"PROLETAREC" JE i DELAVSKI LIST ZA jjusLEči: CITATI:Lji; PROLETAREC Offieial Orguu Vugonlav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - GLASILO -P R O S V E T N E MATICE J. S. Z. JT. _ NO. 1494. ICalered aa aeeaatf-elaa« ■■llrr, l»er*iiikrr IMT7, ■« the »eef •fll«a al t bivM««*. III., iiHdrr Ikr An •( i *in|rru «f Murvli Ir4, lin«. CHICAGO. ILL.t 29. APRILA (April 29), 1936. |*uMI«hril nrrlilr Ml 2.UII N. I.n m.riale \vr. LETO — VOL. XXXI. POMEN PRVECA MAJA ZA DELAVSKI RAZRED Mr^Iičnost visoke politike evropskih sil delavcem in farmarjem * 1 Delavstvo danes edina zanesljiva sila . za ohranitev svetovnega miru Prvi maj je posvečen boju proti vladajočemu razredu, proti sovražniku prave civilizacije P OZDRAVLJENI! Pozdravljeni na dan 50-letnice Prvega maja! Levičarske stranke v Španiji izvojevale novo volilno zmago DELAVCI, ORGANIZIRAJTE SE! Zopet bodo ameriški delavci odložili tvoje orodje, sopet bodo korakali iz delavnic in s farm, da te pridružijo mogočni demonstraciji solidarnosti delavskega razreda — solidarnosti, ki veže nase delavske vrste z delavskimi vrstami vseh narodov! Prvi maj ni legalen praznik. Prvi maj je naš praznik — delavski praznik, ko skupno demonstriramo neodvisnost delavskega razreda! Prvi maj je posvečen boju proti vladajočemu razredu, proti sovražniku civilizacije! Letošnji Prvi maj ima za delavce še posebni pomen v luči aove vojne nevarnosti in dviganja fašizma. Delavstvo je danes edina zanesljiva sila za ohrano svetovnega miru. Našo silo pa moramo znati porabiti za zgraditev in priboritev brezrazrednega delavskega sveta, ki bo svet miru in svobode, ne smemo pa porabiti te sile za uničevanje drug drugega v vojnah, ki imajo svoje korenine v gnilem kapitalističnem sistemu. Delavci te dežele se morajo odločiti, da ne bodo šli v novo kapita- > monarhijo in deloma za fa listič no vojno, da ne bodo podpirali več nobene vojne, v katero jjlem se bi dežela zapletla, neglede s kakšnimi nakanami bodo sku- ____ šali zakriti svoje namene. Naš boj mora biti usmerjen proti kon- Volitve V Franciji Lurenčnim trgovskim interesom, proti kapitalističnemu siste- mu, ki povzroča vojne in ki se zateka h krvavemu, brutalnemu Volitve v Franciji prošlo ne-fašizmu, z namenom, da stre delavski razred in uniči delavske deljo so dokazale, da se tudi z organizacije, kakor jih je uničil v Italiji, Avstriji in Nemčiji, glasovnicami lahko zmaguje in to brez žrtev za delavski razred. Republikanske stranke v Španiji so prošlo nedeljo pri volitvah elektorjev za predsednika renublike zlahka zmaga* le. Monarhisti in klerikalci (fašisti) ' so volitve bojkotirali, svetli si, da je poraz zanje v vsakem slučaju neizogiben. Zaradi pomanjkanja opozicije se je udeležilo volitev le kakih 30 odstotkov volilcev, kakor so se glasile prve vesti. Vseh volilcev je v Španiji 12,-000,OCO. Izvolili so 473 elektorjev, ali toliko, kot je poslancev v državnem zboru. Oboji skupaj se zberejo dne 10. maja in izvolijo noveia predsednika španski republiki. Prejšnjega je parlament odstavil, ker se je v svojem republika-nizmu uhladil in lansko po-i mlad pomagal v sedlo klerikalcem. ki se še zmerom ogrevajo Pogreb reakcije v Španiji V nedeljo 2G. aprila so se vr- organizacije DEMONSTRIRAJTE PROTI VOJNI. FAŠIZMU IN REAKCIJI! Delavci imamo dovolj vzrokov, za katere