Izhaja vsak cotrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberti (Ul. Commcrciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r:t Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 30.- NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spcdlzlone In abb. postale I. gr. ŠT. 209 TRST, ČETRTEK 26. JUNIJA 1958, GORICA LET. VII. PO USMRTITVI IMRE NAGYJA IN TOVARIŠEV Mednarodna važnost dogodkov na Madžarskem Brez morale je sodelovanje med državami nemogoče - Zaostritev mednarodnega položaja Zadnja leta je malokateri dogodek v svetli tako globoko vzburka-1 mednarodno javno mnenje kot usmrtitev bivšega ministrskega predsednika Imrc Nagyja in njegovih sodelavcev. V mnogih prestolnicah so oh last v a morala zasl razili poslopja sovjetskih diplomatskih predstavništev, da hi ne vdrla vanje razjarjena množica, proti usmrtitvi so protestirali zapadni parlainenli, zunanji ministri in načelniki vlad, zoper krvavo dejanje je nastopil poseben odbor Združenih naro dov in ga uradno obsodil. Zelo značilno pa je, da se je zavoljo usmrtitve Nagvja in tovarišev -polastilo ogorčenje tudi številnih ljudi v marksističnem taboru Glavnega tajnika poljske komunistične stranke Gomulko je nepričakovana novica tako presunila, da več ur ni mogel priti k sebi in da se 11111 ni smel ta čas nihče približati. ZAKAJ TOLIKO OGORČENJE Gommlkinova jeza je razumljiva, če ponii-slini", da je na zadnjem sestanku z Janušem Kadar jem obljubil podpreti politiko ogrske vlade samo pod pogojem, da se Nagyju in njegovim sodelavcem »ne ho nič hudega zgodilo«. b B f Še več vzroka hiti užaljeni in ogorčeni imajo seve Jugoslovani. Ko se je Nagy s svojo skupino zatekel v poslopje njihovega veleposlaništva v Budimpešti, j,, veleposlanik Solila lic dovolil Nagyju in spremljevalcem zapustili zgradim šele tedaj, kadar je imel v žepu pisano jamstvo, da se jim ne ho- nič primerilo. Za njihovo svobodo in varnost so jamčili ravno tako Kusi kot Jano« Kadar. Toda komaj so se pojavili na cesti, so jih Ru si zgrabili in odpeljali. Še danes se Soldatic trese od užaljenosti, ho se. spomni na to prevaro. Podobno jamstvo, da se Na-gyju ne bo nič pripetilo, je Jano« Kadar ponovil Titu še pred meseci, ko se je z njim sestal v Kara-džorževu. Pred dnevi ie voditelj italijanskih socialistov Nenni izjavil, kako je bilo tudi nje-1,1 'i obljubljeno, da se Nagv in tovariši nimajo ničesar bali. Da so bili navzlic temu usmrčeni, navdaja seveda tudi Nennija z frrenko ozlovoIjenostjo. moralna načela v politiki Vzrok tolikega ogorčenja je torej najprej moralne prirode. Čeprav komunisti in marksisti ne dajo prav nič na vero, zahtevajo od bližnjega, zlasti pa od strankarskih sumiš* jenikov, da se v občevanju z njimi drže določenih moralnih načel. Ljudem, ki so z njimi zahrbtni in lažnivi, ki gazijo častno »besedo in krše pogodbe, tudi oni ne zaupajo ter jih ne spoštujejo. Moralni zakoni, predstavljajoči za kristjana nespremenljive, večno veljavne duhovne vrednote, sc sicer na podlagi materialistične filozofije marksizma ne morejo utemeljiti, toda v življenju nastopijo čestokrat trenutki, ko tudi marksisti spoznajo, da je morala mogočna stvarnost, brez katere je sleherno sožitje in sodelovanje med ljudmi, vladami in narodi nemogoče. Kako naj se zaneseš na ljudi in z njimi sodeluješ, če le vsak hip lahko .prevarijo ter ti požro dano besedo? Tak očiten primer nam nudi ravno žalostna zadeva Imre Nagyja in od tod globoko- ogorčenje tudi v vrstah marksistov in komunisto-v. POLITIČNO OZADJE USMRTITEV Toda voditelji v Kremlju so brez, dvoma bistri ljudje, ki so dobro vedeli, kakšne učinke lahko izzove njihova politika nasilja v svetu. Glavno vprašanje, s katerim si opazovalci sedaj belijo glavo, je, zatikaj so se državniki v Moskvi vsemu nakljub odločili za lako politiko, in kakšne bodo posledice v mednarodnem -življenju. *Ena stvar je vsekakor izven vsakega dvoma. Doba popuščanja in razs-ta-1inizueije, ki jo je Hroščev uvedel v sovjetsko politiko na 20. občnem zboru bo-ljševi-kov, je zaključena. Hruščev, znan -po svojih besnih napadih na Stalinove surove -metode, se je zdaj sam oprijel istih sredstev zastraševanja in nasilja* Zakaj? Zato, ker so v Rusiji in sikom v vseh. drugih komunističnih državah prišli spel do velikanskega vpliva stalrnovci, ki trde, da je Hruščev s svoji,m popuščanjem težko ogrozil same temelje sovjetskega impe-ri-' ja: dokaz so delavski nemiri v Vzhodni Nemčiji I. 19511, nasilni dogodki na Poljskem in ljudska vstaja na Madžarskem oktobra 1956. Da je Hruščev še nekaj časa nadaljeval lako politiko, bi se bile podložniške dežele druga za drugo odcepile od Moskve in sovjetski imperij v Evropi bi Idi razpadel. Splošen napad na Jugoslavijo Voditelji podložniških držav so pa že iz osebnih razlogov primorani branili stalinov-sko politiko. Na oblast so prišli po -milosti pokojnega diktatorja in, če bi povsem zmagala prolislalinovska smer, kot je začetkoma nameraval Hruščev, bi bili vsi prej ali alej strmoglavljeni in plačali svojo vdanost Stalinu bržkone z življenjem. Hraneč politiko krute brezobzirnosti in nepopustljivosti, branijo potemtakem le svojo — kožo. Za časa pokojnega Stalina so- bili vsi seve nasprotniki maršala Tila. Vedeli so namreč, kaj S'e jim utegne zgodili, alk-o bi ravnali drugače. Značajni in neustrašni Gomulka, ki si je tedaj upal hraniti Jugoslovane, je prišel ječo in si je komaj rešil življenje. Rajk in drugi madžarski »tilovci« ter njihovi bolgarski in albanski somišljeniki so pa končali na vislicah. Ko je Tito v borbi proti -Stalinu in Tnfor-m-biroju zmagal ter so ga voditelji Sovjetske Rusije -prišli v Beograd prosit -pred vsem svetom oproščen ja, je stalinovce v podložniških deželah prešinil strah, kaj bo zdaj z njimi. Razumljivo je zategadelj, da se jim je odvalil kamen s srca, brž ko so- videli, da- se ce- lo sa-m