GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 97. ©- decemlDra 1899. Le-bo V JLL- Novi kongres. New York, 4. dec. V jeseni leta 189S. novo izvoljeiii kongres s** je dau^a v Was h in g tonu sešel. Izid volitev, kt^re so sledile utisu entuziaatične vojue omotice, je bil seveda povoljen za administracijo iu sicer tako, da ima s»jdaj popolnoma prosto r««k< posebuo ker so tudi letošnj« volitve bile primeroma dobre za njo in se nemajo administracijski politikarji prav nič bati. Kakn naloge bodo stavili kongresu, to je lahko sprevideti. O varovanju delavskih koristi ni prav nič na sporedu. Saj še ni bilo nikdar na dnevnem redu, zato danes tem manj. Ako bi bili delavci tako zvedavi, da bi na duri potrkali, zavrnili jih bodo š čarovuiško besedo: „Dobri časi!44 Rekli jim bodo: ,, Kaj pa hočete? Dežela pro-cvita in rodi obilen sad! Saj živimo v najboljšem delu sveta, Vi dobite Vaš dele/.'4 Ako to tudi povsem ni res, vendar na ta način se odpravljajo ,uadiežneži*, politikarji in časniki bodo delavcem hrbet obrnili kakor so to dosedaj storili. Kongres se ima baviti z bolj važnimi zadevami. Glavna njegova naloga bode : Nadaljevanje pričete razširjevulne politike, to se pravi rešitev civilne uprave na Kubi, Porto Kici iu Filipinah v smislu velikokapitalističuih interesov. Nekaj je tem admiiiistracijskiiu politikarjem na potu, to je namreč volitev predsednika in objeduem nove volitve v kongres. Ako bi jim tudi sedanji kongres vse dovolil, kar zahtevajo, morajo vendar njih poželjenje nekoliko brzdati, ker vendar še uemorejo reči: ,,Za nami vesoljni potop'*, ker bi mogoče pri okoliščinah vesoljni potop še preje nastopil, nego bi jim ljubo bilo. Najbrže bodo kongresu le take predloge predložili, s kterimi ne bodo vrata na st-žaj odprli. To se pravi, da ne bodo takoj pokazali koliko je našim dobičkuželjnim kapitalistom na tem ležeče, da bi ravnokar „oelobodeno" ljudstvo pričeli pleniti na gospodarskem polju, ta plen jim itak ne odide in bodo lahko malo počakali, potem bode tem boljše obresti dajal. Našim kapitalistom b. de že ugajal danes otvorjeni kongres, pri tem pa že tako postopal, da ne bode vsa naklonjenost preveč očividua, in tako se lepo vlada in naprej deluje kakor ravno gre, ameriško delavsko ljudstvo je pa v svojih zahtevah tako pohlevno, kakor ovca kadar jej dlako strižejo. Razmotrivanje pod irto. I "i še Free 1-nnce. V mojem zadnjem spisu na temu mestu sem proti koncu poudarjal, da je v interesu Slovencev OBtati pod avstrijsko vlado. Razloge zakaj je to potrebno, Bem tudi navedel. Pred kakim pel letom sem v vrsti •pis<«v (priobčenih v ,Glas Narodu') skušal dokazati, da je znanje ruskega jezika mladim in sploh izobraženim Slovencem jako, da neobhodno | otrebno. Maršikteri čitalec, kteri je tedanja moja spise pazljivo čital, bode vprašal : „Kako se to sedanje pi-sanje strinja s tedaujim? Ako se naj mi Slovenci osodi vdamo in delamo z vsemi silami na to, da ostaoemo pod avstrijskim žezlom, čemu seje potreba potem ruskega jezika učit«?44 Jaz pa pravim, da učenj© ruskega jezika ne meri na razpad Avstrije. Nam Slovencem veli pamet in pri-rojeuo čuvatvo, prijeti se novejega Vspored. V Varšavi, v mestecu, v kterem vlada težka roka absolutizma in policijske sile, ter ljudstvo zadržuje v gibanju bolj, nego v kakem drugem mestu na civiliziranem svetu, so nedavno izročili materi zemlji borilca za delavske interese. Na tisoč* delavcev se je dreujalo za pogrebom, n^zmeneč se za nevar nosti, ktere so jim pretile. Golo-giavi so korakali skozi mesto; proti volji policije so vzeli raz krste mrtvecu poklonjene vence in jih nosili na čelu sprevoda. Navdušen je bil govor ob grobu in ko so truplo borilca zagrebli, sodelavci navdušeno zapeli svojo pesem. Vsaka beseda, ktera je bila tam govorjena in vsak glas pesmi je bil ve 1 e i z d a j s t v o in hudodelstvo. Ljudje so se podali v nevar-ii"st, da zgube svoje službe, svojo prostost in celo tvezajo svoje življenje, ker so svoje mnenje glasno in javno priznali. Niso -e na nič ozirali! Požrtvovalno in navdušeno so stali za svojo stvar. Druge mlačne so navduševali z njih pogumom ; nove somišljenike in soborilce so si pridobili za veliko 4iikdar mirujočo bitko v oprostenje delavskega razreda. Druga slika ! V Zjediujenih državah Amerike, v namišljeno najbolj svobodnej deželi na svetu, so na stotine delavcev ali njih borilcev vrgli v ječe pod sramotnimi pretvezami. V ječi jih drž£ češ, da so postave prelomili, a nikake krivde jim dokazati uemorejo. Jednega moža so obsodili v sedemnajstletno ječo, ker je bil tajuik delavske Unije, od ktere baje sumničijo, da je pro-uzročila razstrelbo rudarskega poslopja, iu za to namero je moral vedeti tajnik. S pomočjo vojaške sile so zatrli po ustavi priznano pravico združenja rudarjev v Idaho. Podporne novce za delavce so pokradli. Sedem sto delavcev imajo v ječi ter surovo ž njimi postopajo, sramotne naredbe so za nje vpeljali, žene teh nesrečnih mož pa med tem časom vojaki zločiusko napadajo in onečastujejo. Le z uradnim dovoljenjem je delavcem dovoljeno vprašati za delo. Podpisati morajo izjave, ktere z dobro vestjo nikakor uemorejo podpisati, ker to je obte-ženje njih zaprtih tovarišev. Krivo pričanje se očividno godi, krive priče kupujejo,olajševalnim pričam pa prete; sodniki in državna sila delujejo iz roke v roko. Kratko, niti j e d li o posililo sredstvo ne opustč, da ne bi delavce vsega okraja tiranizirali iu pestili. Moč je v roko vzela žezlo. Uničenje in poga- slovauskega narečja zato, da ostanemo Slovani. Naše tesno omejeno slovensko narečje nas pa ne more uarodnega poguba rešiti. V Avstriji bivajo tudi Rusini, kteri so po veri, govoru in pisavi skeraj do pičice enolični pravim Rusom. Zakaj bi se temu številu še poldrag milijon Slovencev ne pridjalo? Jaz razpravljam tu le slovenske jezikovne razmere in se ne oziram na to, kaj bodo Hrvatje, Srbi in Bolgari v tej zadevi storili ali opustili. Brigaj mo se v prvi vrsti za same sebe in ne iščimo svetov, in podpore drugje nego v svoji moči. Rusko govoreči prebivalci bodo zvesti državljani avstrijske vlade, ako jim ona dovoli slobodno gibanje v narodnih rečeh. Rekel bode kedo: „Poglej avstrijske Nemce I Tudi oni Be hočejo z bratom v veliki Nemčiji združiti. Ako bodo Sloveuci znali rusko govoriti, bodo oni tudi proti Rusiji tiščali. To pa pomeni oslabljanje ali celo razpad Avstrije !