se moramo bojevati, in letotnjt Prvi maj mora prinesti naše zahteve v ospredje! Tom Mooney je še vedno v ječi. mučenik kapitalistične "justice". Scottsboroški fantje, žrtve razrednih in plemenskih > predsodkov, ki ustvarjajo umetne razkole v delavskih vrstah, •e morajo šele osvoboditi. Reakcija v Tampi stoji kot krvava M* druge volitve v Španiji, pr. I lisa v zgodovini Amerike. Linčanja delavskih organizatorjev, kateri n je bila reakcija spet | teroristična kampanja proti Uniji najemninskih farmarjev na ^emeljito poražen*, jugu in ubijanje delavcev v stavkah za boljše delovne razmere, so poziv vsem delavcem v unijah, v delavnicah in na farmah, da se odzovejo in pomagajo! Na praznik Prvega maja se spominjamo delavskih borite-ljev ki so padli v boju za osvobojen je delavskih mas! NASPROTJA INTERESOV PO SVETU &ZDALJE BOLJ POOSTRUJEJO Imperializem miru neprestano preteča nevarnost Diplomacija stare šole, njene zveze in pogodbe Na Prvega maja, na naš delavski praznik, kličemo drlavce znova: Pri. dite v naš krog! Organizirajte te v klubih JSZ! Naprej, sodrugi in sodruiice DEMONSTRIRAJTE ZA CIVILNE SVOBOSCINE! Vlada Združenih držav se je sama obsodila z lastnimi nedoslednostmi in nesposobnostjo, ker do danes ni mogla odpraviti dolgotrajne mizerije, stradanja in sedemletne depresije. Medtem ko tisoči delavcev zahtevajo kruha, je Rooseveltova (Nadaljevanje na 2. strani.) Volitve delegatov na XI. zbor JSZ Volitve delegatov na XI. zbor JSZ bodo zaključene 15. maja. Vsem klubom JSZ in društvom Prosvetne matice je bil poslan poziy, da naj izvolijo delegate. Zbor bo izredno važen in je potrebno, da so na njemu zastopane vse naše aktivne organizacije. Revija Majski Glas spel med našim ljudstvom Vsebuje nad 35 raznih spisov in mnogo ilustracij. — Nad 20 sotrudnikov je zastopanih v nji Milijone ljudi umira vsled gladu vzlie obilici živil S platnicami vred je letošnji Vseh spisov v letošnjem Maj-Majski Glas izšel na 84 stra-Nkem C,lasu je okrog 35. Sode-neh. Sotrudniki v njemu so lv. lovalo je direktrio nad dvajset Molek, Katka Zupančič. Awe-1 sotrudnikov. Ilustracije so iz-lo Cerkvenik, Etbin Kristan, brane in času primarne. Ivan Jontez, Louis Beniger, An- Angleški del je letos zmanj-ton Garden. Milan^Medvešek, *an. ♦ Interesanten je v njemu Mile Klopčič. Anton Slabe, Jo- j članek Mary Juggove, "Our ško Oven, Ivan Vuk. Janko Ze. Herita^VJohn Rak pa v svo-ga. O. K., Andrew Vidrieh. An-Jem članku vprašuje, "kdo bo ton Sular, Joseph Snoy, Frank nadaljeval naše delo."" Vsled homatij. v Evropi in vojne v Afriki se svet prav malo briga, kaj se godi na Kitajskem. V tej ogromni deželi o-perirajo velike armade za odpravo domačega in tujega izkoriščanja. Imenujejo se "komunistične'*, četudi se jih ne more skoro v ničemer primerjati s komunističnim gibanjem v industrialnih deželah, niti ne v Sovjetski Uniji. Te armade bi ie davno uspele, če ne bi vlada v Nankingu trosila proti njim vse svoje energije in poleg pa iela pomoč vseh imperialističnih sil, posebno Japonske. Veliko manj pa je znano, da je to pomlad pomrlo na Kitajskem zaradi pomanjkanja že nič koliko tisoč ljudi. V provinci šečuan jih je bilo izročeno največjemu stradanju okrog 20 milijonov. Dogajali so se prizori kanibalstva, prodajanja otrok za hrano — sestra-danci so žrli mrtvece — ampak krivdo