OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA V SKOFJI LOKI Občni zbor se je pričel ob 16,30, to je pol ure po napovedanem času v pone deljek 25. septembra 1972 v galerijski dvorani na gradu. Udeležencev je bilo okrog 80. Opravičila sta se Zdravko Krvina in Janko Berčič. Predsednik društva dr. Pavle Blaznik je pozdravil navzoče člane in goste ter se spomnil umrlih odbornikov in članov društva: častnega člana akademika dr. Milka Kosa, ustanovnega člana profe sorja dr. Jožeta Ran ta, članov društva in nekdanjega profesorskega ceha pro fesorja Ivana Dolenca in dr. Maksa MiklavCiča in prizadevnega gosjjodarja društva Tineta Kalana. Naše vrste so zapustili še naslednji društveni člani: Matevž Bogataj, Franc Dolinar, Tone Franko, dr. Jože Hafner, Minka Ješe, Mihaela Kafol, Franc Kalan, Fran j o Ko sec, Ivanka Košenina, Ciril Križnar, Ivanka Oblak, Milan Omahen, Stanko Strgulec in Andrej SLfrar. Zbor je po častil njihov sipomin z enominutnim molkom. Nato je prešel predsednik na dnevni red. Poročilo predsednika (Poroča dr. Pavle Blaznik) Delovanje Muzejskega društva v zad nji poslovni dobi je nosilo v veliki meri pečat bližajoče se tisočletnice loškega gospostva, saj izhajajo pobudniki za to praznovanje prav iz vrst odbornikov Muzejskega društva. Zelo razvejan od bor za proslavo loške tisočletnice, ki mu predseduje član Izvršnega sveta skupšči ne Slovenije tov. 2kiravko Krvina, se je nekajkrat sestal v plenumu, vendar je bilo težišče dela predvsem na ramenih odborov, ki so izdelali obsežen podroben program. Marsikaj je od prvotne zamisli odpadlo, le malo je pa zvodenelo pri programu, pri katerem odločilno sodelu jejo prav loški muzejski delavci. Pri uresničevanju obsežnega načrta sodelu jejo vodilni člani Muzejskega društva posebno pri tistih nalogah, ki naj ne služijo samo trenutnim potrebam pri 442 samih proslavah, marveč naj predstav ljajo trajnejšo vrednost tudi za nasled nja desetletja. V to vrsto dela spada zlasti cela se rija publikacij, ki naj bi izšle ob loškem jubileju. Prva med temi edicijami, ki bo izša že v letošnjem decembru, je izpod peresa prof. Franceta Planine; avtor je namreč predelal in razširil tekst svoje že razprodane publikacije Skofja Loka s Poljansko in Selško dolino; zaradi vsakodnevnih muzejskih potreb bo izšlo te dni v posebni brošuri besedilo o mu zejskih zbirkah, ki bo služilo kot vodnik po loškem muzeju. — V začetku leta 1973 bo objavljen v posebni publikaciji Loški pasi j on, ki ga bo izdal akademik prof. dr. France Koblar. Do maja na slednjega leta naj bi izšla obsežna knji ga, ki bo obravnavala zgodovino loškega freisinškega gospostva od vsega začetka pa do leta 1803, ko je prenehala freisin- ška oblast nad loškim ozemljem; v njej bo kompleksno obdelana preteklost ce lotnega ozemlja — tako samega mesta Škofje Loke kot freisinškega Sorskega polja ter Poljanske in Selške doline z besniškim ozemljem. — Istočasno bo iz šla izpod peresa univ. prof. dr. Marje Boršnikove monografija o dr. Ivanu Tavčarju. — V naslednjih mesecih v drugem f>olletju bo publiciran Zbornik Selške doline, ki ga ureja prof. France Planina, proti koncu leta pa bo izšla v posebni knjigi Zgodovina NOB na ob močju občine Skofja Loka, v kateri bodo prispevali članke najrazličnejši avtorji. Med loškimi publikacijami pa seveda ne bodo zaostajali Loiki razgledi, ki si cer redno izhajajo vsEikega decembra. Od zadnjega občnega zbora sta torej izšla dva letnika — XVII in XVIII, zad nji že v nakladi 1400. Oba je uredil prof. France Planina, ki ima v zvezi z izdajo mimo uredniških p>oslov polne roke dela tudi z vrsto drugačnih opravil, za kar se mu tudi ob tej priliki iskreno zahvalim in se mu priporočim, kajti z letnikom XIX bo delo še temeljito naraslo. Saj bodo v letošnjem decembru Loški raz gledi izšU v povečani, slavnostni obliki; v približno za polovico obsežnejših Lo ških razgledih bo objavljena vrsta član kov, med niimi tudi tald, ki bodo v pre gledni sintetični obliki predstavljali po samezne panoge loške preteklosti in sedanjosti. Čeprav so avtorski honorarji daleč pod povprečkom običajnih nagrad, bodo stroški ob tej izdaji seveda močno narasli. Loški razgledi izredno močno povezu jejo razmeroma številno članstvo Mu zejskega društva, ki poteka v največji meri z loškega ozemlja. Širjenju muzej ske zavzetosti pa odlično služita tudi obe muzejski jMdružnici, tako v Železni kih kot v Zireh. Za muzejsko zbirko v Železnikih, ki se je v zadnji poslovni dobi še naprej