola — Pušenci 6:4, Leskovec — Draža vas 5:1. Vrstni red: Napoli 9, Vitomarci 7, Dobovec, Le- skovec, Oplotnica in Draža vas po 6, Križevci 4, Slovenske gorice. Mak Cola in Marco Polo po 3, Pušenci in Dolane brez točk. Uroš Krstič JUDO / 2. slovenska liga Jaršinti tre0, Gamnim peta v letošnjem tekmovanju v drugi slovenski judoistični ligi je nastopilo enajst ekip, med katerimi sta bili tudi JK Jur- šinci in JK Gorišnica. Prijetno so presenetili mladi ju- doisti iz Juršincev, ki so v premiernem nastopu v ligaški konkurenci osvojili prvo mesto, z malo več sreče na zad- njem turnirju v Ljubljani pa bi lahko dosegli kaj več kot "samo" tretje mesto. Bili so zelo blizu prvoligaške scene, vendar jim v letošnji sezoni ni uspelo. Sicer pa v klubu dobro delajo, imajo veliko mladih tekmovalcev, katerih čas še prihaja. Rezultati - za uvrstitev od 1. do 4. mesta: BEŽIGRAD - JUR- ŠINCI 4:3 /40:30/ (Ognjenovič - Golob 10:0, Makorovič - Hor- vat 0:10, Šaronja - Slodnjak 10:0, Vukovič - Kerec 10:0, Kos 0:10 /Bežigrad brez tekmovalca/, Krisch - Fras 10:0, Frelih - Ma- rin 0:10); JURŠINCI - SANKA- KU 3:4 /30:40/ (Golob - Kolenc 10:0, Horvat - Dragšič 0:10, Slo- dnjak - Rudolf 0:10, Kerec - Br- var 0:10, Ločičnik 0:10 /Juršinci brez tekmovalca/. Kos - Lupše 10:0, Marin 10:0 /Sankaku brez tekmovalca/; JURŠINCI - IVO REVA II. 4:3 /35:27/ (Golob - Založnik 10:0, Horvat - Pečo- vnik 0:10, Slodnjak 10:0 /Ivo Reya II. brez tekmovalca/, Kerec - Imamovič 0:10, Kos - Ferjan 5:0, Fras - Janjič 0:7, Marin 10:0 /Ivo Reya brez tekmovalca/. Preostali rezultati: Sankaku - Ivo Reya II. 5:2 /50:20/, Beži- grad - Ivo Reya 11. 4:3 /40:30/, Bežigrad - Sankaku 5:2 /50:20/. Vrstni red: 1. Bežigrad, 2. San- kaku, 3. Juršinci, 4. Ivo Reya II. V prvo ligo se je uvrstila ekipa ljubljanskega Bežigrada. *** V Novi Gorici pa je potekal turnir za uvrstitev od 5. do 8. me- sta v drugi slovenski judoistični ligi. Judoisti Gorišnice so upra- vičili vlogo favorita in premagali vse nasprotnike ter osvojili peto mesto v drugi ligi. Seveda pa to ne more biti uspeh za JK Gori- šnica, ki je še nedolgo tega bil eden najmočnejših klubov v Slo- veniji. Časi se spreminjajo in se- daj je realnost pač peto mesto. V Gorišnici pa upajo, da se bodo v naslednji sezoni potegovali za visoko uvrstitev v drugi ligi. Le- tos so jim to preprečile poškod- be tekmovalcev Alojza Kojca in Fabijana Kovačca. Rezultati - za uvrstitev od ,5. do 8. mesta: GORIŠNICA - LJUTOMER 5:2 /50:20/ (Lesjak 0:10 /Gorišnica brez tekmovalca/, Munda - Filipič 10:0, Jurkovič 0:10 /Gorišnica brez tekmovalca/, Kostevc - Smo- Ijkovič 10:0, Hameršak 10:0 /Ljutomer brez tekmovalca/, Bezjak 10:0, Plošenjak 10:0 /Ljutomer brez tekmovalcev/; GORIŠNICA - OPLOTNICA 4:3 /40:25/ (Kos 0:10 /Gorišnica brez tekmovalca/, Munda 10:0 /Oplotnica brez tekmovalca/, Brečko 0:10 /Gorišnica brez tekmovalca/, Kostevc - Črešnar 10:0, Hameršak - Sep 0:5, Bez- jak - Rahle 10:0, Plošenjak - Bo- renjak 10:0; NOVA GORICA - GORIŠNICA 7:7 /30:30/ (Gleš- čič - Munda 10:0, Bratina 10:0 /Gorišnica brez tekmovalca/, V. Mavrič - Kostevc 0:10, M. Ma- vrič - Hameršak 0:10, Krapež - Bezjak 10:0, Humar - Ploše- njak 0:10); preostali rezultati: Oplotnica - Nova Gorica 5:2 /50:20/, Ljutomer - Oplotnica 2:5/20:50/, Nova Gorica - Ljuto- mer 5:2/50:20/. Vrstni red: 5. Gorišnica, 6. Oplotnica, 7. Nova Gorica, 8. Ljutomer. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Ekipa JK Gorišnica GRADISCAK / zaletni in solski poligon za jadralne padalce JVovo pomembna športna /mdobiiev 14. oktobra je bilo na Gradiščaku izjemno slovesno. Tega dne je društvo jadralnega padalstva Kiki-team Maribor z odprtjem zaletnega in šolskega poligona za jadralne pa- dalce praznovalo desetletnico delovanja pod oblaki in na zemlji. Pomembno športno pridobi- tev so namenu simbolično pre- dali Alojz Kaučič, župan občine Juršinci, Leo Kremžar, predse- dnik Športne zveze Maribor, in Miroslav Drobec, tajnik Druš- tva jadralnih padalcev. Med go- sti na sobotni slovesnosti je bil tudi Vojko Prah iz Murske So- bote, ki je svetovni rekorder v doseganju višine z motornim jadralnim padalom. Z roba vinograda v Gradišča- ku je prvi na cilj med njivami v Pesniški dolini poletel 14-letni Matej Rižnar iz Juršincev, ki je tudi odličen skakalec na smu- čeh. Kmalu se mu je pridružila mlada jadralna padalka Jasmi- na Drobec iz Maribora. Sicer pa so se prejšnjo lepo soboto jad- ralni padalci iz številnih društev in klubov udeležili tekmovanja v poletih in skokih "na piko", kot pravijo tej športni discipli- ni. Najboljši je bil Matej Rižnar, drugi Stanislav Kelc iz Cirku- lan in tretji Branko Špom iz Maribora. Društvo jadralnega padalstva Kiki-team Maribor ima smele načrte. V prihodnjih letih bo na Gradiščaku ob zaletni stezi, ki je obenem tudi šolski poligon, zgradilo društveno hišico z učil- nico za praktični pouk. Iz Letal- ske zveze Slovenije, katere člani so tudi jadralni padalci, pa je že prišla zanimiva ponudba, da bi na Gradiščaku leta 2003 organi- zirali evropsko prvenstvo v toč- nosti pristajanja na cilj. MG Na Gradiščaku nastaja pomemben športni objekt. Foto: Jože Slodnjak BADMINTON Priietek sezone Ob pričetku igralne sezone Badminton klub Ptuj objavlja termine vadbe in igranja ba- dmintona za vse generacije v telovadnici osnovne šole Breg. Vabljeni so vsi stari in tudi novi člani, ki si želijo rekreacije in tudi resnega igranja. Termini vadbe in igranja so vsak teden ob naslednjih urah: ponedeljek od 20.30 do 22.00 ure, četrtek od 19.00 do 20.30 ure, sobota od 16.00 do 17.30 ure in nedelja od 10.00 do 11.30 ure. Podrobnejše