** Dobro 1 Priznavam, da je to opo- ( žanje vseh delavskih pravic naznanjajo; ustava je prelomljena; postave in pravico pa z nogami teptajo. Pričakovati bi bilo, da se take nečuvene naredbe komaj še kje na svetu pojavijo, in da se bodo tovariši delavskega razreda potegnili za žrtve, kakor so to pokazali delavci v Varšavi. Pričakovati bi bilo, da bi se delavci te dežele od morja do morja oglasili in javno izrekli svoj gnev in obsodbo proti barbarskemu postopanju v Idaho. Pričakovati bi bilo, da bi delavstvo vse dežele priredilo demonstracije in na jav-uih krajih obsojalo bestijalično postopanje in nasilstvo zveznih vojakov nad ženami in hčerami zaprtih delavcev v ,,Bull Pen". Toda nič o tem ! Le sem in tja je čuti kak tožeči ugovor! — Sedaj pa poglejmo one delavce v Varšavi, kjer jih v zavedanju in napredovanju ovira kruti ruski absolutizem, in pa naše slobodne delavce v tej deželi! Iu ako ti sami to malo preudarijo, ali jih ne bode sram? ,,Bogat hočem pestiti" je djal, kakor sedaj kapitalistični časopisi občudovaje poročajo, deset let star deček, kteri je živel v oddaljenem kraju Warren countyja države New Jersey. In deček, kteri je pred skoraj 90 leti tako govoril* John J. Blair je sedaj v 9S letu svoje starosti v Blafrtownu umrl, zapustivši premoženje, ktero cenijo nad 70 milijonov dolarjev. Stari pregovor: ,,Kar si kdo v mladosti želi, ima v starosti v obilici4', se je pri njem v polnem obsegu uresničil. Ta rek pa nitakoumeti, kakor da bi to samo po sebi prišlo, ampak treba je imeti srečo, pretekanost in gotovo mero trdosrčnosti; potem je še le mogoče računati, da se izpolni v dobi jednega naraščaja. John J. Blair je hotel toraj bogat postati, ne da bi z bogastvom koristil Človeštvu, ali tudi samo občini, v kteri je bil rojen in bival ves čas svojega življenja, kakor je dandanes z vporabo neizmernih sredstev mogoče, ne da bi pospeševal znanstvo ali umetnijo, tudi ne da bi živel razkošno kakor knez, gradil z* se krasue palače v meBtu in na deželi, nasajal velike parke, redil lepe konje, gradil brzo jadrajoče ladije, ktere bi nosile njegovo ime preko oceanov, hotel je marveč postati bogat samo radi bogastva. Parkrat stotisoč dolarjev, ktere je skoraj v teku jednega stoletja daroval cerkvam iu drugim zavodom znamuje njegovo skopost. Stanoval in živel je kakor mož, kteri se mora zelo omejiti, hodil vedno sla- rekaive navidezno utemeljeno in logično — pa le na videzi Zakaj rečem le na videz, hočem v uastopuih vrstah dokazati. Avstrijo si zdaj nemoremo drugače misliti kakor zbirko narodno-stij, ktere so pa po starih od srednjega veka do nas prešlih političnih mejah nenaravno in nesrečno v razne pokrajine ali politične pokrajine razdeljene. Mi Slovenci smo razkošeni v Bledečih kronovinah: Kranjsko, Štajersko, Koroško, Istrijo in Goriško. Čehi bivajo na Pemskem (reči na Češkem — to bi ne bilo prav), na Moravskem iu v Šleziji. Prištevati smemo k češkemu narodu po vsej pravici Slovake, živeče na Madjarskem. Avstrijanski Poljaki žive v Galiciji in v Šleziji. Hrvatov živi nekoliko pod madjar-sko krono, nekoliko pod dunajsko vlado. (V Dalmaciji, Istriji in tudi v Bosniji). Avstrijanski Srbi žive v Banatu, v Slavoniji, v Dalmaciji, v Bobu i, v Hercegovini- Nemci so razdeljeni v celo vrsto avstrijanskih pokrajin. bo oblečen iu si ni nikdar želel dušnega življenja izvan Blaireville, N. J. Sleduja skoraj nepotrebna opomba, naj zabranjuje misel, kakor bi se bil morda v literarične, znanstvene, ali umetnostne študije, ali društvene probleme tako utopil, kakor bi zanj ne bilo zvunajnega sveta. Zanj je imelo življenje samo jeden namen, begat postati in vse postranosti bi zamogle popolno dosego istega namena le ovirati. Pričel je s tem, da je odprl prodaj alnico na deželi in vzel svojega brata kot sodruga. Ko je dovolj zaslužil, odkupil je po ceni svojega brata in povsod v okolici odprl jed-nake prodajaln ice. Od farmerjev je kupoval pridelke že na polju in plačal z blagom iz svojih-prodajal-nic. Gotov denar je posojeval far-merj^m proti skopušnim obrestim in ako mu niso mogli pravočasno plačati, jih brez usmiljenja pognal iz njihovih posestev. Ko so gradili Morris in Essex prekopa, je imel v zalogi veliko sladkega surovega masla, kterega na slano Buro-vo maslo vajeni delavci pri prekopih niso hoteli jesti. Blair je pokupil vse žoltovo surovo maslo, ktero je le dobiti zamogel, zmešal isto s sladkim in prodal mešanico po shillingu (12^- centov) funt. Naredil je $4000 pri t-j kupčiji. Potem je pričel graditi železnice. Najbrže ni v Zjed. državah nobenega moža, kteri bi o kakem času, imel v Bvojih pestih toliko milj železnic kakor on. Poleg tega Bi je iz javnega zaklada pustil vedno podeliti mnogo dežele, da je bil že zanaprej siguren ogromnega dobička. Za del, kterega je gradil pri Union Pacific železnici, je dobil 1,000.000 akrov zemlje v Iowi; za dovršenje Iowa Falls in Sioux City železnice pa 700.000 akrov. Zveza Missouri Valley z Union Pacific železnico mu je prinesla 040.000 akrov. Deželo je zmeril v mesta, ktera je razumel „pospeševati'4. Skoraj v vsakem slučaju so morali prvi naselniki vabilo ustanovitelja mest z vsem plačati, kar so imeli. Toda vrednost neprodanih zemljišč, je neznansko rastla in Blair je dobival za nje milijone in milijone. Tako je živel, tako je nabiral ogromno bogastvo, ktera je vstvarilo delo druzih, tako je umrl. Leto pred svojo smrtjo je premišljeval, kako bi zamogel prihraniti plačo za strežnico, ktero je slednjih par let radi visoke starosti moral pri sebi imeti. Konečno ji je rekel: ,,Zelo sem Vam hvaležen za vse, kar ste za mene storili, rad bi Vas Še zanaprej obdržal, toda nisem vstani delati nepotrebnih stroškov in ker se sedaj boljšega počutim, Vas moram odpastiti'*. Jaz trdim, da to razdeljenje raznovrstnih narodov v še mnogovrstneje število različnih pokrajin je rak, na kterem avstrijsko cesarstvo hira. Nevarnost Avstriji toraj ne preti v temu, da obstoji iz toliko različnih narodov, ampak v tem, da bo te narodnosti razkošene v toliko raznih upravnih oddelkih. Da se tako zaplet na uprava vrši, je treba trikrat toliko uradnikov in morebiti trikrat, ali pa še več toliko stroškov kakor ako bi bile različne narodnosti v plemenske pojedinosti spojene. Omenil sem tu le g m o t u o trošenje sil pri upravno kompliciranem državnem stroju. Predaleč bi me pa vodilo, ako bi hotel na temu omejenem prostoru povdarjati tudi neugodnosti višjega reda v državljanskem življenju, ktere imajo izvir v obstoječih, prej omenjenih odnošajih. Treba je torej starodavne in modernim pojmom o vladanju protivne historične meje med narodom istega mesa in krvi podreti, ako Be hoče Strežnica je poročala družini, kaj jej je Blair rekel, in ta je žensko poučila naj reče staremu skopuhu, da hoče rajši zastonj delati, nego zapustiti službo, ktero je tako dolgo opravljala. Blair sprva o tem ni hotel nič vedeti, pozneje pa je privolil, da ga bode strežnica tako dolgo zastonj opravljala, da dobi drugo službo. In tako je ostalo dc njegove smrti. Ta najpopolnejši tipus brezsrčnega hrepenenja po bogastvu radi bogastva je mogel zapustiti Bvoje nakopičene in skrbno varovane zaklade koncem stoletja, ktero se bode enkrat kapitalistično imenovalo. Bode li konec prihodnega stoletja še kaj tacih originalov svetu podalo? Iz naši! doi kolonij. Malo junaštva. \V a s h i n g t o n, 2. dec. General Otis je vojnemu oddelku oficijelno naznanil poročano podajo Bayom-bouga. V mestu je bilo 800 Filipi ncev in mnogo vjetuikov. Vstaši so se podali 50 vojakom konjiškega polka štev. 4. V poročilu pa ni nikjer omenjeno junaštvo Ameri-kancev kakor je isto časnikarstvo poročalo. Amerikanci so bili namreč z raestom že zdavnej v zvezi, in sedaj na podaja je bila le formalnost. Dalje brzojavlja Otis, da si je Brereton, poveljnik pešpolka št. 24, v Santa Thomas blizu San Fernan-de. pokrajini Luzon He^el po življenju. Brereton je bil doma iz New Jersey ter zapušča vdovo in sedmero otrok. Steviljenje