izpopolnjevala in dosegla v zadnjem letu okrog 5000 rednih obi skov, skrbi vzorno pododbor, ki šteje skupno z nadzornim odborom 13 odbor nikov. Pododbor v Zireh — s 15-člEm- akim odborom — opravlja pripravljalna dela za odprtje ondotne muzejske zbirke v prihodnjem jubilejnem letu. Z obema pododboroma je MD v najtesnejši pove zavi in se njihovi zastopniki redno ude ležujejo naših vsakomesečnih sej. Se naprej organizira naš podpred sednik prof. France Planina tako pri ljubljene muzejske izlete, za katere vla da med članstvom izredno zanimanje. V letu 1971 je muzealce vodila pot v Logarsko dolino, pa na Koroško (Mill- stattsko jezero, Gornji Dravograd, Tol- mezzo, Trbiž), dalje na Dolenjsko, pa na Koprsko; letos so muzealci obiskali tržaško ozemlje, dalje Podjuno na Ko roškem ter Posavje in Pohorje. Kot navadno so bili tudi ti izleti zdru ženi z ogledom muzejev in seveda dru gih kulturnih in prirodnih znamenitosti. Skrbno pripravljena razlaga prof. Pla nine zna pritegniti interesente v taki meri, da je težko ustreči vsern prijav- Ijencem. Odbor Muz. dr. je bil kot strokovni svet Pokrajinskega muzeja v Skofji Loki trdno ob strani vodstvu muzeja in njego vemu delovnemu kolektivu. Poudarim naj, da se je ravnatelj muzeja ne samo red no udeleževal vsdi naših sej, marveč je na njih tudi sodeloval v taki meri, da ga ni bilo moč pogrešati. Prijetno mi je naglasi ti, da je vladala med društvom in muzejem vseskozi tesna povezanost in medsebojno razumevanje. Ker bo po ročilo o delu muzeja podal ravnatelj, naj omenim le to, da je muzeju po dolgih letih končno uspelo povsem na novo urediti zbirko NOB, kar je zasluga pred vsem kustosa Vinka Demšarja, za kar se mu v imenu društva iskreno zahva ljujem. Muz. dr. z vso zavzetostjo podpira tež nje sicer samostojne ustanovp — loške ga arhiva, da se vendar dokoplje do lastne primemo adaptirane zgradbe. Dela v nekdanji nunski kašči so v teku in je upati, da bo vendar za tisočletnico dobila lastno streho z urejenimi prostori ustanova, ki ji iz dneva v dan narašča gradivo. Brez skrbno ureieneca arhiv skega materiala ni mogoče misliti na 443 kakršnokoli temeljito obdelavo loške preteklosti v zadnjih stoletjih. V tesnih stikih je Muz. društvo tudi z Medobčinskim zavodom za spomeniško varstvo. 2e dosedanje delo zavoda je bilo kronano z mnogimi uspehi; naj omenim samo odkritje izredno dragoce nih fresk na Homanovi hiši, pa starega mestnega komuna sredi Plača. V težnji, da čim bolje uredi staro jedro nekdanje ga sedeža loškega gospostva — loški grad in mesto pod njim znotraj nekda njega mestnega obzidja, se je zavod lo til tudi obsežnih terenskih posegov. Raz- kopavanja kažejo, da je zavod sredi naj- intenzivnejšega dela. Izkop na gradu naj da čim popolnejšo predstavo o stari grajski arhitekturi, razkopavanje po mestu je pa sicer nujno za ureditev vr ste komunalnih naprav, ki naj bodo v skladu s starinskim izgledom mestnega jedra — toda istočasno prihajajo na dan tudi elementi srednjeveškega mesta. Upati je samo, da bodo ta dela v do- glednem času zaključena in ne bodo ka- zila zunanje podobe v jubilejnem letu. Prav tako je pa želeti, da bi bila ustrez na skrb posvečena tudi obema dolinama. Naj se ob koncu p>oročila prisrčno za hvalim predvsem vsem nesebičnim mu zejskim delavcem, prav tako pa tudi skupščini občine Skofja Loka ter števil nim delovnim kolektivom, ki so nam z velikim razumevanjem stali trdno ob strani in nam omogočajo izdajo Loških razgledov. Želim samo, da ostane ta po vezava trdna tudi naprej, saj nas vse skupaj čakajo številne in tudi težavne naloge prav v mesecih, ki so neposredno pred nami. TAJNIŠKO POROČILO (Namesto bolnega Janka Kreka poroča Andrej Pavlovec) Tajniško poročilo obsega čas od zad njega občnega zbora Muzejskega dru štva 11. oktobra 1970, torej za dvoletno mandatno obdobje ali za čas od 276. do 284. seje odbora društva. V tem času je društveni odbor imel 18 sej ali pet manj kot v prejšnji mandatni dobi. Odborove seje so bile redno vsak mesec, razen v juliju leta 1971 ter v aprilu in avgustu leta 1972. Seje, ki so sicer redno vsak mesec, pa se v naštetih treh mesecih ni so vršile zaradi objektivnih vzrokov. Na prvi seji 30. oktobra 1970 se je konsti tuiral novi odbor Muzejskega društva takole: predsednik dr. Pavle Blaznik, podpredsednik profesor France Planina, ki je hkrati tudi urednik Loških razgle dov, za tajnika je bil imenovan profesor Janko Krek, profesor Marija Jamar Le gat pa je prevzela dolžnosti lektorja Lo ških razgledov, Tine Kalan je prevzel dolžnosti upravnika in gospodarja dru štvenega premoženja, blagajniške posle je še nadalje prevzel Jože Krašovec, odborniki so postali dr. Branko Ber- čič, inž. Rajko Brank, sodnik Dušan Ogrizek, arhivar Franci Stukl ter za stopniki ali delegati pododbora Železni ki: Blaž Gortnar, Niko Zumer ter iz Zi- rov Alfonz Zaje. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Janez Sedej, Ivo Ple- stenjak in Evgen Burdych. Po službeni dolžnosti je ostal v odboru ravnatelj mu zeja Andrej Pavlovec. Na omenjeni seji je bilo še sklenjeno, da se pismeno za prosijo ZZB NOV Skofja Loka, Ljub ljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo Ljubljana in Sindikat prosvetnih delavcev Skofja Loka naj imenujejo svo je predstavnike v odbor Muzejskega društva. Na žalost vso mandatno dobo predstavnikov vabljenih nismo videli ha našUi sejah, razen da smo s predstavniki Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana imeli službene stike. V obdobju, ki ga zajema to poročilo, je Muzejsko društvo sprejelo ali odpo slalo 75 dopisov, kar je sicer številčno manj v primerjavi s prejšnjim obdobjem in kaže na to, da so se z dopisi ureje vale le najnujnejše zadeve, medtem ko pa so bile ostale tako kot prej opravljene z osebnim stikom. Toda pri številu dopi sov ne smemo prezreti dejstva, da jih je bilo mnogo razmnoženih, npr. zahvala za oglase v Loških razgl«lih, prošnja za oglase, obvestila člEinom o članarini in naročnini za Loške razglede, okrožnica o muzejskih izletih, družbeni dogovor o financiranju Loških razgledov med Kul turno skupnostjo Skofja Loka, Muzej skim društvom in gospodarskimi orga nizacijami. Takšen pregled, ki seveda, še vedno ni popoln, pa daje povsem dru gačno podobo in osvetljuje velik razpon, ki ga opravlja tajnik društva, posebej še, če ugotovimo, da je bil ves ekspedit Loških razgledov njegovo delo. Na odborovih sejah je tajnik redrio pisal zapisnik, ki ga je odbor na prihod njih sejah potrjeval po pregledu sklepov, sprejetih na prejšnjih sejah. Na 18 se jah je odbor obravnaval štirinajstkrat vse tekoče zadeve o Loških razgledih, trinajstkrat obravnaval poročila podod bora Železniki, dvanajstkrat poročila pododbora Ziri in prav tolikokrat tudi problematiko v zvezi z muzejem, zbir kami in drugimi problemi, ki so se te- 444 koče nabirali. Sedemkrat je odbor pose bej obravnaval spomeniškovarstveno problematiko, od tega enkrat na posebni seji na sedežu Ljubljanskega regional nega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. To je bila 272. seja 15. maja 1971, na kateri se je odbor društva tru dil utrditi kar nekoliko preveč razrah ljane vezi med spomeniškovarstveno službo, društvom in muzejem. Na tej seji je bilo sprejetih tudi več pomemb nih sklepov, ki so potem obrodili dober sad, vendar pa bi bilo za trdnejše stike verjetno r>otrebnih še več sestankov, na katerih bi sodelovali predstavniki zavo da. Šestkrat smo obravnavali finančno stanje društva in Loških razgledov ter druge probleme, ki so zvezani z imetjem Muzejskega društva. Na tem mestu mo ramo omeniti, da društvo prek svojega pododbora v Železnikih upravlja lastno stavbo, tako imenovano Plavčevo hišo v Železnikih, kjer je nameščena muzejska zbirka, dalje je društvo plačevalo najem nino za prostore v stari šoli v Zireh, kjer člani i)ododbora prav sedaj preure jajo prostore za zbirko o čevljarstvu in Cipkarstvu in upajo, da bo stavba kmalu v lasti Muzejskega društva, tako kot je v Železnikih. Vse to premoženje še po večuje zaloga Loških razgledov, knjig, ki jih dobi v zamenjavo in ki jih hrani in upravlja Loški muzej. Zato je bilo tudi potrebno večkrat razpravljati o teh zadevah, ki so bile večkrat tudi pove zane s pogovori in z razpravami o fi nančni problematiki, saj se ni mogoče pri eni razpravi distancirati strogo v eno samo smer. Sest točk dnevnega reda na sejah je bilo posebej določenih za obravnavanje vprašanj o in ob prazno vanju tisočletnice Loke, trikrat smo raz pravljali o Kulturni skupnosti Skofja Loka, ki je poverila svoj tiskovni sklad v upravljanje našemu društvu, ki je tu di predlagalo poseben upravni odbor, le ta naj bi skrbel za izdajo knjig ob ti- sočletnici — posebej je tekla beseda o tiskovnem skladu Kulturne skupnosti na dveh odborovih sejah. Prav tako dva krat smo obravnavali Zborovanje slo venskih zgodovinarjev v Skofji Loki, po enkrat pa posebne teme, med katerimi omenjam samo nekatere pomembnejše. Muzejsko društvo je sprejelo letni na črt dela in