informacije dobi- te na objavljenih terminih vad- be. Dušan Bosilj ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 27 nogomet/ nogomet / NOGOMET I.SNL Rezultati 12. kroga: CMC Publikum . Olimpija 4:1, Domžale - Rudar 2:6, Korotan - Mura 0:0, HIT Gorica - Tabor 2:1, Koper - Primorje 2:2, Maribor Pivo- varna Laško - Dravograd 3:0 1 OLIMPIJA 12 8 2 2 35:18 26 2 MARIBOR PL 11 7 2 2 22:11 23 3 RUDAR 12 6 3 3 20:14 21 4HITGORICA 11 5 2 4 17:16 17 5 DRAVOGRAD 12 5 2 5 18:18 17 6 KOROTAN 12 5 2 5 17:18 17 7 CMC PUBLIKUM 12 4 2 6 19:23 14 8 KOPER 12 4 2 6 16:20 14 9.TABOR 12 4 2 6 18:25 14 10.MURA 12 3 4 5 11:15 13 II, PRIMORJE 12 3 4 5 15:20 13 12. DOMŽALE 12 3 1 8 16:26 10 Pari naslednjega kroga: Mura - Tabor, Rudar - Korotan, Olimpija - Domžale, Dravograd - CMC Publikum, Primorje- Maribor Pl, Koper - Hit Gori- ca 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati tekem 11. kroga: Aluminij . Jadran Šepič 4:1, Ivančna Gorica - Esotech Šmartno 2:2, Viator - Nafta 1:1, Dravinia - Renkovci 3:1, Železničar Li- gro - Šentjur 1:3, Zagorje - Feroterm Pohorje 4:1, Beltinci - Brda 4:2, Živila Triglav - Elan 0:3 1.ELAN 11 7 2 2 23:12 23 2. ŽIVILA TRIGLAV 11 6 2 3 22:10 20 3. JADRAN ŠEPIČ 11 6 2 3 21:12 20 4. ZAGORJE 11 6 2 3 17:10 20 5. IVANČNA GORICA 11 6 2 3 20:14 20 6.DRAVINJA 11 6 2 3 12:11 20 7. NAFTA 11 5 4 2 14:9 19 8. ALUMINIJ 11 4 5 2 23:15 17 9. ŠENTJUR 11 5 2 4 19:20 17 10. ESOTECH ŠMARTNO 11 4 4 3 14:14 16 11. FEROTERM POHOR. 11 4 3 4 15:17 15 12. VIATOR 11 3 4 4 17:15 13 13. BELTINCI 11 2 3 6 9:18 9 14. ŽELEZNIČAR LIGRO 11 1 4 6 13:23 7 15. RENKOVCI 11 1 1 9 11:28 4 16. BRDA 11 1 O 1010:32 3 Nedelja, 22. oktober: Šentjur - Alu- minij, Esotech Šmartno - Elan, Brda - Živila Triglav, Feroterm Pohorje - Beltin- ci, Jadran Šepič - Zagorje, Renkovci - Železničar Ligro, Nafta - Dravinja, Ivan- . čna Gorica - Viator MUMINIJ - JADRAN ŠEPIČ ; 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Zemljič /43. iz 11 m/, 2:0 Majcen /71/, 3:0 Zemljič /83/, 4:0 Pučko/897, 4:1 Dobrin/90/ ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob, Kancler, Sambolec, Pučko, Perkovič, Dončec /Čeh/, Majcen, Zemljič, Franci /Korez/. Trener: Branko Horjak Po dolgem času so tudi nogometaši Aluminija dosegli zmago, ki je povsem zaslužena. Domači trener je nekoliko spremenil najavljeno začetno enajste- rico in s tem dosegel svoj cilj. Večino prvega polčasa so igrali na polovici go- stov. Številni streli, tudi iz najbolj ide- alnih priložnosti pa so leteli mimo vrat dobrega gostujočega vratarja Boršiča. Kidričani so povedli v 43. minuti, ko je gostujoča obramba zrušila Majcna v svojem kazenskem prostoru in je sod- nik upravičeno pokazal na belo točko. Zanesljivi realizator kazenskega strela je bil Boštjan Zemljič. V začetku drugega polčasa so prvi zapretili gostje. Najprej je priložnost za- mudil Stamenov, ki je z razdalje sed- mih, osmih metrov zgrešil prazna vrata. V 65. minuti pa je bil neuspešen še Udovič, ki je močno streljal iz bližine, vendar se je pri tem strelu izkazal do- mači vratar Andrej Dukarič. To je bil ključni trenutek srečanja, saj so se po- tem nogometaši Aluminija razigrali in dosegli tri lepe zadetke ter z dobro igro samo kronali premoč na srečanju. Go- stje so v zadnji minuti le uspeli doseči častni zadetek preko Dobrina, potem ko je domača obramba zaspala. Zma- ga domačih je zaslužena, od gostov kot drugouvrščene ekipe pa smo priča- kovali vsekakor veliko več. S temi tremi točkami so Kidričani os- tali v igri za visoka mesta, saj so raz- like med njimi in ekipami, ki so pred njimi, zelo majhne, vendar pa bo potre- bno zmagovati. Prva priložnost bo že v nedeljo, ko bodo gostovali pri Šentjur- ju. L LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 8. kroga: Pragersko - Bistrica 3:3, Markovci - Ormož 2:2, Boč Anchiinž. - Dornava 1:1, Skorba - Eltehšop Rogozn. 5:1, Gorišnica - Sre- dišče 0:3, Videm - Slovenja vas 1:1 1. SLOVENJA VAS 8 6 2 0 25:10 20 2. SREDIŠČE 8 5 1 2 24:8 16 3. PRAGERSKO 8 4' 3 1 23:18 15 4. GORIŠNICA 8 4 1 3 8:8 13 5. BISTRICA 8 4 1 3 12:13 13 6. SKORBA 8 3 2 3 31:16 11 7. VIDEM 8 3 2 3 20:17 11 8. ELTEHŠOP ROGOZN. 8 3 0 5 14:19 9 9. BOČ ANCHIINŽ. 8 2 2 4 13:14 8 10. ORMOŽ 8 2 1 5 13:18 7 11. DORNAVA 8 1 3 4 13:21 6 12. MARKOVCI 8 1 2 5 12:46 5 Razpored tekem 9. kroga: Slovenja vas - Pragersko, Središče - Videm, El- tehšop Rogozn. - Gorišnica, Dornava - Skorba, Ormož - Boč Anchiinž., Bistri- ca - Markovci MARKOVCI - HOIERMUOS ORMOŽ2:2/1:0/ STRELCI: 1: O Janžekovič /13/, 2:0 Štrafela /76/, 2:1 Juršec /81/, 2:2 Rajh /87/ MARKOVCI: Forštnarič, Rožman, Mi- kša. Tekmec, A. Kralj, Bratušek, Petek, Bezjak, Knapič /Štrafela/, Korošec, Jan- žekovič /S. Kralj/. Trener: Marjan Bez- jak. HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Rajh, Boris Prapotnik, D. Pintarič, Janžeko- vič, Tobijas, Gašparič, Kaloh /Jerebič/, B. Pintarič /Bombek/, Jurčec, Prapot- nik. Trener: Drago Posavec. BOČANCIINŽENIRING- DORNAVA 1:1/0:0/ STRELCA: 1:0 Ivančič/77/, 1:1 Metli- čar /90/ BOČ ANCHMNŽENIRING: Pepelnak, Curk /Ozmec/, Kralj, Jug, Sagadin, Žnu- derl, Gajser /Polanec/, Volavšek, Hab- jan, Habjanič, Lončarič. Trener: Rudi Podjavoršek. DORNAVA: Peteršič, Florjanič, Flos /Klajžar/, Metličar, Viher, Arnuš, Hrga /Rakuša/, Krampelj /Valenko/, Čuš, Cve- tko, Čeh. Trener: Alojz Gomboc. GORIŠNICA - SREDISCE 0:3 /0:0/ STRELCI: 0:1 Fafulič/72/, 0:2 Kolenc /76/, 0:3 Jurkovič /81/ GORIŠNICA: Bezjak, Plohi /Kosi/, J. Horvat, Alič, Levačič, Šket, Bro- dnjak, Bohinec, Ž. Horvat /Nenad/, Bohi /Hanželič/, Purgaj. Trener: Gorazd Šket. SREDIŠČE: Horvat, Jelovica, Vizjak, Jurkovič, Ivančič, Balažič, Kolenc, Hu- sel, Aleksič /Kolarič/, Lesjak /Žerjav/, Fafulič /Kosec/. Trener: Franc Rajh. SKORBA - ELTEHŠOP R0G0ZNICA5:1 /2:0/ STRELCI: 1:0 B. Mertelj /20/, 2:0 Šija- nec /38/, 3:0 Mlakar /64/, 3:1 Arnuš /73/, 4:1 Šijanec /77/, 5:1 Kuserbajn /83/. SKORBA: L. Šmigoc, J. Šmigoc /Kuserbajn/, Horvat, Janžekovič /Škerget/, Mohorko, Petek, Strgar, Mla- kar, Šijanec, S. Mertelj /Markež/, B. Mer- telj. Trener: Branko Krajnc. ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Dizdarevič, Herga /Cajnko/, Kurbus, Pi- hler, Mustafi, Polanec, M. Markež /Lah, Kokoi/, R. Markež, Doki, Arnuš. Trener: Branko Žgeč. PRAGERSKO - BISTRICA 3:3 /3:1/ STRELCI: 0:1 Regoršek /7/, 1:1 Krajnc /28/, 2:1 Krajnc /30/, 3:1 Rama- dani /35/, 3:2 Zupanič /55/, 3:3 Straži- šar /89/. PRAGERSKO: Lubej, Zoreč /Novak/, Justinek /Čelan/, Čelan, Štiglic, Furlan /Lončarič/, Debevec, Ramadani, Dirn- bek, Krajnc, Breznik. Trener: Zvonko Kacjan. BISTRICA: Hvaleč, Jamnikar /Zupanič/, Modrič, Skale, Kolar, Fridrih /Horvat/, Dovnik, Regoršek, Stražišar, Papotnik, Romih /Mlinar/. Trener: Ivan Simonič. VIDEM'SLOVENJA VAS 1:1 /0:1/ STRELCA: 0:1 Mlinarič/11/, 1:1 Ov- čar/51/ VIDEM: M. Trafela, Topolovec /G. Trafela/, B. Ciglar, Skok, V. Ciglar, Ko- prek, D. Ostroško /Kozel/, E. Ostroško, Varnica /Gregorec/, Šipek, Ovčar. Tre- ner: Rudi Štelcer. SLOVENJA VAS: Matjašič, Sitar, M. Panič, Vrbanec, Levstik, D. Panič, Me- tličar, Gerečnik/Pungračič/, Ekart, Huz- jak, Mlinarič. Trener: Stevo Perič. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 8. kroga: Hajdoše - Lovrenc 2:3, Sp. Polskava - Tržeč 2:5, Leskovec - Podvinci 1:4, Grajena - Zg. Polskava 5:0, Bukovci - Apače 3:1, Zavrč - Podlehnik 2:2 1. GRAJENA 8 6 1 1 25:9 19 2. TRŽEČ 8 6 1 1 24:11 19 3. BUKOVCI 8 5 O 3 20:13 15 4. LESKOVEC 8 5 O 3 13:13 15 5. PODVINCI 8 4 1 3 25:13 13 6. ZAVRČ 8 4 2 2 13:8 14 7. PODLEHNIK 8 4 1 3 21:13 13 8. APAČE 8 3 3 2 16:10 12 9. LOVRENC /-1/ 8 2 2 4 15:18 7 j 10. HAJDOŠE 8 1 O 7 18:27 3 11. SR POLSKAVA/-1/ 8 1 1 6 10:31 3 12. ZG. POLSKAVA 8 0 0 8 3:43 O Razpored tekem 9. kroga: Podleh- ! nik - Hajdoše, Apače - Zavrč, Zg. Pol- : skava - Bukovci, Podvinci - Grajena, Tržeč - Leskovec, Lovrenc - Sp. Polska- va 2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD ! Rezultati 10. kroga: Ptuj - Aluminij I 1:0, Nafta - Krško 3:0, Pohorje - Beltinci i 2:5, Železničar Ligro - Nissan Ferk 1:4, : Korotan - Šentjur Yurij 2:3. Prosta sta bila Bistrica in Dravinja. Vrstni red: Nissan Ferk 23, Aluminij 18, Nafta in Ptuj 16, Beltinci 15, Dravi- nja 13, Železničar Ligro 12, Krško 10, i Šentjur Yurij 9, Bistrica 7, Pohorje 4, ' Korotan 2 točki. 2. KADETSKA LIGA-VZHOD Rezultati 10. kroga: Ptuj - Aluminij 1:8, Nafta - Krško 4:2, Pohorje - Beltinci 3:2, Železnjčar Ligro - Nissan Ferk 3:0, Korotan - Šentjur Yurij 0:1. Prosta sta bila Bistrica in Dravinja. Vrstni red: Nafta 21, Aluminij, Želez- ničar Ligro in Krško 20, Nissan Ferk 13, I Beltinci 11, Šentjur Vurij 10, Korotan 8, Dravinja 7, Ptuj in Pohorje 6, Bistrica 1 točko. MLADINSKI LIGI MNZ PTUJ Rezultati 7. kroga - vzhodna skupi- na: Grajena - Eltehšop Rogoznica 0:1, Stojnci - Ormož 1:3, Dornava - Podvin- ci 1:3. V tem krogu je bila prosta ekipa Središča. Vrstni red: Ormož in Podvinci 13, Stojnci 12, Eltehšop Rogoznica 8, Sre- dišče 7, Dornava 5, Grajena 1 točko. Rezultati 7. kroga • zahodna skupi- na: Videm - Apače 1:3, Gerečja vas - i Hajdina 1:8, Boč Anchiinženiring - Pra- gersko 5:0. V tem krogu je bila prosta ekipa Slovenje vasi. Vrstni red: Pragersko, Boč Anchiin- ženering in Apače 12, Hajdina in Videm 10, Slovenja vas 3, Gerečja vas O točk. I VETERANSKA LIGA ŠTAJERSKA 2000/2001 Rezultati 6. kroga: Hajdina - Šentilj 4:2, Slivnica - Pohorje 2:0, Pekre - Ro- goza 1 ;2, Jakob - Radvanje 4:2, Zlato- I ličje - Pesnica 0:6, Polskava - Dogoše I neodigrano, Pragersko - Jarenina 3:3, Marjeta - Brunšvik 1:5, Prepolje - Apa- če 0:0. Vrstni red: Pesnica in Rogoza 15, Dogoše 13, Jakob in Brunšvik 12, Pe- kre in Hajdina 10, Radvanje 9, Apače 8, Pragersko, Prepolje in Slivnica 7, Zlato- ličje, Polskava in Pohorje 6, Jarenina 4, I Šentilj in Marjeta O točk. i Danilo Klajnšek Veteranska ekipa Hajdine NAJBOUSI STRELCI 2. SNL: 7 zadetkov: Matjaž Maj- cen, 4 zadetki: Milan Emeršič, 3 za- detki: Matjaž Korez, 2 zadetka: Igor Perkovič in Boštjan Zemljič, 1 zade- tek: Davorin Fridauer, Denis Kancler, Aleš Čeh, Danilo Pučko in Sebas- tjan Golob, vsi Aluminij. 3. SNL - SEVER: 8 zadetkov: Tadija Jurišič, Ptuj, 6 zadetkov: Sr- dan Gojkošek, Ptuj, 4 zadetki: Da- nijel Voglar, Gerečja vas Unukšped, 3 zadetki: Miran Klajderič in Matej Golob, oba TK&EL Stojnci, Damjan Vogrinec, Ptuj, 2 zadetka: Boris Klin- ger in Vladimir Bratec, oba Ptuj, Vik- tor Hotko in Roman Krajnc, Hajdina, Matej Meznarič, TK&EL Stojnci. 