na Kubi dogotovljeno. H a v a n a 4. dec. 30. novembra je general Sauger dokončal številje-nje na Kubi iu ae bode sedaj podal na Porto Rico, da tudi tam izvrši isto nalogo. Med tem časom bodo v Washingtonu tabelarično sestavili izid številjenja na Kubi, ter je pričakovati, da istega objavijo do prihodnjega aprila. Današnjega zborovanja Emiliano Nunez kluba so Be udeležili generali Gomez, Lacrot in senor Cisneroa. Vsi govorniki bo bili v tej točki jednoglasni, da bi bil sedaj čas uporabiti sad vstaje, boje se pa, da Zjed. države ne bodo držale svoje besede. General Brooke je danes dovolil odpošiljatev 12.000 Remington pušk in 1,400.000 nabojev iz Cien-fu°gos kolombiški vladi. Istočasno poizvedujejo Amerikanci kako je tolika množina orožja prišla v po- Avstrija prenoviti in postati zopet močna velevlada. Le na ta način se more to doseči. Na raznih narodnosti, pa upravno spojenih, ustauovljena federacija, v kteri imajo vsi udje enake pravice — v temu je rešitev Avstrije. Tako ponovljena Avstrija bi se oživela čudovito in stala bi na veke. Gravitacija sedanjih avstrijskih narodov k največjem izvan avstrijskem številu iste krvi bi bile potem tla odmaknjene. Zakaj bi silili potem drugam, ako bi jim bilo dobro doma? Ali si moreš čitalec misliti, da se bode nemšk: Švicar hotel zdruSfti z „rajhom"? l*to tako ne bo francoski Švicar hotel se združiti z Francijo, in ravno tako si ne bode želel Italo-Valonec pod Italijo. Vsem tem trem odlomkom raznih narodov gre dobro v Švici, ker modra ustava zagotavja vsem enake pravice v vseh ozirih političnega in socijalnega življenja. (Konec prihodnjič.) Best Kubanca Domingo Nazabel, poleg tega pa še v tako negotovih časih. Orožje baje od vseh krajev zopet prihaja na dan in ženske se ba vijo z izdelovanjem nabojev. Zgube na Filipinah. Washington, 4. decembra. General Otis poroča vojuemu oddelku, da znašajo zgube amerikan-ske armade na Filipinah od 1. avg-1898 do 31. avg. 1899 toraj v 13 mesecih 3268 mož. Od teh je bilo 916 usmrtenih na bojnem polju, ali vsled bolezni umrlih. Vsled ran ali vsakovrstnih nezgod vpoštevši 11 samoumorov je umrlo 2352 mož. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je 178 mež pobegnilo iu Bog vč koliko so jih Filipinci vjeli. Po posebni sestavi znaša število na bojnem polju padlih in ranjenih vojakov 1900. Prevožr-a ladija „Wareu" je s 35 častniki iu 852 možmi odpljul8 v Manilo, kakor general Sliafter poroča vojuemu oddelku. M a n i 1 a, 4. dec. General Young je odrinil proti gorovju, da zabraui odhod generalu Tinio z 600 vstaši, kteri so se vtrdili med Viganom in Bangned. Med tem časom se pomika oddelek Amerikancev proti Cervantes, kjer so slednji čas baje zopet enkrat videli Aguinalda, drugi oddelek pa patrulira ob obrežju med San Estabanom in Viganom. Domačini so Amerikancem povsod prijazni — toda le na videz. Dopisi. Viento, Oreg., 26. nov. Kakor Vam znano g. urednik, da sem ostavil Anacondo dne 1. julija ter šel v druge kraje dela iskat, sem tudi hvala Bogu dobil, in sem prav zadovoljen. Tukaj delam v gojzdu, namreč borovce prirezujem za krcle. Dela nas kakih 100 mož na žagi in v hoati. Tukaj na okolu se še precej lahko delo dobi, ako bi kterega rojaka sem veaelilo, ne bode gled6 dela v zadregi. Okolu Portlanda, Oreg. Tacome, Olympie in Seattle, Wash., je dosti žag, ker je obilo hoste na okolu. Plača res ni velika tukaj od $1.75 do S2 na dan, toda hrana nas velja 84 na teden. Tukaj nimamo še nič zime, toda dežuje vedno, a delamo vsejedno, zato pa je potreba nepremočljive obleke. Tukaj ni nobenega naših rojakov in mi je zelo dolg čas, zato mi pa tudi nemudoma pošljite ,,Glas Naroda", da kaj zvem kako se rojakom po širuih Zjed. državah godi. Tukaj sem veliko ljudi pride in odide, a nisem še naletel na nobenega Slo- Seveda .. misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokuBil £ SUPERIOR STOCK $ pivo, potem veš, daje boljše 'r nego dobro. — Isto je NAJ-¥ BOLJŠE....... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - MI0H. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLE- L NICAH. =33? 7 ■ JŽ Entered as second clae matter at tise New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »glas naroda". Lilt slovenskih delavcev v Ameriki, Izdajatelj in uredili* : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.- t\ pol leta..............$1.50; £a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta .'...„ 3.50, \ „ „ Č3trt leta . . . „ 1.75. VT Evropo pošiljamo list skupno dve številki ,Glas Naroda" izhaja vsako ^-edo in soboto. „GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83. Advertisements on agreement. Ameriško sadje za svetovno razstavo. Mr. Biakely, newyorški član komisije za svetovno razstavo v Pariza ima nalogo nadzorstva pošiljanja ameriškega sadja v Paris in mož s*-* je te dni izjavil, da ima vse razstavne stvari že zbrane in se nahajajo v hladnih prostorih. Razstavljeno Radje bodo v r^frigatorih odposlali v Paris. Večinoma so jabolki, hruške in Catawba grozdje. Mož pričakuje, da se bode to sadje do 1. junija 1900 sveže obdržalo, čez poletje pa z drugim nadomestilo. Vsak sadež bode imel naslov pridelovalca in kraj kje je bil pridelan. Ali preti pomanjkanje premoga. Zadruge, ktere imajo v rokah trgovino premoga kakor tudi vele-knpci, kteri za njimi tiče pod jedno odejo, trdijo, da bi v New Yorku in druzih večjih mestih dežele posebno v zatočnih državah nastalo pomanjkanje premoga, ako bi na-krat utegnil nastati mraz. Koliko je pri tej trditvi istinitega, je kaj težko uganiti. Mogoče pa je vendar, d" 1' vrstic se plača (ja bode začasno povpraševanje po premogu večje, nego dovoz, posebno k^r je slednji čaB tovorni promet na vseh železnicah tako obširen, da vozove za premog rabijo za prevažanje druzega blaga. Velike železnične družbe, ktere v istimi posedajo dve tretjine vseh premo-gokopov naše dežele, in ktere so tudi pravi premogarski trust, ne bodo vstanu tolike množine premoga i-j tako hitro spraviti na trg, kakor bi bilo v času pomnožene porabe kuriva, želeti. Nov lVain-o.sk i parni k. Ravnokar j« ospel kabelgram iz Havre, da seje brzoparnik „L'Aqui-taine" z dvojnim vijakom od Com-pagnie Generale Transatlantiqu^, (francoska družbe) povrnol iz po-skušne vožnje pod nadzorništvom uradnikov francoske vlade. Parnik je popolnoma popravljen in prenovljen ter preskrbljen z vsemi modernimi napravami. Istega bodo uvrstili za redno vožnjo na francoski črti m^d New Yorkom in Havre kot brzo in poštni parnik, kt ri bode vozil 20 vrst na uro. Parnik ,,L"Aquitaiue" bode odrinil iz Havre 9. dec. v New York, od koder bode v četrtek 21. dec. ob 10. uri zjutraj nastopil povratno vožnjo. Poleg te velike ladije z dvojnim vijakom bode izvrstni par-La Touraine" istotako z najemščino tako tudi ta dan. Ko dvojnim vijakom, dobil jedua-se je po slabej cesti bolj počasi kovrstnega sodruga. Ako tema še Za oglase 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti ah ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mon Order. Pi 1 spremembi kraja naročnikov nrostoio, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi >vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite baslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. venca in Hrvata, največ je pravih Amerikancev, dosti tudi Švedov in Fincev, pa tudi nekaj Nemcev. Pozdrav rojakom po širnej Ameriki. An t. Stergulc. Razne vesti. Rop pri belem rlnevu. George H. Huber, posestnik mu* žeja v New Yorku j^ bil v ponedeljek dopoludne na Central Park Ave. blizo Empire dirkališča od štirih lopov prijet in oropan za 8250 gotovine, uro in verižico. Lopovi bo svoj rop skrbno preudarili. Huber ima blizo Yonkerea posestva v najemnini in šel sleherni mpsec po j parnik vozil in dospel do štirih mož na- prištevamo veličastna brzoparnika sproti njemu korakajočih, je jed-n z dvojnimi vijaki „La Lorraine", teh prijel konja za ujzdo, ostali kterega so trije pa planili po Huberju, ga vrgli spustili v iz voza, dva mu pretila z revolverji, kteri bode pozneje sledil, bode par-tretji mu pa pobral novce, uro in j niška služba francoske črte pri-verižico. Na upitje so hiteli na po- hodnjo spomlad v vsakem oziru moč v bližini poslujoči delavci, ali pripravljena postreči veliki mno-predno so ti dospeli, je bil rop iz- žici potnikov, kteri bodo obiskali vršen, lopovi pa odnesli pete v svetovno razstavo v Parizu 1. 1900. gozd. Našli indijanske ^robe. Petsto potpikov zaostalo- L i m a, N. Y., 4. dec. Pri kopanju Ko je parnik „Ems" severonem- ua ^ est Main iu Rochester cesti so glavo. Zdravniška pomoč ni mogla rešiti moža, umrl je, ne da bi prišel k zavesti. Fellows je bil 40 let star in zapušča vdovo s otrokom. Umorjeni je imel pri sebi 820, zato po pravici sumijo, da ga je njegov spremljevalec umoril in oropal. Tatovi prouzrooil; požar. Hancock, N. Y.f 2. dec. Mi-nolo noč so tatovi razstrelili bla-gajnico v drogijskej prodajalnici J. Howarda. Poslopje je bilo vsled razstrelbe razdejano in v drugem nadstropju stanujoča družina A. S. Gould se je le 9 težavo ot^la smrti, ker se je ogenj zelo hitro razširil. Ogenj seje razširil tudi na proda-jalnico z obleko in seželeznino. Tri poslopja so bila vpppeljeua. Staro ženo Tarbox je ogenj dohitel v po-steli in postala nj^ga žrtev. O 1 po« vih nemajo nikakega sledu. 3Iorilca yjeli. Množica ljudi se je zbrala 2. nov. zvečer v Hamilton Square, malem mestecu blizu Trentona, N. J., da bi se polastila zamorca Edgard Williamsa, kteri je v Četrtek na Whitevi farmi umoril Minnie Eise-lin. Ko je dospela vest v Trenton, se je policijski načelnik s 100 policaji takoj podal v Hamilton Square Ko je zamorec Williams šel mimo Goodove prodajaluice, ga je gospodar takoj spoznal in zvabil v pro-dajalnico, kjer so ga premagali in zvezali. Potem so ga izrtčili squi-reju Smithu, toda predno je za-mogel z vjetnikom dospeti v svojo pisarno, zbralo se je okolo morilca nad 1000 razburjenih ljudi. Med tem ko so nekteri kričali: ,Linčajte ga, sežgite ga!" so drugi prinesli vrv, da bi ga obesili na bližnje drevo. Squire Srnuli je pregovoril množico, pustiti postavi svojo pot, porabil prvi vtis svojega govora in neovirano dospel z vjetnikom svojo pisarno. Potem pa se je vzbudila med množico živalska strast s podvojeno razkačenostjo ter ravno nameravala naskočiti hišo, ko so dospeli policaji iz Tre n tona. Ljudstvo, večinoma farmerji, jih ni nič kaj prijazno sprejelo. Policaji bo takoj obstopili hišo in ko se je razburjenost množice nekoliko polegla, vzeli morilca v sredo in odvedli v Trenton. Sledilo jim je na stotine ljudi, kteri so ometavali policaje s kamenjem, ker so jim skazili zabavo linčanja. Izumitelj in milijonar umrla. Charl es Potter, ml., izumitelj po njem imenovanega tiskarskega troja in predsednik Putter Printing Press Co. je umrl v soboto v svojem nedavno z vspehom j stanovanju v Plainfieldu, N. J. Po-morje in „La Savoje" rodil ae Je 11824 v Madisonu, N. Y. V Blairstownu, N. J., je umrl isti dan milijonar John Insiey Blair v 98. letu svoje starosti. Blair je bil prvak v železni obrti dežele. Njegovo ogromno bogastvo si je | pridobil večinoma s prodajo velikanskih zemljišč, ktere je dobil od dežele, kjer je gradit železnici škega Lloyda te dni odpljul iz Hobokena, moral je pust-ti 500 italijanskih potnikov v Ameriki. Vsi so imeli vožne listke do Genove, toda parnik je bil tako prenapolnjen, da niso mogli nikogar več vzeti na krov. Prostor za drugo ka-^ito, kakor tudi prostor za prtljago potnikov v kajitah so pripravili za potnike v medkrovju, kterih je bilo 1010 na ladiji. Med zaostalimi je bilo mnogo žensk in otrok. Isti bodo na stroške parniške drube do ponedeljka tukaj ostali in s Prince črto odpotovali v Italijo. Dejanje blazne ženske. V torek, 5. dec., se je dogodil grozen umor v Brooklynu. Gospa Annie Glenner je postala morilka lastne hčere. Nesrečnica je namreč dopoludne med 9. in Ali. uro sama ostala doma v stanovanju štev. 403 Douglas St. z svojo petletno hčerko Mary in tej z velikim kuhinjskim nožem prerezala vrat. Mož nesrečne žene, ktera je blazna postala, je Ael po poklicu, dve drugi ženski ste pa odšli v cerkev. Gospo Glenner bo še le 1. sept. 1.1. odpustili iz blaznice, češ daje zdrava. Kose je mož domu vrnol, je našel otroka mrtvega. Ženo so prijeli in odvedli v opazovalnico za umobolne. delavci zadeli na stare indijanske grobe. Našli so več okostij, kuhinjskega orodja, orožja itd. Tam kjer je s»-daj Lima, je stalo nekdaj iudi jansko mesto, kt^ro je 1. 1777. amerikanski general Sullivan raz-djal. Poprej se je seveda vršila krvava bitka z velikimi zgubami na obeh straneh. Mogoče, da se nahaja več okostij od one bitke padlih vojakov. Youngkeepsie, 3. dec. Blizu Millerton je zašel nedavno mladi Robert Dakin, ko je bil na indijanski gori, v veliko votlino, v kteri je bilo mnogoštevilno indijanskih relikvij. Poštar umorjen. Scardsdale, N. Y., 5. dec. Poštar H. B. Fellows, kteri je bil objednem ekspresni agent in želez-nični agent na Scardsdale postaji Haiiem železnice ie bil danes zjutraj od nepoznane osobe ustreljen. Fellows je včeraj večer zaprl železnično postajo in se z dohodki dneva podal proti domu. Mlad mož, kteri se je nekaj dni klatil okolo postaje, ga je spremljal. Ko. Fellows ob 10. uri še ni prišel domov, pričelo je ženo skrbeti, in poslala je soseda ga iskat. Komaj 300 čevljev od hiše so našli Fellowsa ležati v mlaki krvi. Ustreljen je bil od zadaj v Zvezni proračun za prihodnje leto. WT a s h i n g t o n, 4. dec. Zaklad-ni tajnik je danes predložil zbornici proračun za leto, ktero se konča 30. junija leta 1901. Skupua svota je kaj lepa 6631,081.994. Preračunani stroški so: Za postavodajalstvo $ 9,936 256 ,, ^ksekutivo................267 140 ,, državni zaklad ... . 162,171442 ,, vojni oddelek . 190,122 851 ,, mornarico........ 76,469 690 ,, notranje zadeve... 174,660.841 ,, poštno upravo---- 4,581 665 „ poljedelski oddelek 4,306 257 ,, delavski urad 172.SS0 ,, pravno upravo. . . . 