Hruščev vrača k nasilnim stalinov-skim političnim sredstvom. Nedavna občna zbora komunistov v Bolgariji in na Češkoslovaškem se nista tako rekoč ukvarjala z drugim kot z obsojanjem Jugoslavije in njene uporniške politike do Moskve. KITAJSKA ZAGONETKA Mnogi opazovalci so se čudili, zakaj so sc na čelo protijugoslovanske gonje postavili ravno kitajski komunisti. Saj je vendar znano-, da jo Mao- Tse Tu-ng imel ravno talko kot Tito velike težave s Stalinom, ki je dolgo podpiral njegovega nasprotnika Ča-ng Kaj Soka. Mao Tse Tun g je prišel na oblast proti Stalinovi volji! Voditelj kitajske revolucije pa tudi za Hruščeva ni mogel biti preveč navdušen. Ta je namreč hotel imeli vrhunski sestanek z zastopniki Zapadli ter urediti odnose med Vzhodom in Zahodom, ne da bi se pri tem najmanj oziral na Kitajca. Za p nuni rje nje sveta ni slavil Ameriki niti pogoja, da uradno prizna rdečo Kitajsko ter jo pripusti v (Mganizacijo združenih narodov! OBNAVLJA SE HLADNA VOJNA Užaljeni Mao Tse Tung je zato sklenil iti v boj proti Hruščevu s tem, da je začel napadati Tita, kar se mu pa, kot vidimo, ni posrečilo. Hruščev je namreč sam iznenada preskočil v tabor stalinistov in tako uničil vso učinkovitost kitajskih napadov. V eni stvari je -pa Mao Tse Tung uspel. S lem da je z vso močjo- podprl staliniste, je (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA PROTEST JUGOSLAVIJE Beograjska vlada je v Budimpešti najodločneje. -protestirala zoper usmrtitev Imre Nagyja in njegovih sodelavcev, ker so hile s tem surovo kršene obveze, ki jih je svoj čas podpisala Ogrska z Jugoslavijo, da ostane osebna varnost Nagyja in tovarišev nedotaknjena. Madžarski minister za pravosodje je izjavil celo, da so Jugoslovani ljudsko vstajo jeseni 1956 dejansko podpirali. Da se ta obdolžite v pred svetom ovrže, ho beograjska vlada, kot beremo, priobčila posebno Belo knjigo. KONEC MUČENJ V ALŽIRIJI Francoski minister in pisatelj Ma!lraux je imel v toretk v Parizu sestanek s 100 časnikarji, katerim je v imenu De Gaulla izjavil med drugim 'tole: De Gaulle nima namena odpraviti političnih strank, temveč Jioče preosnovati republiko na temeljih demokracije. Alžirija mora postati moderna dežela, za katere napredek je Francija odločena doprinesti največje žrtve. Ta cilj ni tako težko dosegljiv, kot mnogi mislijo, ker se za njegovo uresničenje lahko uporabijo neizmerna naravna bogastva Sahare. K njihovemu izkoriščanju bi morali pritegniti tudi Tunizijo in Maroko. Ali ho Alžiriji priznana državna samostojnost, o tem se De Gaulle ni izjasnil. Pač pa je bil njegov minister povsem nedvoumen, 'kar se tiče okrutnih sredstev, ki so se jih posluževala doslej oblastva pri zasliševanju upornikov. Znano je, da so jih zelo pogostokrat nečloveško mučili, kar je najbolj zastrupljalo odnose med Francozi in Arabci. Proti mučenjem so protestirali tudi francoski škofje, a brez uspeha. Koncentracijska taborišča Spdaj je De Gaulle sklenil imenovati preiskovalno komisijo, sestavljeno iz treh slavnih Nobelovih nagrajencev, ki bodo prejeli od generala najširša pooblastila, da sinejo Svobodno obiskali vse zapore, ter preučiti vse krivice, storjene političnim jetnikom. Mučenjem je treba napraviti enkrat za vselej konec. Ta De Gaullova obijava je izzvala med francoskimi nacionalisti v Alžiriji precejšnjo nevoljo in zmedo, Arabcem: pa olajšala srce. Ti so zdaj sprožili tudi vprašanje koncentracijskih taborišč. Vanje so alžirski oblastniki doslej zapirali sumljive osebe,- da hi jih ne ovirale v borbi proti vstajnikom. Mo-hamedanci trde, da je število internirancev naraslo že na 200 tisoč, oblastva pa zagotavljajo, da ne presega 20 tisoč. Te dni so mohamedanske žene priredile v Alžiru protestne obhode, zahtevajoč med glasnim jokom oprostitev svojih mož in sinov. General Satan, najvišji pooblaščenec De Gaulla v deželi, je nato razposlal oblastvom okrožnico, naj spuste čim večje število Arabcev iz taborišč. S takimi ukrepi ustvarja De Gaulle v Afriki ozračje, y katerem naj hi mu postalo mogoče rešiti dokončno spor z Alžirei. PLEMENSKA NESTRPNOST Septembra lanskega leta so izbruhnili, kot se še spominjamo, v ameriškem mestu Little Rocku hudi nemiri, .ker so otroci ondotnih črncev bili pri puščeni z belopoltimi dijaki k skupnemu pouku v srednje šole, kakor predpisuje zakon. Razjarjena množica belcev je zastavila vhode v učilnice in jela na ulicah pretepati črnice. Eisenh-ovver je bil prisiljen poslati v Little Rock padalce, da v mestu vzpostavijo red. Te dni se je pa zgodilo, da je izšla kljub temu prepoved, po kateri črnci do leta 1961 ne smejo obiskovati šol z ostalimi dijaki. Gre v vsem za devet črnskih in 2.000 belopoltih učencev. Kolika sramota za napredne in demokratične Združene države! Ves svet čaka, kako bo Eisenhower sprejel zopetno drzno izzivanje. ZAKLJUČEK MEŠČANSKE VOJNE Iz glavnega mesta Indonezije Džakarte sporočajo, da se je vladnim četam predsednika Sukarna posrečilo zavzeti v soboto poslednje oporišče vstajnikov na otoku Celelbe-su. Sukarno trdi, da je s padcem mesta Me-nado upor popolnoma zadušen in meščanska vojna v Indoneziji končana. OBVESTILO Naročnike prosimo, naj čimprej poravnajo naročnino. Uprava POLJSKA IN JUGOSLAVIJA V Varšavo je dospelo jugoslovansko odposlanstvo izvedencev, ki imajo nalogo povečati in poglobiti gospodarsko sodelovanje med- obema državama. Dogodek je zbudil veliko pozornost v mednarodni javnosti, ker je Gomulka privolil v to politiko ravno v času, ko so Sovjetska zveza in druge komunistične dežele sprožile proti Jugoslaviji najostrejše napade ter jo nameravajo tudi gospodarsko osamiti in oslabiti. Iz tega vidimo, da se Gomulka noče priključili protijugoslovanski gonji, temveč ostali svoboden in neodvisen. NASERJEV OBISK Predsednik Združene arabske republike Naser odpotuje pojutrišnjem v Jugoslavijo, kjer namerava ostati