1. LIGA MNZ PTUJ: 10 zadetkov: Aleksander Mlakar, Skorba; 9 zade- tkov: Aleš Gerečnik, Slovenja vas; 8 zadetkov: Nives Ovčar, Videm; 7 zadetkov: Robert Šijanec, Skor- ba, Peter Dirnberk, Pragersko, De- jan Kolenc' in Ziatan Fafulič, oba Središče; 6 zadetkov: Jože Šmigoc, Skorba; 5 zadetkov: Aleš Huzjak, Slovenja vas, Dominik Lončarič, Boč Anchi.; 4 zadetki: Mitja Haban, Boč Anchi., Boško Varnica, Videm, Ervin Furlan in Jure Krajnc, oba Prager- sko, Darko Ivančič, Središče, Boš- tjan Stražišar, Bistrica; 3 zadetki: Zvonko Gašparič in Sašo Habjanič, oba Holermuos Ormož, Sandi Čeh, Dornava, Andrej Bezjak, Markovci, David Ramadani, Pragersko. ^I^ipa Aluminija je zasluženo visoko premagala Jadran Šepič 28 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j JUDO / 1. slovenska judo liga Drava še brez zmage Ptujska Drava je minulo soboto v dvorani Mladika v dru- gem krogu ekipnega državnega prvenstva gostila ekipo lju- bljanske Olimpije in Ivo Reyo iz Celja. Po hudem porazu v 1. krogu proti Kopru in judoistom mari- borskega Branika Brokerja va- rovancem trenerja Vlada Čuša tudi v soboto ni uspelo ugnati nobene od gostujočih ekip in si priboriti prepotrebne točke. Ptujski izbrani vrsti v letošnji sezoni nikakor ne gre po na- črtih. Zaradi poškodbe ne na- stopata Sebastijan Kolednik in Bogdan Lešnjak. Vsekakor bi lahko ekipi veliko doprinesel tudi dvakratni državni prvak in mladinski reprezentant Miha Prime. V sobotnem prvem srečanju drugega kroga so judoisti Drave upali na uspeh proti izbrani vr- sti Olimpije. Mladi ljubljanski judoisti so v prvem krogu nep- ričakovano, a zasluženo prema- gali aktualne državne prvake iz Slovenske Bistrice. V kat. do 60 kg se v letošnji sezoni prvič preizkuša šele 15-letni Dani Rus. Proti nekoli- ko izkušenejšem vrstniku Mar- ku Faflji iz Ljubljane je moral priznati premoč po treh mi- nutah borbe. Domačin Tomaž Marholt se je v prvi polovici borbe enakovredno upiral odli- čnemu Vidmarju, celo povedel, vendar je izkušenemu Ljubljan- čanu uspelo z nožno tehniko Marholta presenetiti. Dejan Vo- grinec v kat. do 73 kg ni mogel najti pravega recepta proti Sašu Jerebu, slednjemu je uspelo pri- boriti že tretjo zaporedno točko za Olimpijo. Svetla točka sobot- nega srečanja je bil Denis Rus, ki je brez večjih težav ugnal Ha- rischa, vendar so Ljubljančani hitro vrnili udarec. V kat. do 90 kg je Nikola Seničič klonil pro- ti Miheliču, Simic je nato v kat. do 100 kg ugnal še izkušenega Tajhmana, v borbi, ki ni odlo- čala o ničemer več, pa je Ploši- njak, okrepitev Drave, priboril častno zmago v kat. nad 100 kg. Drava je tako s 4:10 (tehnične točke 20:50) zabeležila že tretji zaporedni poraz, kar pa vseka- kor ni bilo dobro znamenje pred srečanjem s celjsko ekipo, lan- skimi viceprvaki Slovenije. V kat. do 60 kg Celjani niso imeli predstavnika, nakar je La- kner do 66 kg zlahka ugnal Nemca iz Drave, Denis Rus pa je v kat. do 73 kg z zmago nad Koširjem Dravo celo popeljal v vodstvo. Toda le za kratek čas. Dobro pripravljeni judoisti celj- skega Iva Reye v nadaljevanju ptujskim judoistom niso pus- tili do sape. Po klavrni predsta- vi domačih Vogrinca, Seničiča, Tajhmana in Plošinjaka so Ce- ljani z rezultatom 10:4 gladko prišli do novih dveh točk. Ptujčani so tako nanizali že četrti visoki poraz v ekipnem prvenstvu in tako brez točk za- sedajo dno lestvice. V derbiju med ekipama Iva Reye in Olimpije je tokrat v za- dnji odločilni borbi Celjan Ce- raj zagotovil zmago svoji ekipi (4:3), ki je tako še edina nepo- ražena ekipa po dveh krogih in je s tem prevzela vodstvo v sku- pnem seštevku. V Slovenski Bistrici so po bledi predstavi državnih prva- kov v prvem krogu Impolčani le prikazali boljšo predstavo. V štajerskem derbiju kroga med ekipama Impola in Branika Bro- kerja iz Maribora je tokrat več sreče imela domača ekipa Im- pola, ki je tesno, s 4:3, premaga- la Mariborčane. Ekipa Slovenj Gradca pa je tokrat morala priz- nati premoč obeh tekmecev. V tretjem krogu, ki bo v so- boto, 11. novembra, pa se bo v Ljubljani Drava pomerila z Im- polom in Šiško, ki je prav tako kot ptujska ekipa še brez točk. Morda bo prav srečanje v Lju- bljani za ptujsko Dravo odlo- čilno. Upamo lahko le, da po dolgih letih uspešnega nastopa- nja v prvi slovenski judo ligi Dravi ne grozi izpad iz druš- čine najboljših, kar se je deni- mo v lanski sezoni zgodilo ekipi Gorišnice. Skupni vrstni red pred tret- jim krogom: 1. Ivo Reya, 2. Bra- nik Broker Maribor, 3. Impol, 4. Olimpija, 5. Koper, 6. PJK Triglav,' 7. JC Slov. Gradec, 8. Šiška, 9. Drava. Simon Starček peter silak / tabor ptujskih planincev - bavščica 2000 (26. junij - 1. julij) Pef dni v biseru slovenskih dolin četrti dan: Bavški ponos in botanični vrt Tokratna napoved vremena je bila obetavna. Če omenim dej- stvo, da je ponoči deževalo, zju- traj pa smo se ob prvi zarji prebudili v krasno jutro, pravi planinci dobro vedo, kaj to po- meni. Tako je že večer prej pad'a odločitev, da bomo ta dan poi- skali cilje, ki nam bodo ponu- dili krasen pogled na bližnjo in daljno okolico, vse tja do mor- ja. No, za to je bilo potrebnj priti nekam visoko, na razgled- ! ni vrh. In okolica Bavšice je kot naročena za takšne želje. Ker je tukaj za vsako pohajkovanje po dolini in njenih vrhovih potre- bno minimalno 8 ur zahtevne hoje, je bilo v obliki lažje vari- ante na voljo tudi spoznavanje najbolj znane slovenske doline ; z njenim biserom Sočo - Trente s soško potjo od izvira Soče do doma Trenta, na katero se je do- bro pripravila Hermina. Za ugoditev zapisanih želja po čudovitem razgledu pa sta bili prav tako na voljo dve mož- ni turi: zelo zahteven vzpon na Bavški Grintavec (2347 m) in lahko dostopen, vendar vztraj- | nostno zahteven vzpon na Ple- šivec (2155 m) v zatrepu doline j Bala. Izbira ture je vplivala tudi ■ na čas bujenja in odhoda na : turo. Na bavški ponos - Bavški Grintavec - so se odločili odri- niti najbolj pogumni in vztrajni planinci Marko, Maja, Jaka in Jože v spremstvu "vodje" San- dija, ki ima Bavšico in okolico v malem prstu. No, zanje se je svet sanj končal že zelo zgodaj - okrog 4.30 ure, in meni, ki rad bolj dolgo spim, je ob 5.20 us- pelo samo še zaklicati: "Srečno pot!" in že jih ni bilo več. Kot rečeno, sem se uspel sko- bacati iz postelje ravno v času odhoda prve skupine, kar je bil skrajni čas vstajanja ekipe, ki sva jo s Francem peljala na Ple- šivec. Po