je kapitalistični tisk zvrnil le na komunistično armado, katera je po njegovi trditvi opustošila te drugače izredno rodovitne krajine. Resnica je, da tej ogromni lakoti ni kriva nikaka armada kot taka, ampak imperialistične sile, ki se že leta zajedajo v Kitajsko kakor podgane. Poleg omenjenih je bilo to pomlad prizadetih v najobčut-nejem pomanjkanju nad 70 milijonov drugih Kitajcev. No- bena sila na svetu jim ni prišla na pomoč. Vzrok: Evropski in ameriški imperializem se je udal v misel, da bo Kitajsko pogoltnila Japonska, pa se mu ne bi izplačalo nalagati v pod-vzetja na Kitajskem nadaljnih vsot, magari pod označbo relifa. Tako se dogaja, da je ponekod živili toliko, da jih na irie-belo uničujejo, drugod pa žro otroko in mrtvece, da si v blaznosti pomanjkanja utešijo glad Cena Majskemu, (ilasu za vse to štivo je samo 2oc. Agitatorji od vsepovsod obljubljajo, da ga bodo razširili kolikor največ mogoče. To je h valevredno S. Tauchar itd. ♦ Poleg teh so zastopani v njemu z zapuščinami Eugene V Debs, Jože Zavertnik in Nace Mihevc. Maksim Gorki ima v Ljej0# |č ia j t-I bilo bi škoda, če 'bi njemu črtico "Patrulja". taka revija ne dobila vhoda k Eden izmed najzanimivejših I čimvečjemu številu naših de-spisov je Molkov pregled IIay- lavcev. marketske tragedije. Dalje dva _ . . " " zgodovinska spisa o praznova- oocialna varnost nju Prvega maja med ameri- Demokratska administracija šicimi Slovenci, črtice Katke govori že štiri leta o socialni Zupančičeve, Angelo Cerkve- varnost. Dozdaj so je deležni nika, Gorkega in več drugih. 1 ..... P i sv Etbin Kristan IGA Narodov se trudi, da bi z direktnim posredovanjem dosegla mir v Afriki Mussolini izjavlja, da ne more biti miru, dokler ne bo vojna sila Etiopije popolnoma uničena. Badoglio izjavlja, da je zadnja regularna armada H a; le Selassija razbita. Iz Addjs A babe poročajo, da vodi Hajle Selassi novo vo jsko na neverno fronto. Mussolini zatrjuje, da zasedepje obal Tafiske-,'a jezera ni naperjeno zoper angleške interese. Eden pravi, da je rešitev abesinskega vprašanja prvo, kar mora Liga Narodov re^it^^Flandin trdi, da je konflikt z Nemčijo zaradi vojaškega zasedenja Porenja najvažnejši problem ^n mora biti v prvi vrsti likvidiran.__-___ * Anglija vprašuje Francijo, ali misli, z an a prej ostati soli-larna z njo, ali pa se zvezati z Italijo. In iz Kima pošiljajo Miako vprašanje v Pariz. . / - Medtem se v Berlinu trudijo, da bi pridobili prijateljstvo Poljske, Avstrija vpeljuje obvezno vojaško službo, v Pesti za-levajo revizijo trianonske pogodbe in namigujejo, da je tudi o pravzaprav le krpa papirja. > Sicer pa vlada v Evropi mir in nevarnost vojne je biia zadaje čase najmanj desetkrat odvrnjena. Zaradi tega povečujejo vse države — celo mala Nizozemska — svoje armade "in na morju se je pričelo tekmovanje, odkar je Japonska zapustila1 mornariško konferenco, ki je, človeku bi se zdeli), podobno onemu v dobi pred letom 1914. Takrat se je dirka zaključila z Avstrijsko "kazensko ekspedicijo" proti Srbiji in v rveži s tem z. nekaterimi konflikti, ki jih imenujejo svetovno vojno. Toda -' Delavci, mlvlvžitv sv prvomajskih manifvstarij kjerkoli sv boilo vršile. Svoio moč bo delavski raz-uveljavil s svoio organizirano silo. Praznot a-nje Prvega maja naj nam bo v vzpodbudo pri lem dvln. Umoru je