dva tedna. Z njim prihaja tudi žena in petero otrok: tri deklice in dva fantka. Ravno tako dospe z ženo in s hčerko v Jugoslavijo zunanji minister Fauzi. Tudi minister pri predsedni-štvu Arabske združene republike jemlje- s seboj ženo in sina. Vsi so Titovi gostje. Njihovo bivanje v Jugoslaviji dela vtis nekakih družinskih počitnic, toda prisotnost zunanjega ministra Fnnzija dokazuje, da je obisk obenem zelo pomemben politični dogodek. NOVA ITALIJANSKA VLADA Ministrski predsednik Zol-i je odstopil. Sestavo nove vlade je Giovanni Gronehi po-\eril glavnemu tajniku Ivršč. demokracije Fanfuiniju. Ta je sklenil voditi državo skupno s socialnimi demokrati g. Saragala ter si zagotoviti v parlamentu tudi podporo republikancev. Ker v vladi ne ho več liberalcev, je politika Italije po mnenju opazovalcev, zdaj krenila bolj na levo. UMRL JE INNOCENTI Pretekli teden je v Rimu umiri dr. Silvio Innoicenti, katerega je svoj čas postavil De Gasperi na čelo »urada za obmejne pokrajine« ipri predsednišlvu vlade. Tu je razpolagal s stomilijonskimi skladi »za podpiranje italijanstva« ter zelo škodoval narodnim manjšinam. V njegovih rokah so bile tudi opcije za ohranitev italijanskega državljanstva. Bog naj mu ho prizanesljiv sodnik. ŠE ENO Ena izmed najbolj odlikovanih oseb nu svetu je gotovo Winston Churchill. K številnim svetinjam bo pridružil zdaj še eno. Oh spominskem dnevu francoske vstaje proti Hitlerju mu je De Gaulle podelil častni križ svobode. To odlikovanje sta imela doslej samo Eisenbovver in maroški sultan Mohamed V. BLAZNE TEKME Tudi ^letošnje avtomobilske dirke »Tisoč milj« so zahtevale svoje žrtve. Vozača Mora in Zerneri sla se blizu Brescie zaletela v ograjo' inostu nad hudournikom Garza, se preobrnila. in kmalu zatem izdihnila. Že lani SO' se dvignili glasovi zoper lake brezumne dirke, obsodil jih je celo papež, a vsi ugovori nič ne zaležejo. ŽENSKE V PARLAMENTU • V Italiji je, kol znano, več Volivk kot volivcev. Kljub temu število žensk v parlamentu pada. Pri prejšnjih volitvah jih je bilo izbranih 34, zdaj pa le 22. V senatu sede tri, ostale so v poslanski zbornici. Vse kaže, da tudi ženske volijo raje moške kot svoje «?o-v.rstnice. Nove poslanke so precej delavne. Že v pr-vc-m tednu so predložile 3 zakonske osnutke, med njimi enega proti pohujšljivini Slikanicami ali »fumettom«. REKLAMNI BANKOVCI Neka tovarna v Pis'i je z dovoljenjem oh-lastev dala tiskati papirje, ki so na prednji strani nosili sliko I isočlirskcga bankovca, na drugi pa oglas,za neki pralni prašek. Kasacijsko sodišče v Rimu je dovoljenje razveljavilo, češ da je denar preresna zadeva, da hi služil za trgovsko reklamo-. SOVJETSKI AKADEMIKI Znani italijanski fizik Bruno Pontecorvo je bil pred nekaj dnevi izbran za člana sovjetske Akademije znanosti. Pontecorvo je pred leti zbežal v Rusijo, kjer so ga uporabili pri poizkusih z atomskimi izstrelki. PROF. AMBROSINO Zadet od srčne kapi je v torek zjultiraj iz-nenada umrl prof. Rodolfo Arnih ros in o, rektor tržaškega vseučilišča. Bilo mu je šele 48 let. Pokojnik se je rodil v Neaplju. Bil je profesor rimskega prava, o katerem je tudi napisal več znanstvenih raizprav. Za rektorja na tržaškem vseučilišču je h i I imenovan 1. 1952. ♦ Po svetu Anglija: Nasprotniki vojne službe, združeni v mednarodni organizaciji, so objavili, da so britanski poskusi z vodikovo bombo na Božičnih otokih stali tisoč milijard lir. S tem denarjem bi bili Angleži lahko zgradili skoro pol milijona enodružinskih hiš. Nizozemska — Holandski potapljač Van Lent hoče to poletje prepešačiti morsko dno med Francijo in Anglijo. Nadel si bo posebno dbleko, ki vzdrži vodni pritisk. Pot, dolgo 32 km, bo prehodil v 50 urah. S seboj bo vzel tekočo vitaminsko hrano. Francija — V Parizu je prišla nedavno na dražbo tudi klistirka, ki se je je posluževal Napoleon I. Vsa je iz pozlačenega srebra in Ie okrašena odo Kitajci čez sto Jel sestavljali polovico prebivalstva na svetu. Nemčija — V mestu Schivabach sta se dva osemletna dečka igrala okrog velikega kovčku, kakršnega uporabljajo za potovanje čez ocean. Za šalo je eden izmed njiju zaprl tovariša v kovček in šel nato na kosilo. Naslednji dan se je nanj spomnil, a je bilo prepozno: otrok se je bil zadušil! Hiroisima — Da bi podprli borbo proti atomskemu orožju, se je 154 tisoč prebival-r°v Hirošime pred dnevi odpravilo na po-hod v Tokio. Pot bo trajala 54 dni. Sprevod vodi župan Hirošime. ki je 6. avgusta 1945 doživela strahovito atomsko bombardiranje. Avstralija — Na poskusnem področju v °omari so z uspehom izstrelili angleško raketo Skvlark. Pognali so jo 165 km visoka in pri tem dosegli hitrost 4800 km na uro. Amerika — Slušatelji z vseučilišča v VFa-shingtonu zahtevajo, da se jim zvišajo štipendije, češ da se zaradi visokih cen bencina ne morejo voziti na predavanja s svoji-nii avtomobili. jj NOVICE 1 ALEKSANDRA TORLONJA Na čudovitih lepili brežinah pod Sv. Križem se je nastanil v novi vili Rita par, o katerem govori vse časopisje Italije. Nevesta je 22-lutna princesinja Aleksandra Torlonia iz ene najbogatejših rimskih in evropskih plemiških družin. Za njeno roko se je ibaje potegoval sam belgijski kralj Baldovin. Srce se ji je pa vnelo za 10 let starejšega vdovca grofa Lequio, ki je uradnik pri zavarovalnici K i uri ione Adriatica v Trstu. Ker so bili starši proti poroki, se je omožila skrivaj. Družina, zlasti mati, iki je po rodu španska kraljična, se je vdala in ji odpustila. Aleksandra je vzhičena nad lepoto naše k raške obale, kjer živi v vili, lastnini upokojenega svetokrišlkega p os t a j e n ač el ni k a. MLADI ROPARJI Rimska policija je prejšnji teden zgrabila skupino fantalinov, starih 14 do 18 let, ki so na ovinku neke ceste ustavljali opolnoči avtomobile s tem, da so na pot valili težke kamne. Ko so se potniki ustavili, so jih frkolini oropali. Pri