sila kratkem zajtrku in umivanju smo nekaj minut čez šesto bili tudi mi že na poti. Tretja skupina zaspancev, ki so se vstali šele po odhodu druge skupine, se je na pot z avtomo- bili odpeljala okrog 7. ure. Pustimo sedaj drugi ekipi v miru na njunih doživetjih in se posvetimo moji skupini, ki se je medtem že vzpenjala po poti globoko v dolino Bale. Prvi del poti je minil dokaj mirno po že znani poti s prvega dne skozi vasico Logje do planine Bala in lovske koče nad njo. Da ni bilo vse preveč nezanimivo, je poskrbel eden najlepših metul- jev na naših tleh - gorski apo- lon, čudovit črno-bel metulj s po dvema pikama v obliki mar- kacije in črno obrobo na obeh krilih. Zmotili smo ga pri jutra- njem poležavanju s polnjenjem "akumulatorjev" na prvih sonč- nih žarkih, ki so se že prebijali v dolino. Tako nam je lepo, ele- gantno požiral in prisilil Fran- ca, da je nekajkrat pritisnil na sprožilec fotoaparata in ga ove- kovečil. Po približno uri hoje od lovske koče smo se za kratek čas ustavili tik pod vstopom čez Prevalo. Tukaj smo bili namreč na pragu enega največjih narav- nih botaničnih vrtov. V njem se bohoti nešteto mnogo različnih rastlinskih vrst, med njimi ve- liko zaščitenih sort, kot so tur- ška in kranjska lilija, murke ... Premalo se spoznam, da bi lah- ko vse opisal. Manjkalo pa ni tudi živalskih predstavnikov te neverjetne visokogorske favne in flore. Ob vseh mogočih žužel- kah, ki ene bolj, druge manj nadlegujejo utrujenega in prez- nojenega planinca, do skupine gamsov, ptičev, pozdravit pa nas je prišel tudi stric svizec - lepa gesta, ni kaj. Ob nenehnih vzklikih prese- nečenja in občudovanja pokra- jine sploh nismo opazili, da so se na nebo prikradli oblaki in oblački, tako da smo šele na se- dlu Čez Brežiče ugotovili, da ne bo nič z razgledom. Hkrati pa je tudi ura že govorila o tem, da bo treba začeti razmišljati o vr- nitvi. Tako smo se odločili, da bomo osvojili Brežiče, ki se dvi- gajo nad sedlom (nekaj čez 2000 m), in s tem vsaj delno upraviči- li svoje tokratno potepanje. Na sedlu smo si raje privoščili udo- ben počitek in kosilo, ki je bilo z nami v nahrbtnikih. Temu je sledila le še vrnitev po isti poti, še nekaj postankov ob lili- jah in murkah, ob katerih smo vsi želeli začutiti njihov božan- ski vonj - kakšen pogled; sko- raj vsi na tleh, na vseh štirih in vsak ob svoji murki. Ja, če že ni ovac in koz, smo se pač mi malo pasli, saj ne gre zameriti. Še osvežitev pri lovski koči na 1300 m v sveži, neklorirani in prijetno hladni vodi in naen- krat smo bili spet v domačem brlogu. Nadaljevanje prihodnjič DORICA SAJBER PINCOLIC - doktorica znanosti Doktorat pri petintridesetih 27. septembra je Ptujčanka mag. Dorica Šajber Pincolič uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Razvoj motivacijskega sistema tekmovalk in tekmovalcev v plavanju". Na fakulteti za šport, kjer je zaposlena, je di- plomirala leta 1989, magistrirala je leta 1997. Cilj njene doktorske disertaci- je je bil proučiti pomen in vlogo motivacije v plavanju, ob tem pa tudi razlike med motivi plavalk in plavalcev v različnih staros- tnih obdobjih ter med mladimi in vrhunskimi plavalci in pla- valkami. Prav razumevanje ra- zlik namreč omogoča boljše spo- znavanje procesov motivacije. Nova doktorica znanosti se je tudi sama nekoč aktivno ukvar- jala s plavanjem. Začela je v PK Toplice Ptuj, nadaljevala pa v PK Branik Maribor. V prsnem plavanju je bila med najboljši- mi v Sloveniji. Celih osem let je delala tudi kot trenerka plavan- ja v PK Ilirija in v tem času ji je uspelo vzgojiti vrsto obetavnih plavalk in plavalcev, ki sodijo v sam slovenski vrh plavanja. Z njihovo pomočjo je opravila potrebne teste za svojo znans- tvenoraziskovalno delo oziroma doktorat. Plavanje je predavala tudi na dodiplomskem študiju, na tečajih za vodnika plavanja, vaditelja plavanja in učitelja pla- vanja, vodila pa je tudi vrsto se- minarjev. Zadnja leta vodi nov, odmeven projekt plavanja za do- jenčke, ki je tudi nov projekt na fakulteti za šport. Z njim dose- ga zavidljive rezultate, o njempa smo že pisali tudi v Tedniku. MG Dorica Šajber Pincolič, nova doktorica znanosti DRAGO ACIMOVIC SVENSEK / RAZISKOVALNA NALOGA NA OŠ MLADIKA Razlike v športnem preživljaniu prostega iasa glede na spol in starost uiencev 4. nadaljevanje Iz dobljenih rezultatov lah- ko ugotovimo, da je v 5. in 6. razredih več odstotkov učen- cev mnenja, da učitelj športne vzgoje ni vplival na njihovo odločitev, da športno preživ- ljajo svoj prosti čas, kot v 7. in 8. razredih. Ugotovimo lahko tudi, da se odstotki učencev od 5. do S.razreda postopno dvigujejo (od 43,0 % do 69,0 %) v mnenju, da je učitelj športne vzgoje zelo vplival na njihovo odločitev, da športno preživljajo svoj prosti čas. V vseh razredih skupaj (od 5. do 8.) je 60,0 % učencev, ki so mnenja, da je učitelj športne vzgoje zelo vplival na njihovo odločitev, 16,0 % učencev, ki so mnenja, da uči- telj športne vzgoje ni vplival na njihovo odločitev, in 24,0 % učencev, ki so neopredelje- ni — so v sredini med učen- ci, ki so mnenja, da je učitelj športne vzgoje zelo vplival na njihovo odločitev, in tisti- mi, ki so mnenja, da učitelj športne vzgoje ni vplival na njihovo odločitev, da športno preživljajo svoj prosti čas. Da 14,0 % več moških kot žensk športno preživlja svoj prosti čas. Da v 5. razredih 76,0 % učencev športno preživlja svoj prosti čas. Da v 6. razredih 61,0 % učencev športno preživlja svoj prosti čas. Da v 7. razredih 75,0 % učencev športno preživlja svoj prosti čas. Da v 8. razredih 73,0 % učencev športno preživlja svoj prosti čas Ni