6,279 570 Skupaj. . . §631,081.994 Med to svoto je tudi proračunana pokojnina v znesku $144,000.000. Trnsti se selijo v New York. Chicago, 111., 2. dec. ..Chronicle** poroča, da ee bodo korpora-cije z skupnim kapitalom pet Bto milijonov dolarjev, ktere so inkor-porirane v državi Illinois, preselile na iztok večinoma v New York. Uzrok temu je, ker je postavodajalstvo in sodniki v Illinois trustom sovražni in jih ovirajo kjer le mogoče. Trusti so se dolgo borili, toda sedaj jim je že odveč kar s temi ,,siromaki14 počno. Bolj znameniti trnsti, kteri se preselijo so: Federal Steel Company, American Steel aud W ila v severozapadnej Iowi skozi zapaduo Minuesoto in o6eh Dakotah od 0 do 10 stopinj pod ničlo, snežilo je v vseh državah Ohio doline in ob jezerih. S a r a n a c Lake, N. Y.,4. dec. Včeraj večer je tukaj padlo 6 palcev snega. Prvič so se to zimo tukaj daue3 vozili z sanmi. Roparski umor. Dallas, Tex., 4. dec. L. Šinska, bogati in čislani poljsko-ameriški meščan je bil včeraj večer na tukajšnjem City Hall trgu umorjen iu oropan. Roparji so s precejšujim plenom pobegnili, ker je Šinska imel pri sebi večjo svoto denarja. Pozueje so prijeli pet sumljivih 030b in je zaprli. Nesreče na železnicah. S al i d a, Cal., 4. dec. Dva osob-na vlaka sta danes na Deuver in Rio Grande železnici trčila, šest osob je bilo usmrtenih, tri pa hudo poškodovane. Med poškodovanimi je tudi znani posestnik rudnikov in tajuik ,,Golden Fleece Mining Co.", in ima velike rudnike v Lake Citv, Colo. C h i c a g o, 4. dec. Oaobni vlak Wabash železnice je danes večer ob 6. uri pri križanju 31. ceste zadel ob voz električne železnice iu bilo 11 osob ranjenih. Iz daljnih dežel. Vancouver, B. C., 3. dne. Iz Avstralije na parniku ,Warimoo' dospeli mornarji poročajo o strašnem viharju, kteri je v Newcastle podrl 300 hiš in t»'lt~graiičue zveze uakor tudi železnice- hudo poškodoval. Na novih Hehridih so kakor se glase nadaljna poročila, domačini Z"lo nevarni postali, in plenijo in morejo med bt-lopoltuim trgovskim prebivalstvom. Jeden njihovih najbolj priljublenih glavarjev je umrl za ošpicami iu domačini so mislili, da so mu belo-p »ltni začarali. Zato so postali tako juti na belopiltne, pravi uzrok pa je menda le ta, ker so trgovci domačine le preveč goljufo-vali. „Warimoo" prinaša tudi podrobnosti o velikem pogreznenju gore v Deer Feeling v istočnem Bengalu. Nič mauj nego 30 gorskih mest je bilo razdjan-h iu nad 300 žensk in otrok živih pokopanih. Več žensk je bilo zasutih, ko so hotele rešiti življenje svojih otrok, čudna do-godba o materini ljubezui, ktera je poBtala žrtev vražje\ erstva prihaja iz Kalkatte. ,,Zdravnik'* domačinov je svetoval gobovi ženi, naj se pusti živa pokopati, da s tem reši svoje otroke pred zalezovanjem hudega duha. Ginljivo je prosila svojega moža naj to stori, kteri je kouečno z svojim sinom izkopal jamo na vrtu. Štirje sosedje so zvezali ubogo ženo na rokah iu no gah, položili v grob in zagrebli. ».Mohawk" seje povrnol iz solo-moskih otokov, kjer je od ljudo-žrcev zahteval izročit-v njihovih glavarjev, ker so umorili nemškega trgovca in vjeli pet domačih žensk druzega roda. Kanibalski rod ni hotel izročiti svojih glavarjev. Nato je ,,Mohawk11 zaplenil vse imetje in potem požgal kolibe, domačine pa pognal v gojzdove. Potem je obiskal „Mohawk" novo zakladno otočje in našel skoraj sedem čevljev visoke, kakor oglje črne domačine z dolgimi šopastimi lasmi. Oba spola sta letala gola okolu. V Santa Cruz so sprejeli ladijo oboroženi in preteči domačini. Pri izkrcanju se je pokazalo, da so domačini od francoske ladije dobili orožje, za ktero so svoje sinove izročili suženjstvo. Orožje so domačinom vzeli iu Bledili francoski sužnji ladiji, ktero pa niso mogli zasačiti. Smolka nnirl. Dunaj, 4. dec. Veliki avstrijski politikar Franc Smolka je danes umrl v Lvovu. Smolka se je narodil 5. nov. 1810 v Kalusz naGališkem, v Lvovu je štu liral pravo in postal 1. 1840. advokat. Zaradi živahnega pogajanja za svojo domoviuo sp ga zasledovali in k smrti obsodili, a naposled pomilostili, toda zgubil nastopni j je pravo odvetništva. Leta 1848. je bil predsedoik v Kromerižu usta- novljenega državnega zbora in opravlja! ta poBel, da je bil zbor razpuščen. Ko se je leta 1861. zopet vzbudilo vstavuo življeuje, je Smolka vstopil v gališki deželni zbor, pot^m pa v državni zbor ker Je j^il živahen zngovornik federacije; leta 1863. je ostavil državni zbor in bes Poljaki v njega zopet povrnol 1867. Leta 1881. je postal predsednik državnega zbora iu istega \jodil 12 let, leta 1893. je pa odložil svoj mandat zaradi visoke starosti. Meseca aprila istega leta je bil poklican v gosposko zbornico kot dosmrtni član. Evropejske in druge vesti- i m, '2. dec. V novejšem času Be je zopet pokazala velikanska moč ,, mafije". V zbornici je bil poverjenik obdolžeu, da je bil sokrivec seuzacijonaluega umora in le zato ušel kazni, ker spada k mafiji. Sig-uor Defelice je trdil, da imata dva sicilijanska poverjenika svojo izvolitev mafiji zahvaliti, ktere moč in vpljivje danes večji, nego v dnevih Bourbonov. London, 2. dec. Kakor „Eve-ning Standard" poroča, preti Angliji vsled vojske pomanjkanje papirja, pri kterem bi veliki časopisi morali posebuo občutno trpeti. Pošiljatve iz Amerike do sedaj še niso dospele. B e r o 1 i 4. dec. Ako se bodo državni dohodki trajno zmanjševali kakor do s^daj, potem bodo cesarjevi načrti glede pom nožen j a mornarice nemogoči, izvan ako se ne naloži še večje davčno breme. Za tekoče leto so računali, da se bodo dohodki zvišali za 30,000 000 mark, toda v devetih mesecih so se zvišali samo za 500.000 mark. Ber li n, 4. dec. Megleno, vlažno, mrzlo vreme hudo vpliva na ljudi. Število Bamomorov se tukaj neznansko množi. V poslednjih 24 urah je v Beroliuu naznanjenih 10 samomorov. C a r i g r a d, 5. dec. Sem dospela zasobna poročila naznanjajo, da so Kurdi maščevali nedavno izvršeni napad ruskih Armencev, ter so napadli armensko vas Kossun, vso vas popolnoma razdejali iu 300 prebivalcev pomorili. Vojna m Boerci is Anglijo. K a p s t a d t, 28. nov. (Zakasnje-no.) Vojak, kteri je 17. nov. zapustil Mafeking na biciklu, je daues dospel v Upington. Isti poroča, da bo Boerci 14. nov. Mafeking s GOOO možmi obkolili. Bombardiranje je napravilo primeroma le malo škode, le samostan je hudo poškodovan, Boerske utvrdbe segajo sedaj do 200 yardov do mesta. FrereCamp, Natal, 28. nov. (Zakasnjeno.) Lord Dundonaldov vojni oddelek Be je danes zjutraj pomakuol do tri milje pred Coleu-ao, da bi se prepričal o stanju mosta čez Tugula reko in izvedel kaj o poziciji sovražnika. Toliko so zvedeli, da je slednji v dveh taborih, iu da pri Coleuso kar mrgoli Boer-cev. Most je bil nepoškodovan. Ko so Boerci vohune zapazili, vnel se je kratek boj, v kterem so na obeh straneh dobro streljali, toda prouzročili le malo škode. Ko-nečuo so zasfrdli Angleži grič štiri milje od Colenso, zvečer pa se vrnili v svoj tabor. Sedaj pa kroži vest, da je most pri Coleuso razdjan. Pri Chively vtaborjen bataljon Angležev je vplenil 450 govedi in 500 ovac, ktere so si Boerci obvo-jili. Kakor trdijo, so se tukajšni farmerji bojevali na strani Boercev, dokler so slednji zasedali c-kolico pri Estcourtu. K a p s t a d t, 29. nov. Dolgo za-željeue podrobnosti douaša ,,Cape Times" o krvavi bitki pri Modder reki. Garde so stale na desnem, brigada na levem krilu, med tem ko bo bili princ Wales ulanci, 75. in 18. baterija z ladijnimi topovi v sredini. Ob S. uri 30 min. je pričelo britiško topničarstvo streljati. Ob 10. uri