zasliševanju so izjavili, da so potrebovali denar za v kino. Zdaj bodo gledali kino za štirimi stenami. Gozd v Beneški Sloveniji zelo otežil ali celo preprečil sporazum med Vzhodom in Zapadom. K temu ga ženo tudi izredno težke notranje razmere v. sami Kitajski. Njegova domovina je namreč kulturno in gospodarsko mnogo bolj zaostala, kot je bila earistična Rusija. Vrh tega se prebivalstvo letno namnoži za 20 do 30 milijonov ljudi, katerih Mao Tse Tung ne more dostojno prehraniti. Na Kitajskem umrejo vsako leto stolisoči oseb od lakote. Od tod vse notranje težave in opozicija proti komunistični vladavini. Iz takega obupnega položaja se diktatV>ilji od nekdaj trudi- PRENOSLJIVE CESTE Na Francoskem so začeli izdelovati ceste kar v tovarnah. Zgrajene so iz debelili plasti strjene jute. Kose spojijo kot nekakšne preproge na zaželenem mestu in cesta je gotova. I alke poti so pripravne zlasti za močvirna in peskovila tla. Zato so jih začele uporabljati petrolejske družbe v Sahari. Povrhu stanejo trikrat manj* kot če hi jih gradili na kraju samem, in so tudi trpežnejše. RAZRRDANA MLADINA V Varšavi stopijo prve dni julija v veljavo zelo strogi predpisi za mladino. Osebam izpod 18 let starosti je prepovedano ostali v avtobusih in tramvajih na svojih sedežih, kadar morajo starejši ljudje stati; zalbranjeno jim je kaditi v javnih pro-. storili, uporabljal i surove izraze, lioiditi okoli na pol nagim itd. Po 10. uri zvečer smejo biti na ulici le v spremstvu starejših, mladinci izpod 17 let morajo pa biti doma že ob 9. uri. Zoper kršitelje so predvidene zelo ostre kazni. Za dostojno obnašanje mladine morajo skrbeti v prvi vrsti starši, ki bodo odgovarja- li za slabo vzgojene otroke predstojnikom v uradih in podjetjih. K RADIJSKIM PROGRAMOM Zc nekaj nedelj je oddaja »Kaj, kdaj, zakaj?« rosnično zanimiva. To velja posebno za zadnjo nedeljo, v kateri smo slišali med drugim prenos zabavnega' obreda v navadi pri slovenskih dijakih v Tistu ob izročanju »ključev« in razgovor s slikarjem Spacalom. Urednik oddaje Mitja Volčič dobiva vedno boljši prijem in mu kljub raznim spodrsljajem ne manjka prisebnosti in duhovitosti, pa tudi čuta za aktualnost, tako da postaja ta rubrika zares priljubljena. Glasbeni sporedi so v splošnem na zelo lepi višini, tako da poslušalec najrajši ostane kar pri naši postaji. Motijo pa včasih izredno slabo zapete slovenske pesmi. Stava slovenskega zborovskega petja spada v preteklost. Najhujše je to, da skušajo peti stare častitljive in naivne slovenske ljudske pesmi v slogu modernih razigranih popevk. Slab zgled daje tudi tako slavljeni Slovenski oktet, ki se odlikuje po neznosnih evnuških falzetih. Sploh se zdi, da slovenskih pesmi ni mogoče več drugače peti kot v falzetih. Ali je zmanjkalo Slovencem tudi moškosti, kot je bas? Radio Trst naj bi nam po možnosti prizanašal s takimi programi, dokler pevovodje slovenskih zborov ne bodo znali ločiti med popevko in ljudsko pesmijo. Jezik poročil je včasih površen in stereotipen, kakor da razpolagajo časnikarji vsega skupaj z besednim zakladom nekaj stotin besed. Ladja je n. pr, lahko le tovorna in ne »tovorniška«. Poznamo le poglavarje držav in ne »načelnikov držav«. Pohvalo pa zaslužijo radijski časnikarji zaradi očitnega prizadevanja, da se izogibljejo tujk. Pohvaliti je treba tudi redno objavljanje np^nanil o vseh slovenskih kulturnih prireditvah. jo izmotati na dvojen način: v notranjosti zatrejo sleherni odpor z nasiljem in nezadovoljnost ljudstva skušajo, če je le mogoče, obrniti na inozemstvo, ki je baje krivo vseh nezgod. Raje kot da propadejo, izzovejo vojno. Nove svetovne vojne Kitajci sicer ne morejo sprožiti, toda za svet je že važno, ako zmaga z njihovo pomočjo na vsej črti v Rusiji neizprosna stalinistična politika. To pomeni namreč propast vrhunskega sestanka med zastopniki Vzhoda in Zapada, pomeni konec slehernega upanja na splošno razoro-ževanje in na neohhodno potrebno poinirje-nje v svetu, ki ga vsi narodi tako željno pričakujejo in zahtevajo. Mednarodna važnost dogodkov na Madžarskem (Nadaljevanje s 1. strani) SV. IVAN Zagoreli so kresovi V ponedeljek, na predvečer praznika sv. Ivana, nagega farnega zašiči tnika, so p<» mnogih svetoivanskih ulicah in zlasti na .bližnjih hregovih zagoreli kresovi. Sl ara slovenska navada se je torej ohranila, čeprav so v zadnjih letih v nase predmestje naselili veliko število istrskih beguncev, tako da nekdanjega Sv. Ivana ni skoraj več spoznali. Poleg kresov so domačini v ponedeljek lepo raizsvetlvi i okna, tako da se je vse predmestje svetlikalo v neštetih majhnih in velikih lučeh. Tako v stari kot v novi cerkvi so ves večer do 2.‘i. ure pritrkovali zvonovi ter oznanjali, da sc bliža naš največji praznik. God domačega zavetnika bodo slovesno obhajali v nedeljo. Ta dan bodo obenem praznovali 100-lelnico sveloivanske župne cerkve. Dvojni praznik bodo Sveivančani gotovo dostojno proslavili. ZGONIK Nova javna dela Tržaško gradbeno podjetje Vicini je pred kratkim pričelo urejevali cesto od Gabrovca proti Samatorei. Pot, ki jo drugače oskr-buje tržaška pokrajina, bodo tudi asfaltirali. Zdi se pa, da bodo asfalt položili le do Samatorce, tako da bo deli ceste od Sama' lorce do državne meje pri Gorjanskem ostal še vedno neurejen. Upamo, da bo pokrajinska uprava v kratkem asfaltirala vso cesto, saj vendar gre za pol, ki veže ves spodnji Kras s Trstom. Medtem se nadaljujejo dela na cesti iz Zgonika v Salež. Tu bodo odpravili dva nevarna ovinka, a poti ne bodo za sedaj asfaltirali. O ostali gradbeni dejavnosti omenimo, da delavci Selada zidajo zidove ob cesti iz Samatorce v Salež ter da se gradi nova cesta proti znani jami v Briščikih. Na županstvu smo zvedeli, da so oblastva pred dnevi obljubila predstavnikom občine, da pojde gradnja nove zgoniške šole v kratkem na dražbo. Obljubi skoraj ne