razpravljalo o dolgoročnem načrtu muzeja predvsem v zvezi z izko pavanji na dvorišču, posebej pa še o problematiki arhivske službe, ki bi že morala imeti svoje lastne prostore v nunski kašči, v dosedanje prostore pa bi namestil Tehniški muzej Slovenije v so delovanju z Biotehniško fakulteto mle karski muzej kot poseben oddelek v Lo škem muzeju. Na zadnji seji pred občnim zborom se je odbor pogovoril tudi o občnem zboru in o organizaciji le-tega. V poročilu vsekakor ne sme manjkati tudi poglavje, ki govori o posebnih ko misijah, ki jih je odbor društva imeno val na svojih sejah: komisija širšega značaja, ki ji je bilo poverjeno delo v zvezi z izdajo publikacij ob lOOO-letnici in je uspešno delala prav pod okriljem odbora za 1000-letnico, dalje je posebna komisija vodila razgovore o spomeniSko- varstvenih ix>segih, imenovana je bila komisija za pripravo zborovanja sloven skega zgodovinskega društva v Skofji Loki, poleg teh pa so bile po večkrat imenovane še druge komisije ki so opra vile ogromno dela in pomagale s svojim delom, da je delo odbora teklo hitro in ažurno. Se pestrejšo sliko pa nudi pogled na tisti del osemnajstih sej, ki je sicer for malno pod naslovom »razno«, a skriva v sebi toliko raznolikosti in odpira skozi ta, skoraj bi ga lahko imenovali filter, vedno nova vprašanja in probleme, ki jih potem kmalu srečamo kot eno izmed glavnih točk dnevnega reda na seji. Preveč bi nam vzelo časa, če bi hoteli statistično točno pregledati vso pestrost te točke, toda globalno moramo žrtvova ti vsaj nekaj stavkov. Na sejah je bilo obravnavano vorašanje o napačnem po imenovanju ulic, dalje darila društvu kot na primer G. A. Kosa, Boža RačiCa, Joka Zigona, dražgoški oltarji, poročila o muzejskih izletih, o arheoloških loka cijah in še mnoge druge zadeve, o ka terih bo novi odbor verjetno še razprav ljal in naj bo to sklepna beseda tega poročila. BLAGAJNIŠKO POROČILO (Poroča Jože Krašovec) Zaključni račun po blagajniški knjigi za leto 1971/72 izkazuje tele podatke: Dohodki so bili naslednji: din za plačilo članarine smo prejeli 9.202,22 za Loške razglede 57.181,41 za najemnino lokalov 10.500,00 povračilo od muzejskih izletov: iz Logarske doline 118,90 Koroška-Kamija 89,25 iz Dolenjske 163,50 skupaj povračilo 371,65 za oglase podjetij in ustanov 66.380,10 dotacije Kulturne skupnosti 116.000,00 Skupaj dohodki: 259.635,38 445 din 61.165,00 18.000,00 39.679.75 72.342,65 191.187,40 Izdatki pa so naslednji: Tiskarna Toneta Tomšiča za tisk Loških razgledov za pododbor Železniki od Kulturne skupnosti avtorski honorarji z doplačilom davka ostali stroški odpreme, poštnine, pakov. etc. Skupaj izdatki: Rekapitulacija: skupni dohodki znaSajo 259.635,38 skupni izdatki znašajo 191.187,40 Saldo ob zaključku 68.447,98 Poleg navedenega nam dolgujejo še razna podjetja, ustanove in šole za ogla se in Loške razglede še vedno 5.596,00. POROČILO PODODBORA ŽELEZNIKI (Poroča Lojze Tolar) Na občnem zboru pred dvema letoma smo vam lahko poročali o uspešni akciji FKxi- odbora, to je v Železnikih pokazati pre teklost kraja in tedanje dejavnosti, s ka terimi so si prebivalci služili vsakodnev ni skromen kruh. To delo je uspelo kljub mnogoterim težavam, zato Imamo v Že leznikih že tri leta muzejsko zbirko, ki obiskovalcem nazorno prikaže vse prej našteto, obenem pa utrjuje v prebival cih zavest, da ima kraj svojo preteklost, katero je vredno ohranjati in jo ceniti. Za obdobje zadnjih dveh let pa je značilno, da je bilo delo pododbora usmerjeno predvsem v tri najvažnejše naloge: 1. izpopolnjevanje samih zbirk, 2. obnavljanje Plavcove hiše, to je našega muzeja, 3. utrjevanje muzejske miselnosti. Za nadaljnje izpopolnjevanje muzej skih zbirk je bilo nujno pridobiti zato primernih eksponatov. V take akcije se je tudi pristopalo. Posamezniki so nam izdelali več maket, v preslikavo smo do bili nekaj fotografij, čipkarice so izde lale vzorce starih čipk. S temi in mno gimi drugimi predmeti so se naše zbirke obogatile in tudi bistveno EK>p>estrLle. Pristopali smo tudi k preureditvi ža garske razstave, katera upamo, nam je vsaj deloma uspela. Zavedamo pa se, da to delo ni nikoli končano, zato ga tudi v bodoče ne bo zanemarjati. Obnavljanje Plavčeve hiše: Letnica na pročelju našega muzeja nam pove leto dograditve stavbe, tako da brez težave ugotovimo, da je njena starost 345 let. Ob prevzemu stavbe smo lahko ugotavljali kritično dotrajanost cele stavbe, najbolj pa strehe. Naše miš ljenje je bilo, da je treba poslopju