zjutraj so se pomaknili pešci u a prej. Ko bo se škotske garde sovražnim jarkom na 100 yardov približale, pričeli so Boerci hudo streljanje, ktero je trajalo do mraka. Streljanje topničarstva je ves dan samo dvakrat nekoliko prenehalo* 18. baterija je še le ob 3. uri popo- Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Globok ar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agni6, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box"291. Ely, Minnesota. Dopisi naj s« blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105t Ely, Minnesota. PRISTOPILI: K društvu sv. Bari tare štev. Federal, Pa., John Gugel, „ ,, ,, Richard Kolman, „ ,, ,, Andrej Kokalj, n ,, ,, Martin Peršina. ,, sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., John Perme, „ „ ,, „ Josip Gerzin, ,, „ ,, „ Martin fciteziuar, „ „ Franc Ferjan. ,, ,, t, „ Janez Zelnikar. ODSTOPILI: Od društva sv. Cirila iti Metoda štev. 1, Ely, Minn., John Balič, „ „ „ „ John Erjavec ml. „ „ „ ,i JoBip Sernak, „ ,, ,, „ Jos'p Skube. Izloftnu <>d društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Josip Fink. Društvo šteje 251 udov. Ivan Govže, I. tajnik. Društveno glasilo je .,GLAS NA RODA"* ludne dospela na pomoč in takoj posegla v boj. Skupno so imeli Angleži 22 topov ; vsak top je izstrelil povpreft jo 200 krogelj. Moštvo je spalo z orožjem v r<>ki. Drugi dan so našli pozicijo Bo»-rcev izpraznjeno. General Methuen je+>i 1 z*-lo vesel, ker so se Bonrci umakuoli. To j« provzrofcilo edino le močnejše angleško topničarstvo. Mnogo poslopij v mestu Modder River je v ra2-valinah. Za nasipi blizu železnič-nega mosta so našli veliko števiio mrtvih, kar kaže, da so tudi Boerci imeli velike zgube. Pri mostu sta bila samo dva oboka razdjana, ktera so že popravili. Frere Camp, Natal, 30. nov. Kakor se iz Ladysmitha 25. nov. brzojavlja, Boerci že tri dni mesto bombardirajo. Da bi zamogel streljanje pomnožiti je poveljnik Schalkburger poslal Whitu poziv, naj odvede vse ranjence v Ikombi tabor, kar so Angleži odklonili. Več granat je nato zadelo bolnišnico. Polita iz Liverpool a iu Gloucestera sta zgubila včeraj 11 mrtvih in ranjenih. Pietermaritzburg, 30. nov. Poročila iz Ladyamith do 25. nov. | cenijo število oblegalne boerske j armade na 10.000 mož. Ostala armada Boercev je odkorakala proti Colenso. E s t c o u r t, 30. nov. (Zakas-njeno.^k Tukajšui farmer, kterega so Boerci pri Highlands vjeli m pozneje oprostili je ravnokar dospel v britiški tabor. Kakor mož pripoveduje je 15.000 Boercev Colenso zasedlo in imajo 15 topov v močni poziciji. B.,erski armadi general Joubert osebno poveljuje, toraj ni še mrtev. London, 2. dec. Po dolgem čakanju seje prebivalstvo Londona hudo prestrašilo, ko je vojni urad naznanil, da so Angleži v bitki pri Modder reki zgubili 73 mrtvih in 365 ranjenih, to je Bkoraj dvakrat toliko kakor v kakem prejšnjem boju. M^thuenova, 8000 mož bro-ječa armada, je v jednem samem tednu zgubila skoraj deseti del svojega moštva. Pri Belmontu je zgubila 297, pri Gras Pan 198, pri Modder reki 438, toraj skupno 933 mož. Brzo se je razširila vest o naznanilu zgub in množica ljudstva se je drenjala pred vojno minister-stvo. Smrtuoblede ženske z objokanimi očmi, kterim so bile vedeti skrbi na obrazih, so se drenjale skozi množico, bojazljivo in vendar radovedno, konečuo iz objavljenih imeuikov izvedeti svojo osodo. Vsettako so morali tudi Boerci pri Modder reki imeti velike zgube. K a p s t a d t, 2. dec. Sem se poroča, da bode general Methuen, kteri je le neznatno ranjen, ostal pri Modder reki, dokler bode most zopet popravljen. Včeraj večer je dobil tudi avstralski oddelek nujno povelje odriniti k Methuenu, naj-brže zato ker imajo Avstralci najboljše konje. Slabi 6tan, v kterem so dospeli »ngleški konji, je baje kriv, da Methuen svoje zmage pri B-lmontu ni mogel bolje izkoristiti. L o n d o n, 3. dne. Vojne moči Boercev pri Colenso so 28. nov. cenili na 5000 mož. Več poročevalcev je čulo po odhodu Angležev strašno razstrelbo in videli dim v okolici kjer je napravljen velik most reke Tugula. Kakor se je včeraj telegrafično poročalo, je poveljnik Methuen že toliko okreval, da je zopet stopil na čelo vojne. Major grof Gleichen, bratranec kralj ice, je bil pri Modder reki od krogle zadet v vrat. London, 5. dec. Kakor se da-ues čnje, bodo feldmaršal lord Ro-bersta poslali v južno Afriko, da namesto general Bullerja prevzame višje poveljništvo. Roberts je bil dolgo višji poveljnik v Indiji. Poročilo o premembi poveljništva je vzbudilo velikansko pozornost kakor tudi odpošiljatev nadaljnih 10.<>00 mož pod generalom Kelly-Ke nny, poveljnikom rezerve. Bul. lerjevo odstranjenje zgovarjajo s tem, da ima v Natalu preveč opra-vitij da hi zamogel ostalo armado poveljevati. Zvedenci menijo, da bode genera! Methuen tako oslabljen dospel v Kimberley, da ue bode več mogel dospeti v Bloemfonteiu iu Preto-rijo. ker bi njegove črte guerile prodrle. Oranjevci bodo dovolj močni, la zadrže generala French in Gatacre, ostali Boerci pa zamo-rejo zadržati generala Bullerja ob Tugala reki kakor tudi W'hita v Ladyamithu. Atanka Vadim. Črtica iz sedm«praškega vstanka. Poslovenil Free 1 -ance. (Konec.) Ob jutranjem svitu je Atanka, jašeča na konju, pustila vse jetnike pripeljati pred-sč. Brezsrčnega čuta se je njeno oko od obraza do obraza oziralo. Hkrati se je iz njenih ust začul krik, podoben onim, kterega zažene orel, spustivši se na svoj plen. Med vjetuiki je njeno oko zapazilo okraj nega sodnika, onega moža, kteri je pustil njenega m<~>ža do smrti pre tepati. ,,Ali si mi prišel slednjič vendar le v rok«? I" tako je zakričala. ,,Bog je pravičen. Kaj ne, od mene pa ne pričakuješ milosti?*' Sodnik je molčal. Atanka zapove, da ga zrežeje in vržejo v podzemljsko ječo sodnije. Potem pa se je k počitku podal«. Ko je ona sedaj prvič mirno spala, odkar se je bitka začela, se je okrajni sodnik vil polu trepeta in strahu na svojem slamnatem ležišču. Drugo jutro so ga odvedli iz ječe. V sredi trga je bil napravljen vzvišeni sedež — enak prestolu — pokrit z medvedovo kožo. Na ta prestol je sedla AtanKa y svojem pisano obšitem kožuhu, okinčala z koralami in cekini — podoba sa-movladarice jutranje dežele. Pred njo pa se je vzdigovalo krvavo morišče. Na pol mrtvega so okrajnega sodnika na morišče privlekli in grozen prizor se je začel vršiti. Najpreje so nesrečnemu zavržencu štrli ude, pa počasi in s tako krutostjo, ktero zamore le pozverinjeno srce človeško izmisliti. Ko je sodnik v peklenskih mukah kričal, ječal iu stokal, se ni okameueni obraz maščevalke najmaftij spremenil, niti trepalnice se jej uiBo premaknile. Slednjič so morilca Gregorijevega še živega vlekli na bližnjo goro in tam so ga na vrh gole smreke privezali. Ko je Atanka, jahaje na čelu svojih čet odhajala, se je obrnila še enkrat na sedlu, ter se ozrla nazaj. Goste tolpe jastrebov, gavranov in vran so frfrale okolu privezane žrtve. Nektere mrtvaške ptice so se že na glavo in pleča umirajočega spustile in začele so z OBtrimi kljuni kavsati meso trepajočega trupla. Se enkrat se je zadovoljnega obraza Atanka ozrla na njega, kterega je njena duša tako neizmerno črtila. Videla