moremo verjeti, saj sc to delo zares predolgo odlaša. OPČINE Odpraviti je treba kulturno mrtvilo Tržačani radi prihajajo na Opčine, da se naužijejo svežega zraika, ker je razlika v temperaturi med mesilom in našim naseljem precej občutna. Zdi se skoraj neverjetno, toda dovolj je pol ure vožnje s tramvajem in si že med borovci na Obelisku, kjer te objame prijeten hlad. Izletniki pa se navadno ne ustavl jajo le v gostilnah, temveč se prav radi pora zgube po lepi kraški gmajni, ki je ob temi času zelo pest ra in vabljiva. Mislimo, da razvoja obmejnega prometa ne moremo nikjer na Tržaškem talko dobro spremljati kakor tu na Opčinah. Toda še bolj zanimivo je opažati, kako se je spremenilo lice te vasi po odhodu Amerikancev. Povsod srečaš le tuje obraze. Domačini so v zadnjem času močno zaskrbljeni za narodnostni sestav naselja, če se ho raznarodovalna politika na Opčinah nadaljevala s talko pospešeno hitrostjo kakor danes. Oh živahni gradbeni delavnosti na slovenskem podeželju se mora vsak narodno čuteč Slovenec resno zamisliti. 'Napočil je čas, ko smo prisiljeni priznati, da grozi Slovencem nevarnost, da ostanejo na lastnih tleh manjšina in da v nekaj letih ne bo.rno več govorili o slovenskem tržaškem podeželju, temveč le o vaseh s slovensko manjšino. Ezulska naselja v Štivanu, Sv. Križu, Proseku, 1’adričah in tu na Opčinah pričajo, da so naše trditve upravičene. Dolžni smo se dotakniti tega vprašanja; jasno je, da je naseljevanje težko preprečiti, ker to ni od nas odvisnio; toda od nas sami ih je odvisen pojav odpadnišiva in posebno* od izobražencev, ki bi morali biti sol naroda. Vsak trezen človek mora priznati, da tako ne more iti naprej, če nočemo, da italijanska kultura ne izpodrine v našem duhu slovenske kulture. Marsikdo se še spominja na nekdanje živahno prosvetno delovanje v vasi. Po zadnji vojni pa je bilo to kulturno delo silno otež-kočeno, ker so odgovorni činitelji hoteli sleherno prireditev vključili v en ali drug ideološki tabor, in posledica lega je, da je na-stalo popolno kulturno mrtvilo. Če se je kdajkoli čutila potreba po kulturnem izživljanju. je lo danes, ko je zaradi novih političnih in gospodarskih razmer naš narodni obstoj v veliki nevarnosti. V vasi imamo dovolj izobražencev in ljubiteljev naše kulture, ki 'bi z dobro voljo in s požrtvovalnostjo lahko izpolnili vrzel, /ki je nastala zaradi pomanjkanja vsakega kulturnega delovanja. Na Opčinah je dovolj izobražencev, ki hi laihko nekaj prostega časa žrtvovali prosvelnemu delu. Le na ta način sc bomo duhovno utrdili in s lem zagotovili svoj narodni obstanek. Ljudje, ki so dobre volje, naj se čimprej lotijo zdravega in nujno potrebnega dela. Značilno je, da imajo nove italijanske družine mnogo otrok, kar seveda krepi laško šolo. Spremembe opaziš lahko tudi v cerkvi. Ob prisotnosti podtajnika za zunanjo trgovino senatorja Giardine so v nedeljo slovesno otvorili 10. tržaški velesejem, katerega . se udeležuje 26 držav in 1.100 razstavljalcev. Na velesejmu sodelujejo vse pomembne zaledne države, kot so Jugoslavija, Avstrija, Zah. Nemčija, Češka in Madžarska. Zastopane so tudi Grčija, Libanon, Združena arabska republika, Jordanija, ZDA, Brazilija in Mehika. Po uradni otvoritvi je senator Giardina izročil 15 ustanovam in podjetjem, ki že 10 let sodelujejo na razstavi, posebne častne diplome in spominske značke. Med odlikovanci sta tudi Avstrija in Jugoslavija, Na velesejmu sta letos dobro zastopani srednja in težka' industrija. Tu je treba omeniti predvsem udeležbo družbe Finmeccanica in podjetij, ki spadajo v njen okvir. Paviljon CRDA (Združene jadranske ladjedelnice) prikazuje lik ladje Esso Puerto Rico, največjega parnika na svetu za prevoz tekočih plinov in petroleja. Precejšen prostor je dodeljen obrtnikom in sodobni hišni opremi. Ni treba posebej poudariti, da so na velesejmu odlično zastopana številna italijanska podjetja, ki razkazujejo predmete, pomembne za tukajšnji trg. Na razsta- vi si lahko ustvarimo precej vemo sliko o napredku, ki so ga Italijani dosegli v gospodarstvu. Zanimiv je zlasti sicilijanski paviljon, kjer si lahko vsakdo ogleda vse, kar nudi Sicilija: od sočnega sadja do koristnih rud, od lepih čipk do močnih vin. Zanimiv je tudi paviljon lesa. Avstrijsko razstavišče je polno slik, ki prikazujejo gozdove, obdelavo in prevoz lesa. Kraše ga napisi, ki trde, da les še vedno predstavlja osnovo gradbeništva. Novi gostinski obrali in trgovine so lasi beguncev. Marsikdo ho lahlko pripomnil, da gradnja laških naselij ne more raznaroditi (čvrstega naroda. Toda lasi nekega naroda ni le skupnost jezika, vere in izročil, temveč prvenstveno tudi posest zemlje. Ker se zdi, da se proces raznarodovanja na slovenskih Opčinah ne da zaustavili, je dolžnost slehernega domačina, da sc čimbolj obvaruje pred potujčevanjem. Kako? To mu lahko sama vesi narekuje. REPENTABOR Zadovoljiv razvoj tujskega prometa Vse kaže, da je Repenitabor s svojim zgodovinsko in umetniško važnim svet išče im še vedno ena najbolj privlačnih točk na Tržaškem. V nedeljah in praznikih je v vasi zelo živahno. Posebno velika gneča je v gostilnah, kjer si ljudje privoščijo dobre jedi in jih zalijejo z dobro kapljico. Kepentabor, ki je številčno najmanjša občina na Tržaškem in morda v vsej državi, pridobiva postopno lalko zunanje lice, kakršno je potrebno, če se hoče uveljavili v tujskopromelnem svetu. Glede na tujski promet moramo priznali, da je repentaborska občina doslej veliko* naredila; saj je asfaltirala in razširila vse najvažnejše ccslc ler izvršila mnogo drugih drobnih del. Najvažnejše se nam zdi, da je naš Kras kljub vsemu ohranil svoje lepe /.tlačil-nosli. zaradi katerih tudi slavi. To velja predvsem za naselje Col, od 'koder te kratka. a strina pot popelje na Tabor. Tu stoji lepa in zgodovinska cerkev, od koder se izlet nikom odpira krasen