bistvene razlike med razredi v športnem preživlja- nju prostega časa, razen v 6. razredih (15,0 % manj). Ra- zlog za manjši odstotek v 6. razredih bi lahko iskali v šte- vilu učencev (od 30 do 40), ki prihajajo vsako leto prvič v 6. razred na matično šolo (OŠ Mladika) iz podružnič- nih šol Trnovska vas in Vi- tomarci. Ker sta podružnični šoli oddaljeni od Ptuja 14 km oziroma 20 km in je način živ- ljenja otrok na vasi drugačen kot v mestu (ni telovadnic, ni športnih društev), bi to lahko bil razlog za manjši odstotek opredeljenih učencev v 6. raz- redih. Konec prihodnjič Preglednica 3: Kontingenčna tabela - spremenljivke: SPOL Preglednica 4: Spremenljivke: R\ZREDI ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 29 PORTOROŽ / seicento petrol pokal 2000 Sijaien nastop ptujskih dirkaiev s portoroško cestno-hitrostno preizkušnjo se je konec tedna končalo letošnje tekmovanje voznikov seicentov za pokal Petrola. Ptujski tekmovalci - člani letos ustanovlje- nega Kurent racing teama - so dosegli najboljše rezultate v sezoni. Aljoša Tušek je za las zgrešil najvišjo stopničko in bil drugi, Milan Senčar pa je s šestim mestom dosegel svojo najboljšo uvrstitev v sezoni. Branko Pšajd je tokrat zaradi okvare motorja odstopil. Na zaključni dirki pokalnega prvenstva športnih seicentov je bilo vroče, a ne le zaradi 26 sto- pinj Celzija, ki so jih namerili vremenoslovci. Pravo vrelišče je bilo čutiti v boksih posamez- nih dirkačev že zgodaj zjutraj pred prvim uradnim treningom. Proga na portoroškem letališču ie bila tekmovalcem prava ne- znanka, kar je pomenilo, da to- krat stari dirkaški mojstri razen Vozniških izkušenj nimajo pre- 'Inosti pred novinci. Sobotne kvalifikacijske vož- ■ nje za startno pozicijo ptujskih , dirkačem niso posebno uspele; I Aljoša Tušek je pristal na šes- tem, Branko Pšajd na devetem 'n Milan Senčar šele na trinajst- em startnem mestu. Ob 12.30, ko je enaindvajseti 'Majhnih fiatov zagrmelo po ozki tekmovalni pisti na portoros- '^em letališču, so Ptujčani star- I t^li odlično. Že v prvem krogu i ^^ je Aljoša prebil na četrto, I Branko na osmo in Milan na ^f^ajsto mesto. Krog zat^m so vsi še za mesto više. Divje vpitje ptujskih navijačev, ki so ^''išli bodrit svoje tekmovalce. je preglasilo celo napovedoval- ca, ko je Tušek v eni od šikan prehitel letošnjega pokalnega zmagovalca Fikfaka in se začel približevati vodečemu seicentu. Za njim sta Senčar in Pšajd kot za stavo prehitela ostale sotek- movalce. Žal je Pšajdu v zadnji tretjini dirke odpovedal motor in ostal je brez odlične uvrstit- ve. Tušek in Senčar sta v divjem tempu nadaljevala vseh dvain- dvajset krogov do konca dirke ter skozi cilj pripeljala kot dru- gi in šesti. Uradni rezultati dirke: 1. Ga- šper Iljaž, 2. Aljoša Tušek, 3. Lojze Udovč, 4. Vlado Očko, 5. Aljoša Mrak, 6. Milan Senčar. Zadnja dirka letošnjega po- kala je dokazala, da ptujski tekmovalci sodijo v elito najšte- vilčnejšega slovenskega avtomo- bilističnega pokala in favorite, ki bodo tudi prihodnje leto kro- jili vrh pokalnega prvenstva Se- icentov. Aljoša Tušek je po dirki po- vedal: "Po današnjem treningu sem bil nad časom, ki sem ga dosegel, razočaran, vendar sem vedel, da ni krivda v mojem na- činu vožnje, ker mi je zelo hitra proga z nekaj ostrimi šikanami ustrezala. Napaka je bila v na- pačni "obutvi" seicenta, saj se trening odvozil z lahkimi plati- šči. Zato smo pred startom dir- ke te zamenjali za težka, ki bolj ustrezajo moji tehniki vožnje. Startal sem zelo dobro in že po prvem krogu sem vedel, da je dirkalnik pravilno nastavljen in da lahko peljem 'na polno', kot znam." Svoje najboljše uvrstitve dos- lej je bil vesel tudi Milan Sen- čar: "Današnje šesto mesto mi veliko pomeni ne le zaradi točk za pokalno prvenstvo, temveč predvsem kot potrditev, da sem se uspel prebiti med najhitrejše. Vsaka uvrstitev med prvo deset- erico, v kateri se najvčkrat po- javljajo imena starih dirkaških mojstrov z večletno ali celo več- desetletno prakso, je namreč ve- lik uspeh za vse nas, ki imamo za seboj le eno tekmovalno se- zono. Zato me toliko bolj veseli, da sem letos iz dirke v dirko do- segel vedno boljše rezultate. Žal pa je tako, da samo znanje v av- tomobilističnem športu ni do- volj za odlične rezultate. Znano je namreč, da za vsakim prva- kom stoji močna ekipa sponzor- jev, ki mu omogoča maksimalno dobro priravljen dikalnik, česar pa moštvo ptujskega Kurent ra- cing teama letos ni imelo. Upa- mo pa, da bo glede na dosežene rezultate, drugo leto bolje." ak Aljoša Tušek Miian aencar NAMIZNI TENIS 1. SNTL ŽENSKE / Arrigoni - Petovia 6:4 V četrtem krogu prve slovenske namiznoteniške lige so igralke ptujske Petovie gostovale v Izoli, kjer so se pomerile z domačo eki- po Arrigonija. Resnici na ljubo, smo v tem srečanju pričakovali zmago gostij, vendar se je zgodilo vse drugače in Ptujčanke so osta- le brez točk. Ponovno je svoj delež dala Katarina Golič, ki je dobila vse tri posamične dvoboje, od preostalih, mlajših igralk pa ni bilo pomoči. To pa je tudi razumljivo, saj še nimajo dovolj izkušenj. Posamični izidi: Ludvikova - Mojsilovičeva 2:0, Rahotinova - Samoljenkova 2:1, Jauševčeva - Goličeva 1:2, Rahotinova - Mojsi- lovičeva 2:1, Ludvikova - Goličeva 0:2, Jauševčeva - Terbučeva 2:0, Rahotinova/Jauševčeva - Goličeva/Mojsilovičeva 2:1, Rahoti- nova - Goličeva 0:2, Jauševčeva - Mojsilovičeva 1:2, Ludvikova - Terbučeva 2:0. 