predsednik Roosevelt dal I®* federalni zakon socialnega zava razumeti, da bo v njegovi predsedni ški kampanji to poletje baš to vprašanje eno prvih in glavnejših. Zavarovanje proti brezposelnosti in starostni onemoglosti je postala popularna stvar, s katero se bodo igrali politiki obeh starih strank, z namenom, da pridobijo volilce na svojo stran. Roosevelt dobro razume, da je depresija upropastila milijone ljudi, ki si ielijo več gotovosti v bodoče. Dasi so se ekonomske razmere z raz-1 nimi vladnimi pripomočki na splošno isboljiale, je pa še vedno okrog 12 milijonov delavcev brez dela in za-J sluftka. . Dvanajst driav je sprejelo zakon brezposelnostne zavarovalnine, ki stopi v veljavo šele leta 1939. Isto velja do gotova mere za starostno p*- rovanja zadosten, in kaj bo obljubil (varovanje 12 milijo ki nimajo volilno krparsko kos temu vprašanju. Sicer je Town send s svojim "načrtom" pokazal, kako lahkomiselno je ameriško ljudstvo, kako zlahka se da voditi raznim prebrisancem, ki često obogatijo na , , . , . .... j m • i- . j, obr predstavnici velebiznisa; dali bo račun ljudske nevede. Možno je,\da|°"r»" .... se j« ljudstvo vendarle spametovalo »ta le »h,. «jne obljube. socialistična, pač pa je slična lilne kampanje brenkal n. to struno, j liberalni stranki v Angliji, ali |poslancev šteje francoska zbor- ki mu bo prinesla precejšnje število |>a IKl primer prOffreSfVni V tlasov. v t«-m smislu se bodo delale \Visconsinu. Zastopa večinoma obljube, ki bodo vlekle pri Ijud.tvu, srp(Jnje s|()j0 katero se rado pusti ujeti V Franciji S C že dolgo VTŠi ker se lepo slišijo . Politiki ne noao • , , . povedali, kje bodo vzeli denar za za- ] boj V dveh smereh: na C11I JC proti brezposelnosti, za reakcija, ki hoČft- 7.VCZO Z M US niča 615. Kandidatov pri prvih volitvah je bilo 1,817. Vse stranke ljudske fronto ao nastopile vsaka s svojimi kandidati. Le tisti, ki so dobili nad polovico izmed vseh oddanih glasov, so izvoljeni. Pri ožjih volitvah določa sporazum ljudske fronte sledeče: kjer j"e dobil izmed njervih strank največ upirati obdavčenju njihovega premoženja in imetja. Ne demokratska, ne republikanska stranka ne bosta nudili socialnega zavarovanja, ker sta in da ne bo več sledilo namazanim besedam, ki prihajajo od profesionalnih zavajalcev. Predsednik Roosevelt je v svojem baltimorškem govoru naglasil, da je zavarovanje. V korist delavcev torej socialno zavarovanje eno glavnih j je. da delujejo za soc,al,st.eno vprašanj, kar znači, da bo tekom vo- i stranko. so močno organizirani in oho-1 glasov socialist, se umaknejo roženi. vsi drugi kandidati ljudske Na drugi strani so prvo ome- fronte. f'e pa Je na vrhu z gla-njene stranke, ki so za ohrani- Nov i kak drug kandidat koali-tev demokracije in za aatrtje j cijskih strank, se ostali kandi-fašistične nevarnosti. \ datf umaknejo njemu. Na ta Volitve prošlo nedeljo je način upajo levičarske stranke lavfkim programom. Edino delavska k|j„b njihni zmagi še niso od- dobiti v prihodnji zbornici po-stranka bo dala delavcem potrebno j ^ranj|e< kajti reakcija — čim polno večino. Fašisti rohne in . . . . ^ /hoji — bo akuflaM upora- biti silo — kjer si z glasovnico Pravo socialno zavarovanje lahko pride le potom delavske stranke z de- groze s pučem, pa tudi Rim in Berlin sta v skrbeh. __----- ■. xs. a -SflV PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. BORBA ZA REŠITEV TREH ŽIVLJENJ = IZHAJA VSAKO SREDO. |»4«ja Juioilovtnik* DtUvib Titkovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo Ifto $3.00; u pol leta $1.76; za četrt leta $100. Inozemstvo: za celo leto $3.60; sa po) leta $2.00. ■I ...............