pre skrbeti najprej dobro streho. S tem bi ga zavarovali pred nadaljnjim propada njem. V dveh etapah smo prekrili ce lotno stavbo. Zamenjali smo vse letve in izločili polomljeno opeko ter ostrešje ponovno prekrili. Obnovila so se vsa dimna vratca. Prav tako smo na zahodni strani ponovno namestili nanovo izdelane polknice. Našteta dela smo financirali večinoma iz letnih dotacij, pomagali pa so nam tudi naši kolektivi: ISKRA, NI- KO, ALPLES pa tudi KS Železniki. Pri nadaljnji obnovi nas čaka še veliko de la, vendar up>amo, če bo pododbor z ena ko prizadevnostjo nadaljeval delo, da uspehi ne bodo izostali. Utrjevanje muzejske miselnosti: Ko se je v Železnikih začel ustvarjati sedanji muzej, smo lahko večkrat slišali pripombe: zakaj nam je tega treba, ali ni škoda denarja, prostora itd. Danes po triletnem obstoju muzejske zbirke pa je mišljenje že precej dnigačno, to je bolj še. Pododbor je ixrav tako pred dvema le toma pripravil občni zbor za svoje člane, takrat po številu 42. V tem obdobju pa se je naše članstvo povečalo na 104, kar p>a mislimo, da še ni dokončno število. Obenem s pridobivanjem novih članov smo tudi večali število prodanih Loških razgledov, saj smo lani na našem ix)d- ročju prodali članom in ostalim kar 180 izvodov te publikacije. Vse to in tudi sam muzej je med pirebivalstvom povečalo zanimanje za preteklost in vzbudilo tudi spoštovanje takemu delu. Navedel sem nekaj usp)ehov, ki smo jih dosegli v preteklem obdobju. Poleg teh večjih del pa je bilo še niz malen kosti, ki p>a pododbor, ki dela na dru štven način dela, tudi polno zaposlujejo. Prehodili smo pot, ki nam je poleg usp>e- hov in neuspehov dala tudi marsikatero izkušnjo. Te pa so nam za nadaljnje delo tudi potrebne. POROČILO PODODBORA ZIRI (Poroča Alfonz Zajec) Dobri dve leti sta pretekli, kar je bil v Zireh ustanovni sestanek pododbora muzejskega društva. Takoj takrat smo dobili na voljo dva prostora v Stari šoli — kakor stavbo Zirovci imenujejo — in 446 katero bi s časom radi spremenili v za kladnico preteklih dejanj in nehanj ži- rovskega človeka. Brž smo začeli zbirati predmete, ki bi prišli v jKištev za zbir ko. Ni biio brez uspeha. Pokazalo se je, da bi mogli zbirko o čipkarstvu kaj kmalu pokazati obiskovalcem, saj je do mačin Dane Primožič pripravljen dati čipke in vse gradivo pokojnega očeta. Ta bi pričala o razmerah, ki so vladale pred obema vojnama. S tem v zvezi smo dobili stik tudi s članom in prijateljem društva Božom Račičem, ki nam je pri speval precej gradiva v sliki. Tako s predmeti samimi ne bi bilo težav. Te žave so se pokazale drugod. Ob izpraz- njenju dveh stcinovanj v Stari šoli so bile zasedene z novimi stanovalci. Eno stanovanje se je potem izpraznilo, tako da smo nabrane predmete v njem shra nili; prostora pa, predvidena za prvo zbirlio, pa začeli urejati. Čeprav je stav ba iz trdnega gradiva, je notranjost v razpadu in potrebna obnove in preure ditve. Prav zato je veljala prva skrb prostoroma, ki bosta prva sprejela pred mete in jih kazala obiskovalcem. Popol noma še danes nista gotova, ker so se zidarska dela zategnila, medtem, ko je podjetje Slikopleskarstvo obljubilo pre- pleskati zastonj. Prav ta popravila so nas poučila, da moramo imeti E>opoln pregled nad deli, ki bodo še sledila. To pa je nemogoče brez načrtov stavbe, katerih I>a ni na voljo. Tu je z razumevanjem in veseljem vskočil na pomoč mladi ar hitekt Dolinar. Upanje, da bomo skoraj dobili celotni naris z vsemi merami, skratka — natančen posnetek stavbe — je ugasnilo s prezgodnjo smrtjo arhitek ta. Tako osiromašeni še vedno upamo, da se bo kasneje dobil človek, ki bo kos tej nalogi. To sicer ne bo zadržalo, da ne bi prve zbirke odprli ob tretji obletnici ustanovitve pododbora muzej skega društva v Zireh in praznovanju tisočletnice Škofje Loke. Druge nadrob- nosti, ki so še v zvezi s tem, ne bi na števal, pač f>a bi rad opozoril na pre majhno zanimanje naših ljudi za Loške razglede. Poleg rednih članov, ki jih je sedaj 36, kupuje Loške razglede le še kakih deset ljudi. Priznati moram, da res ni bilo vse storjeno z naše strani, vendar se čudim, da nimajo krajevne organizacije potreb, da bi posegle po delih, kjer se tudi kaže njih delo in nji hova zgodovina. H koncu poročila bi rad dodal, da se trudimo in skušamo s svojimi močmi ce ste zapreke odpraviti in začete naloge postopoma uresničevati. POROČILO O DELU MUZEJA (Poroča Andrej Pavlovec) Ker sem poročilo na zadnjem občnem zboru pred dvema letoma končal z »ve drim pogledom v bodočnost, posebno se daj, ko je razumevanje s strani občinske skupščine za naše skupno delo takšno, kakršnega bi si želeli vsi muzeji« in ker sem pred tem ravnokar citiranim za ključkom poročila obravnaval takrat še bodočo kulturno skupnost, je povsem upravičeno, da prav s Kulturno skup nostjo Skofja Loka začnem letošnje po ročilo. Vsekakor tega ne bi omenjal, če ne bi ravno kulturna skupnost omogo čila muzeju in seveda tudi drugim ktil- tumim ustanovam in zavodom delova nje, in to uspešno, s kar precejšnjim povečanjem letnih sredstev. Samo za primerjavo navajam, da smo v letu 1970 prejeli dotacijo od Skupščine občine Skofja Loka v višini 168.000 dinarjev, za leto 1971 pa od kulturne skupnosti 322.300 dinarjev ali skoraj za 100 »/o več kakor v letu dni prej. Za leto 1972 pa 410.000 dinarjev ali za 270/0 več kakor v letu 1971. S tem povečeinjem sredstev se je seveda ix)večal tudi obseg dela na vsej črti, tako da lahko danes ugotavlja mo premik pri nekaterih nujnih delih, ki jih vsa leta doslej resnično nismo mogli narediti in bom na tem mestu po ročal samo o tistih najbolj opaznih de lih. Toda preden spregovorim o tem, moram navesti še nekaj številk, ki naj ilustrirajo, kako so bila namenska sred stva tudi razdeljena. Kot sem že omenil, je kulturna skupnost namensko določila svojo dotacijo takole: za kritje osebnih dohodkov je namenila 198.000 din s po gojem seveda, da muzej končno vendarle Isihko in more povečati strokovno osebje. Stalno smo opozarjali, da brez strokov nega kadra muzejsko delo ne more uspešno napredovati, kar se je pokazalo tudi v pravi luči, ko smo nastavili diplo miranega zgodovinarja, ki je vse svoje strokovne moči posvetil zbirki NOB. Le to smo odprli 17. julija 1972 in s tem izpopolnili veliko vrzel v našem muzeju, vrzel, ki je res ni bilo mogoče drugače zapolniti. Ob tem se vprašujem sam in z menoj tudi ostali sodelavci v muzeju, kako bo z obdelavo arheoloških lokalitet na našem ozemlju brez strokovno zapol njenega mesta. O tem vprašanju bomo morali vse bolj že sedaj razmišljati, kajti letos smo bili že pred tem, da bi začeli z izkopavanjem v Zabnici, pa tega nismo mogli izpeljati, ker so bili vsi arheologi iz sosednjih ustanov zasedeni. To pa še bolj f>otrjuje tezo, da brez 447 lastnega strokovnega kadra uspešno delo predvsem v daljšem razdobju ni mogoče, ni uspešno in ne temeljito. Posebej je Kulturna skupnost Skofja Loka že v letu 1971 namenila 30.000 din za popravilo strehe in žlebov na gradu. Dela so sedaj gotova in podjetje Avto- kovinar iz Škofje Loke je skupaj s pri vatnim obrtnikom-krovcem Oblak Lov- rom in Pavletom opravilo velikansko delo; vrednost del pa je 82.000 din in pred muzejem je še velika naloga, kako zbrati še manjkajoča sredstva za po kritje računov. Vendar pa upamo, da bo Kulturna skupnost Skofja Loka s polnim razumevanjem priskočila na pomoč. Pri tem nam je v muzeju nejasno razmeje vanje siX)meniškovarstvene službe, ki je tretirala grajsko streho kot nespomeni- ški problem, streho na nunski kašči pa je financiral Ljubljanski regionalni za vod za spomeniško varstvo. Poleg tega stroška, ki sodi v investicijsko vzdrže vanje, smo se lotili v letu 1972 še adap tacije spodnjih prostorov v severozahod nem traktu, kjer bo še letos zaživela knjižnica s sejno sobo in pa upravni prostori muzeja. Dela smo nekoč že pri čeli, vendar je leta 1965 zmanjkalo de narja, letos pa je Kulturna skupnost dala Loškemu muzeju 6 »/o investicijski sklad in bomo dela, katerih predračun ska vrednost je 90.000 dinarjev, letos vendarle končali. Te velike akcije sicer vplivajo pred vsem na delo ravnatelja, medtem pa se redno delo znotraj muzeja odvija nemo teno. Tako je muzej v tem obdobju pri pravil srednjeročni na<5rt razvoja mu zeja in muzejske mreže v občini, kar je predstavljalo obsežno delo, ki je sedaj strnjeno kot povzetek in orientacija na voljo in se po njem muzej tudi ravna. Pripravljamo pa tudi za leto 1973, torej za tisoči jubilej gospostva, preureditve zbirk in še letos praznovanje lO-letnice muzeja na prostem na grajskem vrtu, ki pa bi ga morali še temeljito obnoviti in smo za to akcijo že v dogovoru z odbo rom Izseljeniškega piknika. Poglejmo torej, kako si zamišljamo razvoj muzej ske mreže v občini. Srednjeročni načrt muzeološke dejav nosti v občini Skofja Loka: V zadnjem času se vse bolj kristali zira mreža muzejskih zbirk v občini in je prav zato povsem lahko predvidevati razvoj v bodoče. Seveda je ta programi rani