je, kako se* v najkru-tejših mukah vije njegov život in okolu njenih ustnic jo igral smehljaj .. . Maščevanje njenega moža je bilo dovršeno. Tudi na drugej strani seje bližal konec. Madjari so dobili vojne pomožne oddelke in tudi general Bem je z svojo vojno dospel na vojno polje. Nek lepi zimski dan so predne čete ogrske vojne naletele na vlaš&b vstaše, kteri eo se pomikali v svoje naravne gorske trdnjave. Atanka je takoj sprevidela pretečo nevarnost. Zbrala je takoj nekoliko svojih pristašev, ter se je brž kakor mogoče vtrdila v zapuščeni, deloma vpe-peljeni vasi. Od tod je nameravala napredovanje madjarske vojne vstaviti tako dolgo, da glavne vstaške čete dosežejo varujoče gorovje. Madjari pa so se pri tej priliki oprezne pokazali. Živahno pokanje iz pušk seje vnelo in večini v'lahov Be je posrečilo rešiti. Solnce se je bližalo zatonu, ko so se zadnje čete Vlahov začele umikati. Komaj pa so se branilci vasi pomaknili na prosto p^lje, kar bo madjarski huzarji in poljski ulanci pridrvili na nje. Vstaši s., jih sprejeli 7. streljanjem, pa trenot-k nato je konjiča treščila na neurejene čete vstašev, razpršeča jih kakor plevje. Kdor se ni takoj vdal, tega je posekala Bablja ali pa predrla sulica. Ko so zmagovalni Madjari najstarejšega vlaškega vjetuika vprašali kje je njih voditeljica Atanka Vadim, je zviti sivolasec odgovoril: ,.Zagotovite mi življenje in izdal jo bodem v Vaše roke živo ali pa mrtvo." ,,Dobro! Ako to storiš, se ti ne bo nič žalega zgodilo." Starec je šel naprej, njemu je sledil major, poveljnik huzarjev, kterega je nekoliko jezdecev z napetimi karabini v rokah Bpremljevalo. Pod hrastom, na polju blizo vasi se je starec ustavil. Zaton ujoče solnce je obsevalo z svojimi slednjimi žarki sneg in bledi obraz lepe mlade žene. Še mrtva je v svoji desnici ostri jatagan držala. Njeno, na hrbtu ležeče truplo je obdajal črni, mehki kožuh. Bila je mrtva, rudeči korali in rudeča kri so prikrivali prsa njene. Bila je Atanka Vadim. G. Anton Kaučic, Aldridge, MoDt. Prosimo odgovora od Vas, ker zadeva je poatala nujna. Drobnosti. Važnejši predlogi v avstrijskem državnem zboru. Poslanec PoBpišil s tovariši je stavil predlog v svrho olajšave vojaške službe, da bi sinove srednjega kmečkega stanu, ki so potrebni za domače delo, jemali le v rezervno službo, ker drugače trpi kmetijstvo mnogo VBled triletne službe; dalje naj bi se uvedlo dveletno službovanje, in vojakom-novakom, rezervistom in domobrancem naj bi s^, kadar se jih klifie, plačali stroški za potovanje od vojaškega erarja. Poslanec Giinther in tovariši eo stavili predlog v svrho povzdige kmetijstva, da bi se uvedel nadaljevalni pouk za moško mladino na deželi obligatorično, ter da bi se napravile na ^udskih šolah na državne stroške kmetijske nadaljevalne šole. Poslanec Doležal s tovariši je podal predlog glede na ljudsko štetje, po kterem pozivlje vlado, storiti vse potrebno, da bo mogoče poleg občevalnega jezika točno določiti narodnost vseh državljanov, tako, da izostane vsako upi i vanje od strani delodajalcev, korporacij, itd., kterih uplivanje bi bilo treba kaznovati strogo. —Tak predlog sigurno je povsem na svojem mestu, ali vladi je baš do tega, da konsta-tuje le število prebivalstva z obče-valuim jezikom, za narodnost jej je male mar! * * * Baron S c h m id t-Z abiero \v, bivši deželni predsednik na Koroškem, je umrl dne 15. nov. na Voloskem, star 74 let. Koroški SI ovenci nimajo povoda za njim žalovati. » * * Drznost sicilija 11 skih briga 11 tov je p--stala že taka. da še celo konjaka železnica v Pa lermo ni več varoa pred njimi. Nedavno so na zadnji postaji konjske železnice, ktera vodi do mestnih vrat San Lorenzo, stopili na voz trije našemljeni roparji, nastavili bodala in revolverje sprevodniku na prsa in s^ polastili njegove denarnice z dohodki dneva. Med drugimi potniki sta bila na vozu tudi dva eolninska stražnika, ktera sta z svojimi revolverji streljala na roparje, toda jih zgrešila. Roparji so streljali bolje. Jeden coluinskih stražnikov je bil zadet v prsa, drugi pa k sreči ne nevarno ranjen z bodalom. Roparji so z ropom pobeguoli in nič več jih niso videli. * * * Fina družba v Budimpešti je doživela nov škandal. Policija v Pešti je zaprla moža, kteri se je izdal za indijskega princa in bil nedavno vpeljan tudi v salone fine družbe. O tem je dobil nek časopis iz Budimpešte 14. novembra sledeče poročilo: Danes so tukaj radi goljufije zaprli moža, kteri se je izdal za indijskega princa raja Kanjith Sinth. Raja se prav za prav imenuje Claude Eduard Thompson, mulat iz južne Amerike, ter uganja sleparstva kai na debelo. Stanoval je v tukajšnem hotelu iu imel štiri Bobe na razpolago. Nedavno je dospelo pismo od amerikauskega poslanca v Rimu na tukajšnega glavnega konzula s prošnjo, raja zapreti. Ta je namreč pisal poslancu v Rim pismo, v kterem je zahteval 5000 frankov, ako ne bi istih dobil, preti z ovadbo izmišljenega hudodelstva. Podobna pisma je poslal v Pariz visoki dami in v London poslancu Zjed. držav. Slepar je tudi v Budimpešti ociganil več magnatov. Thompson je bil slednji čas vsak-dajui gost v Orpheju. V dunajski bolnišnici je skrivnostna osoba, o kteri mislijo, da je njegova v Press-burgu radi bolezni zapuščena ljubica. Smesnice. Dobro po meril. Gospodinja (učencu): „Zakaj pa ue ješ tvoje meso?4' — Učenec: ,,Je še prevroče". — Gospodinja: ,,Ali nemaS ust, da bi malo popihal?" — Učenec : ,,Toda gospa, potem bi mi pa odletelo". Nehvaležnost plačilo sveta. Rešeni (odprivši oči): ,,Kje je oni mož, kteri meje iz vode potegnil?" — Okolu stoječi ljudje: ,,Takoj je odišel!" — Rešeni (jezen)- ,,Nesramnost . .. kdo mi plača sedaj suknjo, ktero mi je raztrgal?" Za Bozic V vojašnici. Gospod polkovnik je nadzoroval poučevanje rek-rutov in sem in tja tudi sam koga kaj vprašal ; jeden rekrutov pa ni zamogel na stavljeno vprašanje odgovoriti in se nad njim zadri kor-poral: ./Tepec, da nemoreš na t a-k o neumno vprašanje gospoda polkovnika odgovoriti!" Novešegno. „Kako ste pa napravili, da ste iz Vaše kupčije napravili delniško družbo?" — ,.Popolnoma jednostavno, ker se zame ni več splačalo". Samozave s t. Lopov (sam sebi): „To je zagovarjanje! ... Da bi me le prav dolgo zaprli, da se ta odvetnik prav dobro osmeši!" pošiljajo kaj ra- _____ di naši rojaki svojim 83rodnikom darila v novcih in to najbolje store, ako se poslu-žijo posredovanja Fr. Sakser-ja, 109 Greenwich St., New York, kteri iim novce najceneje, najhitreje iu Bigurno domu pošlje. ?lace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perntnuio. Vse blago je sveže id prve vrste-Naša posebnost so ZST kranjske klobase. T^a Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Listnica uredništva. R o j a k o m odpošljemo sedaj za £40.