-..........1 1 -' Val rokopisi in oglasi morajo biti v naiam uradu najposntj« do pundeljka popoldne za priobčitev v it«vilkl tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugostav Workmen's Publishing Co., Inc. Estalblished 1906. r ; Editor............"....................Frank Zaitz. Businass Manager............. • •.; Charlas Pogorelec. A ss is ta nt Business Manager.............John Kak Jr. SUBSCRJPTJON RATES: United Stateu One Year $3.00; Six MonUis $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC S301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL Tclepkonei ROCKWELi 2t«4. PRAZNIK PRVI maj! Dan manifestiranj« railijpnskih množic za nov red! Dan množic, ki verujejo v novo civilizacijo. Dan praznovanja tistih, ki verujejo v borbo sa socialno pravico, ki ae tudi bojujejo za strmoglavijenje vsega, kar je v zvezi s kapitalom in z njegovim sistemom. Proletariat v Španiji, v Franciji, y Angliji, v sovjetski Uniji in vsepovsod po svetu — v demokratičnih deželah po tvoje, v fašističnih pod zemljo bo proslavil avoj dan za svoje cilje! Prvič v povojni dpbi bo letošnji Prvi maj spet prsznovan v duhu solidarnosti mednarodno organizirane!« delavstva! To je pričetek, vhod v novo razdobje — pot v solidarnost vaeb, ki vedo ne samo kaj nočejo, ampak tudi kaj HOČEJO]_ Socializem, pred katerim se treae vea kapitalistični svet, alavi svoj dan in milijonske množice, ki verujejo vanj, so na pohodu za izvojevanje svojega cilja. 2ivel Prvi maj, naš praznik, dan poveličevanja naše borbe za socialistično družbo! socialistična stranka delavcem in farmarjem Spet nepotrebni stroška s preiskavo Zvezni senat je dovolil vsoto sto tisoč dolarjev za potrošek komisije, ki bo preiskavala izdatke strank in posameznih kandidatov v letošnji volilni kampanji. Senatorji iz svojih lastnih skušenj vedo, da so, kampanje kapitalističnih strank dragu stvar. Za marsikakega kandidata potrošijo privatni interesi po več sto tisoč dolarjev. Za izvolitev senatorja Smitha v Illinoisu je potrošil en sam kapitalist pol milijona dolarjev. Ker je bU škandal preočiten, mu večina ni priznala sedeža. V zadnjih županskih volitvah v Milwaukeeju so združene kapitalistične sile potrošile v boju proti socialistom veČAsto tisoč dolarjev, toda na take načine, da se jim z vviseonsinskim zakonom, ki je dokaj strog, ne more do živega. Demokratska stranka je skupno z okrajnimi organizacijami potrošila že v primarnih volitvah stotisoče dolarjev v agitaciji za razne svoje kandidate, in enako republikanska.' Do jesenskih volitev bodo kampanjski izdatki obeh znašali milijone dolarjev, kakor v prejšnjih. Senatna komisija bo to dejstvo znova ugotovila in pri tem napravila ljudstvu sto tisoč dolarjev nepotrebnih stroškov. ' _ Kaj ljudje ne bi smeli biti Ljudje, ki se gnavijo za prazen nič, ugonabljajo svoje energije, katere bi drugače lahko uporabili za koristno, konstruktivno delo. Ljudje, ki so bojeviti samo v krožku lju«H enakega mišljenja, ne morejo biti nikdar uspešni