razvoj v skladu z republiškim raz vojem muzejske mreže, za katero ni predvidena rešitev v smislu odpiranja novih muzejv kot samostojnih ustanov. pač pa samo dopolnjevanje že obstoječe mreže. V Skofji Loki smo prav zato predvi deli in se predvidevanja tudi uresniču jejo izven Loškega muzeja, ki ga lahko smatramo kot centralno ustanovo, ki pa ima lahko skupaj z Muzejskim društvom podružnice izven svojega sedeža. Prav zato smo se že pred leti odločili, da bo mo pokrili primanjkljaje v sistemu mu zejskih zbirk z nekaterimi dislociranimi zbirkami, ki pa naj bodo vodene nepro fesionalno, se pravi ljubiteljsko in prav zato sodijo na področje Muzejskega dru štva Skofja Loka. Le-to je že pred leti ustanovilo svoje podružnice v Železnikih in nekaj let kasneje tudi v 2ireh. Delo je steklo in tako imamo danes v Želez nikih že lepo zasnovano zbirko o lesni industriji in železarstvu, medtem ko pa se v Zireh taka zbirka šele pripravlja in je zanjo določen okvir: muzejska zbirka o razvoju čevljarstva v Zireh in z del nim dodatkom o čipkarstvu. Poleg naštetih zbirk predvidevamo še: v kompleksu nunskega samostana — bivša Elra — bosta nastanjeni dve kul turni ustanovi. V stari nunski kašči bo imel svoje prostore arhiv in se prostori že adapti rajo. Ostali del stavb pa bo prevzel SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ za vseslovensko zbirko ljudskih noš in tekstila. To je povsem v skladu z misli jo, da bi Skofja Loka, kot mesto muzej prerasla še v mesto muzejev. Ker gre v tem primeru za republiško ustanovo, ki bo imela vse v svojem sestavu, praktič no ves projekt ne zadeva v polni meri Loškega muzeja, ki pa se strinja s takim razvojem muzejske mreže. Dogovori o tem potekajo doslej v obojestranskem razumevanju in je razmejitev z obeh strani točno določena, hkrati pa vsaj de loma razbremenjuje Loški muzej vsaj v zbiranju in prikazovanju gradiva, ki bo zajeto v zbriki ljudskih noš SEM. Podobno skupno akcijo načrtujemo tu di s TEHNIŠKIM MUZEJEM SLOVE NIJE, ki skupaj z Biotehniško fakulteto. Mlekarsko šolo in še nekaterimi drugimi pripravlja muzejsko zbirko o MLEKAR STVU. Ce pomislimo, da je bila prva mlekarska šola v Skofji Loki, potem je povsem logično, da tudi zbirka, ki bo govorila o tem, sodi v Loko. Prav zato smo se že dogovorili, da da Loški muzej začasno dva prostora za mlekarsko zbir ko, medtem pa — vsekakor po letu 1973 — se v širšem merilu dogovarjamo za prostore v Puštalskem gradu (urbani stični načrt, turistična predvidevanja. 448 gradnja novih prostorov za Invalid in podobno). Našteto predstavlja osnovo muzejske mreže in srednjeročni in celo dolgoročni program za njen razvoj. Posebna po glavja in podrobnejše obravnave pa so dijo v resor posameznih institucij, ki vodijo posamezne akcije. Samo Se opomba; v prvem načrtu je bila pred videna tudi preselitev Tavčarjeve zbir ke rm Visoko, kar je sicer še vedno aktualno, vendar neizvedljivo vse dotlej, dokler ne bo na Visokem in za Visoko določen poseben načrt. Da nam bo bolj prezentna muzejska mreža, pa. poglejmo: Loški muzej s svojimi zbirkami v gradu in muzejem na prostem predstav lja osnovo razvoja muzejstva na p>odroč- ju občine. Strokovno skrbi za razvoj podružnic MUZEJSKEGA DRUŠTVA v Železnikih in v 2ireh, poleg tega je for malni upravitelj Spominske muzejske zbirke heroja Gregorčiča v vojašnici. Zbirka v 2eleznikih, vodi jo pododbor Muzejskega društva Sk. Loka v Želez nikih, ki hkrati skrbi tudi za izpopolnje vanje zbirk v soglasju z Loškim muze jem. Predvideno je, da se ne širi več oziroma izven predvidenega načrta: les na industrija Selške doline, železarstvo, zbirka o skrilarstvu. Zbirka v Zireh je že nastanjena v stari šoli in je prav tako ix>d vodstvom pododbora Muzejskega društva. Po na črtu je treba izpeljati ureditev prosto rov za zbirko čevljarstva in čipkarstva v Zireh. Sirila bi se samo v tem okviru. Je pa ena izmed redkih zbirk, ki ima za obe področji že napisane in natisnjene razprave, ki so temelj znanstveno po stavljeni muzejski zbirki. Zbirka SLOVENSKIH LJUDSKIH NOS in tekstila je locirana v prostorih bivšega nunskega samostana ali prosto rih, ki jih je imela ELRA. Za zbirko skrbi v vsem Slovenski etnografski mu zej. Zbirka o MLEKARSTVU NA SLO VENSKEM bo začasno nastanjena v dveh sobah Loškega muzeja na gradu, dokler ne bodo dani pogoji za premesti tev v Puštalski grad. Zanjo odgovarja in vodi delo TEHNIŠKI MUZEJ SLOVE NIJE. (Zapisnik o razgovoru z dne 10. nov. 1971, Gradivo za scenarij.) Zbirka