razgled na Kras, na Nanos in Čaven. Čeprav je tu že veliko napravljenega, bi se dalo še kaj izpopolnili. Upamo, dn bodo naši ljudje to uvideli in se sami prepričali, kakšno gospodarsko korist prinaša tujski promet. Na tujce zelo ugodno vpliva, če je kraj, ki ga obiščejo, čeden in j smotrno urejen. Hiše naj bodo lepo ometane in pobarvane, dvorišča snažna in ceste ponoči dobro razsvetljene. Vse to so malenkosti, ki gospodarja seveda nekoliko stanejo. a mu z druge strani ogromno koristijo. Zanimanje obiskovalcev prav gotovo pritegne jugoslovanski paviljon, ki je okusno urejen in tako pregleden, da si obiskovalec lahko takoj ustvari jasno sliko o vseh razstavljenih izdelkih. Jugoslovanska lesna razstava zavzema ves prostor ob desni strani paviljona in tu so zastopana slovenska, hrvaška in bosanska izvozna podjetja, in sicer Expor-drvo, Šipad, Lignum-Koop, Slovenija les in Lesnina. Za jugoslovansko razstavo lesa je letos zlasti značilno, da razkazuje le dokončne izdelke, ki se izvažajo v najrazličnejše evropske in tudi izvenevropske države. V Palači narodov jugoslovanska podjetja razstavljajo proizvode kovinske, električne, gradbene in kemične industrije. Mnogo je tudi lepih slik, ki prikazujejo naravne lepote Jugoslavije. Za zaključek pa moramo poročati, da na letošnjem velesejmu ne sodelujeta podjetji Slovenija Vino in Vino Koper. Odpadlo je tako pokušanje dobrih slovenskih in posebej istrskih vin ter pristnih kranjskih klobas, ki so hodile vsem tako v slast. D. T. * OBVESTILO DVOLASTNIKOM Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata dvolastnike, ki nameravajo leta 1959 sekati drva v Jugoslaviji, da se prošnje za sečnjo vlagajo do 31. julija t. 1. Ker se po tem roku ne bodo več sprejemale, so dvolastniki vabljeni, da se čimprej zglase v uradih Kmečke zveze v Trstu, ul. Geppa št. 9. Uradi so odprti vsak delavnik, razen sobote, od 8.30 do 13. in od 15. do 18. ure. Desetletnica tržaškega velesejma XI ffiiVii iz 5!iil, se ne spominjam več __ sc je navadno že kar pri vratih napihnil pred enim ali pred d rimi m v vrsLi, začel rjoveti »Verfluehtes Selitve in, du! Sauhu n dl Verdainmilcr Drecksack!« in kar je še bilo lakih izrazov iz gestapovskega in nacističnega besedišča ter začel udrihati s pestmi po revežu pred sehoj. Drugi se nismo smeli ganiti. Nekaj je vedno odpadlo na blizu stoječe, zlasti ec je Simon videl, da se skušajo zavarovali z rokami ali sc odmaknili. Nazadnje je zagrabil nesrečneža za jopič na prsih in ga z vso silo zagnal v vrsto za njim, da sla hkrati z njim padla še dva ali trije. V hipu so se morali pobrati na noge, drugače jih je z brcami v trebuh spravil pokonci. Še nekaj gnusnih psovk in donečih zaušnic, nato se je odpravil dalje ob prvi vrsti in nato ob drugi, dokler se ni spet ustavil pred Ikoni. Vsakdo je skušal gledati čim bolj nedolžno in v prazno, da bi s čimerkoli, z izrazom ali drgetom mišice na obrazu ali utripom vek ne vzbudil njegove pozornosti. Lob je stal zraven, ko je Simon pretepal in brcal ljudi, in strogo gledal, kot da gre za neljub pripetljaj, ki ga je zakrivil jetnik sam s svojo malomarnostjo. Hinavsko je zvrnil s kako opombo krivdo na pretepenega in sledil dalje Simonu kot zvest in pohleven črn pes. Vse skupaj je napravljalo tragičen in smesen vtis hkrati, ker so bili ti divji izbruhi v popolnem neskladju z vzrokom. Ko sta zapustila sobo, smo s,i oddahnili. Za tisti dan smo ju bili rešeni. Spet sitno posedli po kotili in ob stenah ter pustili na sredi prost nekak hodnik, po katerem sc je lahko sprehajal, kdor se je hotel. Mnogi so si prav melodično in do minute natančno razdelili čas med sedenjem, sprehajanjem, dremanjem, kramljanjem in malico, če so imeli seveda kaj za pod zob, kakor da bi morali čas čim bolj racionalno izkoristiti, v resnici pa le zato, da bi ga « tako razdelitvijo nekoliko skrajšali. Če bi si bili znali zunaj tako melodično uredili svoj čas, bi bil marsikdo med njimi precej več dosegel v življenju. Toda tak red jim je bil v notranjo oporo. Pomagal jim je napolniti in razdeliti prazni čas in jim dal rahlo iluzijo civilnega življenja. To je bilo edino, kar so še lahko napravili iz lastne pobude zlasti ljudje brez domišljije, ki niso bili Sposobni izpolniti dolgih ur s sanjarjenjem ali z razmišljanjem. Zato so sc z ganljivo vnemo oklepali svojega do podrobnosti določenega dnevnega reda. Posamezna droibna opravila so postala podobna obredom. Pri tem so sc najrajši nekoliko umaknili v kak kot, da bi bili bolj nemoteni in da so še bolj uživali svojo iluzijo zasebnosti. Za higieno je bilo seve slabo preskrbljeno, dasi je bila ,soba čisla; še vedno je bolj spominjala na bolniško sobo kot na zapor tipa Podmornica. Težko je bilo zlasti z umivanjem. Zjutraj so za kalkc četrt ure odprli sobo in v tistem času je bilo treba opraviti vso toaleto. Spustili so nas vedno le po nekaj iz sobe na hodnik, kjer je bila vodna pipa, kakor so bile v navadi po uradnih poslopjih. A ker je bil pritisk preslab, je iz pipe le slabotno curljalo in ravno takrat, ko so bili tudi v drugih nadstropjih pri jutranjem umivanju, je prenehal navadno še tisti tenki curek. V tistih minutah umivanja je bila tudi edina priložnost, da smo prišli v stik z 'ljudmi iz drugih sob, seveda le, če dežurni policist ni bil hudoben in ni skusal preprečiti lakih stikov. Razume sc, da je bilo možno le skozi zaprta vrata hitro izmenjati par besed s kakim znancem, ker so drugi že nestrpno čakali, da bi prišli na vrsto za umivanje in da bi lahko napravili tistih nekaj korakov po, -hodniku. Taki medsobni stiki so se tikali seveda največ cigaret. Mnogi pa so tudi radi potrkali na vrata ženske sobe zraven naše in povprašali: »Kako je kaj, dekleta?