2. SNTL MOŠKI / Moravske Toplice MS II. - Petovia 4:6 v 4. krogu druge slovenske namiznoteniške lige so igralci ptuj- ske Petovie gostovali v Murski Soboti ter tesno premagali domačo ekipo. Pri gostih iz Ptuja se je izkazal Danilo Piljak, ki je dosegel tri zmage, od tega je bila njegova zadnja zmaga odločilna v tem dvoboju, dve Darko Drčič ter eno Urban Ovčar. Posamezni izidi: Roudi - Drčič 0:2, Puhar - Piljak 0:2, Ropoša - Ovčar 2:0, Puhar - Drčič 0:2, Roudi - Ovčar 0:2, Ropoša - Piljak 0:2, Roudi/Ropoša - Drčič/Piljak 2:0, Puhar - Ovčar 2:1, Ropoša - Drčič 2:1, Roudi-Piljak 0:2. Danilo Klajnšek 30 četrtek, 19. oktober 2000 - TEDNIK j ifCDNlK - Četrtek, 19. oktober 2000 31 VIDEM / sveti za preventivo spet aktivnejši Veiia skrb za varnost v prometu v dvorani občine v Vidmu so se v sredo, 11. oktobra, sestali predsedniki občinskih svetov za preventivo in vzgojo v ce- stnem prometu z območja UE Ptuj in vodje policijskih oko- lišev. Na njem so ob prisotnosti videmskega župana Franca Kirbiša in sekretarja Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojana Žlendra ocenili svoje do- sedanje aktivnosti in opozorili na številne nepravilnosti oziroma nevarnosti v cestnem prometu v svojem okolju. Podžupan občine Hajdina Vi- ktor Markovič je med drugim povedal, da z delovanjem sveta za preventivo in vzgojo v ces- tnem prometu še niso povsem zadovoljni, ter opozoril na nuj- nost poglobitve podvoza v Ki- dričevem. Posebno pozornost je pritegnila prometnopreventiv- na akcija policijskega oddelka Podlehnik, ki so jo naslovili Pustite nam živeti. Kot je pove- dal pomočnik komandirja Borut Stok, so zaskrbljeni zaradi sla- bšanja prometne varnosti, zato želijo s to akcijo animirati šol- sko mladino, kjer bodo izvajali predavanja o prometni varnosti, pripravili zloženke in plakate s prometno-preventivno vsebino. ugotavljali in odpravljali nepra- vilnosti in pomanjkljivosti na cestah in ob njih, ob koncu pa izvedli še tekmovanje. Predsednik SPVCP občine Videm Feliks Svenšek je opozo- rili na izredno nevarno križišče regionalne ceste z magistralno cesto pri gostišču Majolka v Ju- rovcih, kjer je v zadnjih petih letih ugasnilo že pet človeških življenj. Odločno zahtevajo, da križišče semaforizirajo in osve- tlijo ter poskrbijo tudi za druge varnostne ukrepe. Če tega ne bodo dosegli, bodo cesto prisi- ljeni protestno zapreti. Jože Soršak, predsednik SPVCP v občini Kidričevo, je pohvalil sodelovanja na podro- čju prometne preventive z OŠ Kidričevo ter opozoril na po- manjkanje sodelovanja z občin- I skimi odbori za infrastrukturo. ' Zaskrbljeni pa so zaradi na pre- obremenjenost regionalne ces- te skozi naselje Kidričevo, kjer i nekateri vozijo tudi 160 km na j uro. Predstavniki svetov za pre- ventivo iz občin Markovci, Žeta- le in Majšperk so povedali, da so pričeli delati šele pred kratkim ter da že opozarjajo na nepravil- nosti. Med najaktivnejšimi je zago- tovo svet za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu mestne občine Ptuj, ki ga vodi Franc Kozel. O njihovih akcijah smo redno poročali v Tedniku. Izpo- stavimo le še, da so se med prvi- mi v Sloveniji vključili v akcijo Otrok varno v in na avtomobi- lu, številne aktivnosti so izvedli tudi ob tednu prometne varnos- ti in tednu otrok, pri vseh šolah dosegli omejitev prometa na 30 km na uro .... Sicer pa so člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zadovoljni z dobrim sodelovanjem s policisti oziro- ma vodji varnostnih okolišev. Nezadovoljni pa so predvsem zaradi neaktivnosti republiških prometnih inšpektorjev in re- publiške direkcije za ceste. Po- močnik komandirja Policijske postaje Ptuj Boris Kosenbur- ger je med drugim opozoril, da je letos na območju policijske postaje umrlo že 14 ljudi, kar je več kot lani vse leto. Sekretar republiškega sveta ■ Bojan Zlender je bil vesel po- I novne obuditve dela svetov za j preventivo na širšem ptujskem I območju ter dodal, da v to sili- i jo vedno bolj kritične razmere. I Slovenija še vedno sodi v krog najbolj nevarnih držav v Evro- pi. Samo letos je na slovenskih cestah ugasnilo že 147 življenj. Ob koncu so se dogovorili še o programskih izhodiščih v pri- hodnjem letu, o skupni jesen- ski akciji brezplačnih tehničnih pregledov motornih vozil ter o pripravi na medobčinsko tek- movanje Kaj veš o prometu v letu 2001, katerega organizacijo in gostiteljstvo je tokrat prevze- la občina Videm. M. Ozmec Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v ces- tnemprometu MO Ptuj; desno sekretar republiškega sveta Bo- jan Žlender. Foto: M. Ozmec Napo¥ed ¥remena za Slovenijo Napoved za shvenijo Danes bo na Primorskem del- no jasno, drugod zmerno do pre- težno oblačno in povečini suho vreme. Najnižje jutranje tempe- rature bodo od 7 do 12, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primor- skem okoli 19 stopinj. Obeti v petek in soboto bo na Pri- morskem, v Posočju in v višji le- gah pretežno jasno, drugod se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost. Kulturni križemkražem GLEDALIŠČE PTUJ * Da- nes, v četrtek, 19., in jutri, v petek, 20. oktobra, ob 9.30 in 11. uri (v petek tudi ob 19.30) gostuje lutkovno gle- dališče Maribor z igro Svet- lane Makarovič Škrat Kuzma v režiji Sama M. Strelca. SLOVENSKA BISTRICA * Ljudska univerza vabi danes, v četrtek, ob 18. uri v pred- poročno dvorano gradu na predstavitev vodnika in zlo- ženke po Bistriškem vintgar- ju. PTUJ * V petek, 20. oktob- ra, ob 19. uri bosta v refekto- riju minoritskega samostana v okviru Viktorinovih večerov dr. Peter Krečič, direktor Ar- hitekturnega muzeja iz Ljub- ljane, in arhitekt Boris Volk predavala o pomenu minorit- ske cerkve in kako jo bomo obnavljali. V kulturnem delu večera bo sodeloval pevski zbor sv. Viktorina Ptujskega. PTUJ * V petek, 