Groharjevih mladostnih del v SORICI zahteva hitro rešitev: ker so ne kateri lastniki vzeli iz zbirke slike, je zdaj zbirka osiromašena; lokacija zbirke v župnišču ni več primerna, ker je otež- kočen obisk in sploh je skrb za to zbir ko zaskrbljujoče nezainteresirana, kar vse pogojuje alternativno rešitev v dveh variantah: preselitev in skrbništvo npr. kulturnega ali turističnega društva So-- rica ali pa ukinitev zbirke. Za konec pa še poročilo o obiskih. V letu 1970 je muzej obiskalo 19.600 lju di, od tega posamično 10.698 in v skupi nah 8902. Leta 1971 pa 21.361 oseb, po samezno 10.268 in v skupinah 11.183. Obisk je v primerjavi z letom 1969 ne koliko upadel, leta 1971 pa se je zopet- dvignil na 21 tisoč. Upad obiskov je bil predvsem v skupinah, kjer je prišlo do redukcije s strani šolskih ekskurzij, ker so šolam ukinili regres za šolske ekskur zije. V letu 1971 pa se je število ekskur- 2aj zopet povečalo in se še veča. POROČILO NADZORNEGA ODBORA (Poroča Ivo Plestenjak) Na zadnjem občnem zboru Muzejske ga društva v Skofji Loki so bili za člane nadzornega odbora izvoljeni tovariši: Ivo Plestenjak, Janez Sedej in Evgen Bur- dych. Pregled blagajniškega pKJSlovanja sta opravila na preskok člana nadzornega odbora Ivo Plestenjak in Evgen Bur- dych. Ugotovila sta, da je blagajniška knjiga pravilno in vestno vodena z vso E>otrebno dokumentacijo pri postavkah. Finančni rezultat se ujema z zadnjim bančnim izpiskom in s prešteto gotovino. Pri pregledu seznjima članov Muzej skega društva ter kartoteke Loških raz gledov sta ugotovila, da je stanje teh evidenc že kar precej dotrajano. Blagaj nik tov. Krašovec, ki vodi to evidenco, namerava hkrati nastaviti novo, pre gledno in prečiščeno kartoteko, kar se toplo pozdravlja. Nadzorni odbor je bil udeležen vsaj z enim svojih članov na vseh sejah upravnega odbora ter tako spremljal njegovo požrtvovalno delovanje, ki je tudi bilo zelo uspešno. Za dosedanji upravni odbor predlaga va razrešnico s pohvalo. Sledila je razprava o poročilih. Prvi se je oglasil dr. Bogo Grafenauer in pozdravil občni zbor v imenu Zgodo vinskega društva Slovenije. Poudaril je, da je Muzejsko društvo v Skofji Loki najaktivnejši član Zgodovinskega dru štva in letos izdatno pomaga pri organi ziranju posvetovanja slovenskih zgodo vinarjev, ki bo v prvem tednu oktobra v Loki. Za plodno sodelovanje se je društvu zahvalil. Nato je profesor Fran ce Planina poročal, kakšen bo letošnji 29 Loški razgledi 449 zbornik Loški razgledi, ki bo že posve čen tisočletnici Loke in zato bolj obse žen in izbran. Zaradi znatno večjih stroškov naj se naročnina dvigne na 25 din, članarina pa na 5 din. Za nečlane naj bodo Loški razgledi p)o 50 din. Pri sotni so predlog z razumevanjem eno glasno odobrili. V imenu skupščine ob čine Skofja Loka je zbor pozdravil njen podpredsednik Lojze Malovrh. Zahvalil se je odboru za sodelovanje pri pripra vah za tisočletnico. Imel je nekaj pri pomb glede spomeniškovarstvenih del in je apeliral na društvo, naj vpliva na Ljubljanski regionalni zavod za spome niško varstvo, da še letos konča dela na grajskem dvorišču, na Komunu na Placu in na nunski kašči, saj se bo praznovanje začelo z občinskim prazni kom v januarju. Muzeju je predlagal, naj se oskrbi s spominki in razgledni cami. Glede razglednic je tov. Pavlovec pojasnil, da muzej nima toliko sredstev, da bi serijo razglednic sam založil, pro daja pa razglednice drugih založnikov, spominkov ima vedno dovolj na voljo obiskovalcem. Za tem so sledile volitve. Tov. Andrej Pavlovec je predlagal naslednjo kandi datno listo: predsednik dr. Pavle Blaz- nik, s ploskanjem je bil ta predlog so glasno sprejet. V odbor: dr. Branko Ber- čič, Raj ko Brank, Jej a Jamar-Legat, Jože Krašovec, Janko Krek, Dušan Ogri zek, Peter Pipp, France Planina, Peter Pokom in France Stukl. V nadzorni od bor: Ivo Plestenjak, Evgen Burdych in Blaž Gortnar. Tudi ta predlog je bil brez pripomb soglasno sprejet V odbor imenujeta pododbora Železniki in Ziri svoje predstavnike, ravnatelj muzeja pa je član po službeni dolžnosti. Pri točki razno je predsednik poročal o pripravah za zborovanje slovenskih zgodovinarjev in povabil k predavanjem prvi dan, ko bo na vrsti obravnavanje Loke, vse društvene člane. Posebna ko misija je takoj šla uredit razna odprta vprašanja glede prostorov itd. Po občnem zboru je ing. Peter Pokom predvajal diapozitive in film o Skofji Loki in loškem ozemlju. Občni zbor je bU. zaključen ob 19. uri. Zapisnikar France Stukl 450