« (Dalje) KAJ JE JOGHURT? Jon-hiurt jc na poseben način pripravljeno kravje kislo mleko. Skisa se, ker se mlečni sladkor pod vplivom posebnih kvasni-c spremeni v mlečno kislino, zaradi katere se v mleku sesiri sirnina-ka/.ein, se pravi beljakovinama sestavina mleka. Ko se mleko sesiri, zgubi lahko tekočo ohlilko in postane gosto. Poleg mlečno-kislinskega ikvašenja se večkrat pojavijo še druga vrenja, kol na primer alkoholno vrenje. To spoznamo po tvorbi ogljikovega dvokisa, ki v obliki mehurčkov uhaja v zrak. Poleg tega imamo lahko še druga neprijetna vrenja, ki mleko pokvari-jo. Če mleko puščamo na prostem, se ob dovolj visoki toploti prej ali slej gotovo skisa. V zraku je namreč vse polno kvasnic, ki povzročajo in pospešujejo kisanje, lo je vzrok, da poznamo kislo mleko že dolga stoletja, in sicer od tedaj, ko je človeku začelo služiti kot prebrana. Poznamo toliko vrst kislega mleka, kolikor je vrst sladkega. Mleko je lahko kravje, ovčje, kozje itd. in vsa kisla mleka so med seboj zelo različna, kol je različna sestava mleka posameznih živalskih vrst, kar velja zlasti glede na odstotek sladkorja. Medtem ko- prebivalci na vzhodu uživajo predvsem naravno kislo mleko, se pravi tako. ki se je samo skisalo, so v zapadni Evropi začeli v začetku lega stoletja pripravljati tudi umetno mleko, ki so mu dali ime jo-ghurt. Slovenci živimo na meji med vzhodom in zapadom in zato uživamo olboje: ravno tako naravno kislo mleko kot joghurt. Toda tudi med nami so določene razlike: Tržačani in Kraševci ne marajo za naravno skisano mleko, ker pravijo, da je pokvarjeno. Vipavci in Tolminci ga pa prav radi uživajo. Joghurt je turškega, oziroma balkanskega izvora; danes ga pripravljajo iz celega ali delno posnetega kravjega -mleka. Mleko najprej pasterizirajo, kar pomoni, da ga pri višji toploti razkužijo, v njem zamorijo vse na-ravne kvasnice. Vanj nato pri toploti 35 — 37 stopinj Celzija vcepijo čiste kulture, to je selekcionirane kvasnice dveh sort: strep-toeoccus thermophilus iin thermobacterium bulgarieum. Prvi je Sestavljen iz bolj okroglih celic, drugi pa ima celice paličaste oblike.- Obe kvasnici se pri svojem delu, to je spreminjanju mlečnega sladkorja v mlečno kislino, podpirata. Zato sc mleko prej skisa, če vanj primešamo enaki količini obeli kvasnie, kot če bi vcepili samo eno. Kdor pripravlja joghurt, mora natančno vedeti, koliko kvasnic je treba vcepiti. Vedeti mora obenem, v katerem razmerju naj bosta kvasnimi, ki ju bo vcepil v mleko. Od tega je namreč odvisen aroma joghurta. Brž ko se nvleko skisa, se pravi postane dovolj gosto, spravijo joghurt v hladilnike, da se ne hi odstotek kisline več dvigal. Iz hladilnikov preide jogh-url naravnost v po-Irošnjo. Večkrat se zgodi, da se mleko ne skisa. To lahko nastane zaradi nepravilnega razmerja med 'kvasnicama ali pa zastran prisotnosti penicilina, ki tudi v najmanjši količini onemogoča delovanje kvasnice streptoeoccus thermophilus. Iz tega je razvidno, da priprava dobrega joghurta ni -tako enostavna stvar. Dober joghurt je zelo okusen. Kot hrana je sicer nekoliko manj vreden od enake količine svežega mleka, ker je iz njega zginil sladkor. Zato je pa mnogo laže -prebavljiv in tudi zdrav. Njegova kislina onemogoča, da se v našem prebavnem ustroju množijo bolezenske drobnoživke, pospešuje pa delovanje koristnih drobnoživk. Zato ga zdravniki predpisujejo mnogim bolnikom. RDEČI RADIČ Sedaj je čas, da sejemo rdeči radič. Kopa- li ga pa bomo po sv. Martinu, to je od srede novembra dalje. Takrat ga bomo začeli siliti, s čimer bomo nadaljevali do januarja. Na splošno poznamo 3 vrste rdečega radi-ča; eden teh je rdeči radič z ožjimi in zašiljenimi listi (rosso di Treviso), drugi je rdeči solatnik z okroglimi listi in tretji je raznobarvni radič (Castelfranco). Pri nas je najbolj priljubljen rdeči solatnik, daleč za njim -pa raznobarvni. Tudi pri rdečem solatniku je več podvrst in nekatere so ponos gospodarjev, ki nočejo odstopiti semena. Naš rdeči radič si polagoma utira pot tudi v inozemstvo, izvoza v večjem obsegu pa še ni, ker so naši pridelki za sedaj še prepič-li. GLEDE VINA SO NEMCI STROGI List LTlalia vinicola ed agraria poroča, da je sodišče v Wie«badenu naprtilo nekemu po- V Cl)porini pregled —j BRAZILIJA IN ŠVEDSKA V FINALU V torek je športna javnost zvedela za imeni enaj-storic, ki se bosta v nedeljo borili za naslov svetovnega nogometnega prvaka. Ti sta Brazilija in Švedska, ki sta v polfinalnih srečanjih porazili Francijo , in Nemčijo. V Stockholmu so se Francozi v veliki borbi zaman skušali upirati hitrim in vigra-nim Brazilcem. Južni Amerikanci so bili 'stalno v napadu in so dobesedno ves čas igre oblegali Iran coska vrata, tako da so zabili kar 5 golov. V finale so se zasluženo uvrstili tudi Švedi, ki so odločno premagali vztrajne Nemce. V prvem polčasu se je srečanje zaključilo z neodločenim izidom (1:1), toda v drugem polčasu so Švedi zabili kar dva gola in sc tako vključili v finale. Od četrtfinalnih srečanj omenimo tesno zmago Brazilije nad Walcsom. Charles in tovariši so kar 70 minut uspešno odbijali napade Južnih Amerikan-cev in šele 25 minut pred koncem je najmlajši igra lec 17- letni Brazilec Pele zagotovil svojemu moštvu zmago. Srečanje se je torej zaključilo z 1:0 za Brazilijo. Francozi so brez velikih težav premagali utrujene Irce. Od francoskih igralcev se je odlikoval Fontaine. Tudi ta tekma je dokazala, da je francoski napad zelo plodovit, saj je zabil kar 4 gole. Tekma med Rusijo in Švedsko se je zaključila z zmago Švedov. Utrujeni Rusi so popustili le v 49. minuti, ko je Hamrin, gotovo eden najboljših napadalcev Švedske, zabil prvi gol. Ugotoviti je tre ba, da imajo za uspehe švedskega moštva največ zaslug tisti švedski igralci, ki nastopajo v italijanskih moštvih, a so jih kljub temu vključili v reprezentanco njihove domovine. Od teh so sc posebno izkazali Liedholm, Skoglund, Hamrin in Gustav-son. Brez teh igralcev bi bila Švedska dokaj povprečna ekipa. V