20. ok- tobra, ob 19.30 bo v ptuj- skem gledališču predstava - gledališko-poetični perfor- mans avtorice in izvajalke Romane Ercegovič Molitev zemlji. PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj vabi otroke in starše na Muzejski vikend z naslovom "Ustvarjamo iz jesenskih plo- dov", ki bo v soboto in nede- ljo, 21. in 22. oktobra, od 10. do 13. ure. VIDEM * V cerkvici sv. Jan- ža v Dravinjskem Vrhu nad Vidmc.n bo v soboto, 21. oktobra, ob 18. uri koncert godalnega kvarteta bratov Feguš iz Maribora. Mladim godalcem se bo pri nastopu pridružil tudi klarinetist Tho- mas Unterrainer, študent Ko- roškega deželnega konservatorija v Celovcu. GORIŠNICA * PD Ruda Sever vabi v soboto, 21. oktobra, ob 18. uri v kul- turno dvorano na koncert starejšega in mlajšega tam- buraškega orkestra. Poleg tamburašev bodo nastopili še ženski pevski zbor Karan- tanija s Koroške, harmoni- karji s Prevalj in tamburaši iz sosednje Hrvaške. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo Slovenska Bistrica vabi na šesti kla- virski koncert Francozinje Veronigue Thual Chauvel, ki bo v viteški dvorani v sobo- to, 21. oktobra, ob 19. uri. GLEDALIŠČE PTUJ * V so- boto, 21. oktobra, ob 19.30 bo predstava Marjetka, str. 89 - zakupljena predstava za Novo Kreditno banko Mari- bor PRAGERSKO * 23. oktobra bo ob 20. uri bo v dvorani DPD Svoboda koncert me- šanega pevskega ob osem- letnici njihovega delovanja. SLOVENSKA BISTRICA * V organizaciji Zavoda za kultu- ro Slovenska Bistrica bo 26. oktobra ob 18. uri v viteški dvorani predstavitev knjige "Krogi" avtorice Nade Gabo- rovič. ŠTATENBERG * Do konca oktobra si v viteški dvorani baročnega dvorca Štaten- berg lahko ogledate likovno razstavo devete likovne ko- lonije "Štatenberg 2000". Ogled je možen v času od- prtja gostišča. KINO PTUJ * Do konca ted- na bo ob 18. uri na sporedu film Opoldanski obračun, ob 20. pa Mož brez telesa. Pri- hodnji teden je ob 18. in 20 uri na sporedu Vihar vseh vi- harjev. ČRNA KRONIKA STRELI NA AVTOBUSNEM POSTAJALIŠČU v sredo, 11. oktobra, ob 6.55 uri je prometnik z avtobusnega postajališča v Ptuju obvestil po- licijsko postajo Ptuj, da neznan moški z nožem v rokah grozi in preprečuje potnikom vstop v av- tobus. Na kraj dogodka je takoj prihitela policijska patrulja in ne- znanca pozvala, naj nož odloži. Ta tega ni storil, ampak je začel zamahovati tudi proti policisto- ma, tako da je enega z nožem ranil v roko. Takrat sta policista uporabila plinski razpršilec, a to ni zaleglo. Neznanec je odhitel proti Ciril-Metodovem drevoredu in policista sta ga dohitela pred blokom št. 13, kjer sta ga pono- vno pozvala, naj se neha upirati. Ker je neznanec spet zamaho- val z nožem proti policistom, so ga hoteli fizično onemogočiti in med prerivanjem sta policist in neznanec padla po tleh, pri čemer si je policist poškodoval koleno. Drugi policist je spet uporabil plinski razpršilec, ker pa se neznanec ni umiril, je naj- prej izstrelil opozorilni strel v zrak. Ker se še vedno ni umiril, je neznanca ustrelil v desno ko- leno. Kot je dobre tri ure po do- godku na tiskovni konferenci v prostorih Policijske postaje Ptuj povedal Daniel Lorbek, šef ura- da direktorja Policijske uprave Maribor, so ugotovili identiteto neznanca. Gre za 39-letnega R.B. iz okolice Ptuja, ki so ga huje ranjenega prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. Po do sedaj zna- nih podatkih še ni bil kaznovan za kazniva dejanja. Oba policis- ta sta na srečo le lažje ranjena. Direktor policijske uprave Milan Čuš je imenoval posebno komi- sijo, ki bo preučila podrobnosti tega dogodka in podala mnen- je, ali je bilo strelno orožje upo- rabljeno zakonito. VLAK V AVTOMOBIL 15. oktobra ob 20.07 se je na prehodu ceste čez železni- ško progo izven naselja Dorna- va zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomo- bila BMW M. v, star 39 let, iz Zavrča kljub prometnemu zna- ku "Andrejev križ" in "ustavi" z vozilom zapeljal čez železniško progo v trenutku, ko mu je iz smeri Moškanjci pripeljal potni- ški vlak. Vlak je s prednjim de- lom lokomotive trčil v levi bok osebnega avtomobila. Voznik se zdravi v bolnišnici Ptuj. -OM, Ur OSEBNA KRONIKA i RODILE SO - ČESTI.j I TAMO: Mojca JenežiČ,! Špindlerjeva 1, Slovenska) Bistrica - Žana; Simona Kožar, Razlagova 32, Ljuto- j mer - Jerromija; Nada Mur- ko, Pobrežje 125, Videm Nino; Helena Kolar, Mala-^ horna 19/Td, Slovenska Bis- trica - Alena; Anita Kokot, Mladinska 5, Kidričevo - Kajo; Bojana Bigec, Potrče- va 50/a, Ptuj - Nino; Tama- ra Kolarič, Ul. 25. maja 8, Ptuj - deklico; Stanka Jan- žekovič, Sodinci 25, Velika Nedelja - Vida; Tatjana Gaj- šek, Vintarovci 73/a, Destr- nik - Teo; Sonja Bombek, Rakovci 1, Ormož - Sanjo. POROKA - MAJŠPERK: Peter Hajšek, Sestrže 97, in Mojca Jug, Ložnica 11/a. UMRLI SO: Marija Gre- gorec, rojena Štumberger, Ul. 5. prekomorske 5, Ptuj, rojena 1947, umrla 7. ok- tobra 2000; Marija Cafuta, rojena Topolovec, Skoriš- njak 43, rojena 1912, umr- la 10. oktobra 2000; Andrej Krajnc, Repišče 9, rojen 1926, umrl 10. oktobra 2000; Lovrenc Masten, Vra- zova ul. 1, Ormož, rojen 1913, umrl 10. oktobra 2000; Veronika Pihlar, Ce- rovec Stanka Vraza 50, , rojena 1909, umrla 11. ok- tobra 2000; Amalija Fras, Borštnikova 55, Maribor, rojena 1911, umrla 8. okto- bra 2000; Franc Golob, Brs- tje 9, Ptuj, rojen 1922, umrl 10. oktobra 2000; Terezija Kodrič, Volkmerjeva C. 10, Ptuj, rojena 1905, umrla 10. oktobra 2000; Marija Križanec, Belšakova ul. 69, Ptuj, rojena 1929, umrla 10. oktobra 2000; Marija Vojsk, rojena Kajsersberger, Mes- tni Vrh 3, rojena 1942, umr- la 11. oktobra 2000.