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštniuo ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. Franc Linec v Clevelandu, O. Vašo listnico prejeli, a nemoremo umeti, da oni „Kje je?" nase obračate. Oni Gašpar Narobič, 151 N. River St., Reading, Pa., še vedno dobiva iist in ga je tudi plačal, t->raj stanuje ali je stanoval pri J oh u Lukaniču. Mogoče sije nad"-1! en..ko ime kakoršno imate Vi, ali je pa kaka zvijača; težko je' vse preudariti. Na Vas pa nikakor nič ne cika, ko vendar vsak čitakc lista ve, da ste že dalj časa v tej deželi, nego oni „Narobič", ki je baje še le 9 mesecev Le mirni bodite, ko niste prav nič prizadeti, ako se pa kak ptiček sposodi ime druzega človeka, pa tudi ni mogoče nič storiti, in s tem naznanja, da se z svojim imenom ne upa v javnost in potrebuje bolj zaupne firme. Ker te dni nismo nikake avstrijske pošte dobili, tudi nemoremo priobčiti vesti iz stare domovine, kar upamo prihodnjič dopolniti. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da Bem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, 111., v Cleveland, 0-, ter se priporočam za uadaljna naročila, ker ravno sedaj sem dobil mnogo povestnih in krasuo vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brez-plačuo, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam po 5 ct.. 6 listov za 25 ct., naj vsakem listu je več različnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; Daali znesek mi lahko pošlje v poštnih znamkah. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland. O. Svoji k svojim! Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMl 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizSej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči razuovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. (20. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, Hi., naznanjamo, da se je tukaj ustauovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starost:, od 81000 plača prva vrsta 48 ct. na mesec, poslednja pa SS c. lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučeu v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do 83000. Za bolniško podporo se plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša S5, največja pa 87 na teden, in na društvene Btroške obišče bolnika zdravnik vsak teden eukrat. Do koncem tega leta se sprejemajo Člani proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj Be oglasi pri predsedniku : Aut. G r e g ori z, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St , Chicago, 111. Iz proste roke ;p:r©cL3Lj v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Koudatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajaluico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhiuje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 8enici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe bo pokrite z opeko. Cena 12.000 gold. k tiri dele hoste, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker sem sam. . in nemam dedičev. Naslov je naret-iti: John Konda, Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Francoska parobrodna družba pie Transatlaipe. Direktna drta do HAVRE - PARIS ŠVKX> - INKSBBUK (Avatria). £MParniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La GaBCOgne 14. dec. L' Aquitaiue 21. „ La Bretagne 28. ,, La Normaudie 4. jan. 1900. La Champagne 11. „ 1900. L' Aquitaiue 18. „ 1900. La Gascogne 25. „ 1900. La Normaudie 1. febr. 1900. La Bretagne 8. „ 1900." L' Aquitaiue 15. „ 1900. La Gasgogne 22. „ 1900. Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW VORK M SI SI m m si M H SI BI M Mestna liraniMca y Novem Mestu obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, p« ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. UlulululOlOlOlOlOHOlOiOlO lululululufOlOlOlOlO / kfcere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako s*-nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, $1. ,, „ v nanje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 81. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., 81.10 „ ,, „ v usnje vez., 90ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, „ v UBujevez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. ,, ,, „ v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl. ob. 81.10 „ ,, „ v usnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v una. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Veliki katekizem, 45 ct. Mali „ 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjnka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. črni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam v sum Slovencem in Hrvatom v Omahi ir okolici, da obiščejo p r v i slovenski Vina na orodaj. Dobra rudeČa in črna vina po 40 d« 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 d« ti5 centov galona b posodo vred. Z naroČilom naj vsakdo tudi novce ali Money Ord13.50 in na 15 kamnov samo ^)JLI5.00 Na zahtevanje se razp siljajo celi*/ ni ki frankovaui. K/ Poštena postrežba in amstvo za ' robo je moje geslo Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovapjem : Jakob Stonich, E. MADISON STflRET, rflWAttf), ILL F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k avojim! Spretni agentje ae sprejno proti ugodnim pogojen. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od S25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrBte od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežui za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava, brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri t sake j godbi na lice, trobente ali piši ali. Podpisani priporoma vsnin Sfovnucein svoj krasno vrejeni ~ Hotel K/orence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razsio izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstna smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo "NregglLjiLsoo- Poaebno ae priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat I Svoji k svojim! S& spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. BI H H H M M 2B m H m m m uluuululu Mestna hranilnica ljubljanska i obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g po 4r°|o i brez odbitja novega rentnega davka, g Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- Jggj nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". Jgj m Mmmmmm T_If i_l|l_S Naročujte se na Koledar »glas naroda" za leto 1900. Cena 2 S oemjto-v- Izide prvo polovico decembra. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK Be priporoča rojakom za izdelovanje iu popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih harmonik je ?-*lS do $35 in naprej. ----. - lzvršu em tudi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si rs: jih lahko vsak ogleda na Express OlHce. Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. - -—~ ' : . ■ ^ n , i ,;V o ; V I - i., a a 1 J 3 3 - J 3 O i, 3 r; a * 1 o o a J 1ve-ške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vBa-kdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, katasu, piuč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v POHEK, materinem jezi- jMuii m ku obrne na svo- jega rojaka D^L Gjura Ivana Poheka. On je na si^oi^i & i m s'fco'fcl^nL© nevarno bolnih ose^ ozdravil, posehno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansaa City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam Brčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol B.lažina, Canion Ferry, Mont. Dr. G. IVA.N POHBK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem' svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.