četrtfinalu je klonila tudi Jugoslavija. Vsi so vedeli, da so Nemci nevaren nasprotnik, a so upali, da se bo Jugoslavija Nemcem oddolžila za poraz, ki ga je doživela pred 4 leti v Ženevi. Jugoslo- narejeva-leu vin dve, leti in pol ječe in 4 milijone lir globe. Obsojen je bil nadalje na odškodnino- II milijonov lir in 5 let ne bo smeI trgovali z vinom. Slepar je razprodal 15.00(1 hi ponarejenega vina. Urednik lista pripominja: »Obsodba v Wiesha.:lenu dokazuje, da se v Nemčiji ne šalijo... in le nekaj -podobnih obsodb v Italiji bi zadostovalo, da hi sleparije pri nas tako- rekoč zginile«. EVROPSKO ENOTNO TRŽIŠČE IN ZAŠČITA PTIČEV V ‘liitJin Agriei Itura to vprašanje obravnava prof. Aleksandro Chigi, ki je- podpredsednik Mednarodnega odbora za zaščito ptičev. Pisec pravi, da so na mednarodnih sestankih tnnogi protestirali proti Italiji, češ da dovoljuje lov na drobne ptičke.'Naj.več protestov so viložili Švicarji in Nemci. Švicarski zastopniki so se obenem zglasili pri ministrstvu za kmetijstvo v Kirnu, kjer so jim oh! j uh id • -da bodo- [rtiče zaščitili. Ker ministrstvo' ni donlej ničesar ukrenilo, se nezaupanje do italijanske vlade čedalje bolj š-iini, tako da so nekateri že predlagali, naj se Italija kaznuje. Agencija Italpress pravi, da je zaščita ptičev v Italiji, postala predmet razprave zlasti glede na organizacijo Evropskega enotnega tržišča. V Nemčiji se namreč širijo zahteve, naj se prične ovirati uvoz italijanskih kmetijskih pridelkov (sadja in povrtnine), če Italija ne poskrbi za zaščito drobnih ptičev. Pisec se končno- sprašuje, ali naj v Italiji prevladajo koristi kmetijstva in tujskega prometa, ali koristi manjšine, ki jo tvorijo brezobzirni lovci, prodajalci in izdelovalci lovskih pušk in nabojev. vanski napad jo letos okleval in pretirano zapletal igro. Nemci so izkoristili ugodni trenutek, tako da je desni krilec Rahn zabil edini, a odločilni gol. O tem srečanju lahko rečemo, da so borbenost, srčnost in odlična fizična moč Nemcev premagale visoko tehniko i.n neodločnost jugoslovanskih igralcev. Odlična igra Jugoslovanov je bila ponovno brezuspešna. Nemški listi so po tej tekmi pisali, da so Jugoslovani umetniki nogometa, toda njihova'igra da ni več moderna. In to jc verjetno tudi res. PREGLED TEKEM Četrtfinale: Malmo: Nemčija — Jugoslavija 1:0 (1:0) Stockholm: švedska — Rusija 2:0 (0:0) Norkoping: Francija — Severna Irska 4:0 (1:0) Gdteborg: Brazilija — Wa!cs 1:0 (0:0) Polfinale: Goteborg: švedska — Nemčija 3:1 (1:1) Stockholm: Brazilija — Francija 5:2 (2:1) Naslednje tekme.: Sobota, 28. junija, v Gdtcborgu: Nemčija - Francija (finalna tekma za 3. i.n 4. mesto) Nedelja, 29. junija, v Stockholmu: Brazilija - Švedska (finalna tekma za 1. in 2. mesto) ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo — Prejšnji teden se jc zaključila etapna dirka po Švici. Zmagal je Italijan Fornara. V nedeljo so najboljši italijanski kolesarji tekmovali po Piemontu. Na prvo mesto sc jc uvrstil De Filippis. Odbojka — V nedeljo so sc končale tekme za italijansko državno prvenstvo za moške. Zmagala je ekipa C1AM Villa d’Oro iz Modcne. Avtomobilizem — Na letošnji dirki v Le Mansu sta zmagala Gendebien-Hill na vozilu Ferrari. Lestvica za svetovno prvenstvo jc naslednja: I. Ferrari 38 točk; 2. Porsche 18; 3. Aston Martin 14; 4. Lotus 3 in 5. Osca 2. Na sporedu jc bila tudi znana krožna dirka Tisoč milj. Na prvo mesto se jc uvrstil Taramazzo (Ferrari). Lahka atletika — Romunka Balasova jc skočila 1,80 m visoko in s tem postavila nov svetovni višek. IN PRI C£LI STVARI NAJBOLJ ŽALOST NO TO. DA MU NE r MOREVA POMAGATI. UBOŽEC, ZME4ALO SE MU ^ 3E'. S TRDONJA 1E 3AHAL TO DIVJI PO-URASINI... —o-<-v—<->—s ZORO SEM SREČNO DOMU AL - UPAM .DA BOM TUDI VEČERNO ZARj6... a A-A ČE SE TAUO BOJITA, UAR OSTANITA. USER HOČETA. SAZ. GREM . IZBIRAT OROŽ.JE, KASTI ČA6 BOSA M SE BLIŽA. rZZ_y *£ . . K V f ( IZGUBLJENO! GRAŠČAU. JE ODVEDEL TRDON JO V GRASSUa OROŽARNO... . . ^ UM,TO -SE VSE PREVELIUO ZAME... SICER PA OULEPA NITI NE POTREBUJEM,SAMO MEC IN DOBREGA UONJA. TALE BO UOT NALAŠČ. ZAME GA VSAS LAIAUO DVIGNEM! KAR N^PRE3, VRATA MOJEGA GRADU SO Tl . MA &TEŽAS 4 V, ODPRTA! TRDONJA SE S TREPETAJOČIM SRCEM PRESTOPIL PRAG, ‘o UATEREGA SE SE NOBEN VITEZ NI ŽIV VRNIL, l E3,RDOPA 'ROGO,,., AU,TI Sl .ŽABA?! tARAS, U03 Tl ODPREMI, PREPOZNI W SAS 'SE PRAV SMO’ ti J TARO! PRESNETI Mi JLAROTNIU.miRO, DA ME NI ZADUŠIL. fTUDl PRIMERNEGA RONSA SE UMALU NAS.EL.,. /■—■*«—-v—^ NA SVIDENJE, PRIJATELJI! NOČ. SE BLIŽA UONCU, NE SMEM RAZOČARATI MALHARJA1 MNOGO SREČE!! U.MALU 1E STAL PRED VRATI ČRNEGA GRADU... , J HEJ, , M ALU AR!! ODPRI!! finir ( "PRAVO ROPAR.SUO GNEZDO!-... "t BRRR, KAR MRAVLJINCI Ml LEZEJO PO HRBTU... TODA ZDAS NE MOREM NAZAJ... s— A It um vita Imeti -b v vi a Fi £• Waf/ace . A. fi. »Tudi vi, gospod, bosi e odpotovali?« je vprašal komisar. »Mogoče... toda ni še prav gotovo. Za sedaj vam izročam samo le stvari, toda naj niliče ne i/.ve; se razumeva?« »O, popolnoma; kar ukazujte!« »Tudi Fing-Ilo ni treba, da ve, da sem bil tukaj...« »Dobro! Saj veste, da sem lili kol grob!« in svetli komisarjevi aohje so se zarežali. »Pridite lk,ar z menoj, v tisto, novo kabino bova postavila vso skupaj. Prav?« »V novo?« je namršiil obrvi. »Ni liil še niliče v njej?« »Ne. Gospodar je dal ukaz, naj bo pripravljena za nocoj.« »Zanj menda ne... saj iiina poveljniško kajuto; za koga torej?« Komisar ni znal pojasniti. 1’okazti! mu je veliko zaklenjeno skrinjo ter priponunil, da bi blago najbolje tam spravila. »Greni po Iključe, gospod major,« in je odhitel. Ko je bil Spedvvell sam, je brž odpnl ikovček in vzel ven dve podolgovati cevki in ju je položil na dno škatle. Komaj jo je utegnil zapreti, že se je vrnil kom is ar s ključi. »Slišiite, Itaki, kdo je, vaš radiotelegrafist?« »Jaz sam, gospod major; včasih mi pomaga neki Kiitajec.