graditelji revolucionarnega gibanja. Agitatorji, ki agitirajo samo med agitatorji, niso agitatorji. Ljudje, ki le pridigajo, kakšni bi drugi morali biti, niso nikdar uspesni v svojem delu. Nauk: pojdimo med ljudstvo in delujmo med njim NJEMU v korist. Ne rasipasajmo svojih moči sebi in delavskemu razredu v škodo. Na velikopočno nedeljo j« v slatem rudniku Mooi« tiver v Novi Skotiji, Kanada. zemeljski oritisk saprl z kod trem osebam. Samo eden izmed njtk je kil radar. Dstala dva sta bila zdravnik dr. D. E. Robertson ia pa klerk (timekeeper ) S. C. Scading. Omenjeni adravnik kateremu je srušenje predora aaprlo izhod, jc eden izmed le »t nikov rudnika. Rudar Herman Mafill j« po nekaj dneh zajetja v temni janu umrl. Ostala dva »o rešili po detetih dneh. Delali »o noč in dan s vso mogočo naglico, da »o izkopali do njih nov vbod. Časopisje v Kanadi in v Zed. državah jc pisalo o tej rezilni akciji ta tri sivljenja toliko kot malokdaj, in prejkone ji ne bi posvečalo toliko pozornosti, če sc hi šlo lo sa tri "navadna" življenja! Ta nesreča se jc dogodila 141 čevljev pod zemljo. Va vrhu le »like so ostanki poslopja starega rudniškega mlina, katerega to pri rešilnem delu podrli, da so dohili le« sa epore pri kopanju predora. Spodaj to delavci, ki pošiljajo les v saht, in na levi jc Agnus MacDonald. premier Nove Skotije, ki po v naglici sgrajenem zvoč-rem sistemu bodri zajete ljudi, da naj vztrajajo prt iiv-Ijenju, kajti rešitev je blizu. (Nadaljevanje s 1. strani.) administracija baš sedaj pripravljena vreči 700,000 delavcev in njih družin v naročje stradanja, in to s premišljenim programom, da odslovi delavce pri WPA, ostale pa obdrži z nizki, ni mezdami. Milijoni mladih ljudi so poslali razočarani, brezupni vsled pičlih vladnih del, katecik bo deležna he mala skupina mladih delavcev« Mi moramo organizirati nezaposlene 1 DEMONSTRIRAJTE ZA SOCIALNO ZAKONODAJO! ZAHTEVAJTE SPREJETJE DELAVSKEGA AMENDMLNTA! Mi pozdravljamo progreaivno smer delavskega gibthja! Brezposelni delavci so združili svoje sile v eno veliko Delavsko zvezo. Boj za industrialni unionizem pridobiva svojo moč v Ameriški delavski federaciji. Delavci so se naučili, da je treh« orenesti boj proti boaaom v delavnici na politično oolje pot o« združene fermarsko-delavske stranke, katera sestoji iz delavcev, organiziranih in neorganiziranih in ki jo kontrolirajo delavci! - , DEMONSTRIRAJTE ZA FARMARSKO-DEt-AVSKO STRANKO! DVIGNITE PRAPOR INDUSTRIJSKEGA UNIONIZMA! , ORGANIZIRAJTE NEORGANIZIRANE! Boj delavskega razreda proti vladajočemu kapitalističnemu razredu se z vsakim dnetn poostruje. Amerika je bogata na naravnih virih, s katerimi se bi zlahka zagotovilo pošteno življenje vsem. Naša polja obrodijo bogato, naša skladišča so napolnjena z dobrinami. Znanost nam je dala mogočne stroje, s katerimi preobražamo in presnavljamo naravna bogastva v izgotovljene produkte. Toda ves sedenji kolosalni sistem pr* dukcije brez delovnih sil delavcev je brezmočen, brez pomen«! Kakor strnemo naše delovne sile za to silno veliko produkcijo dobrin, prav tako laKko tudi strnemo naše sile, da kontroliramo vso produkcijo. Zato pa moramo naše sile združiti, da se sedanji tiranrki sistem konča, da se deoresija odoravi! Na njegovo mesto pa postavimo brezrazredno družbo na podlagi planirane produkcije za rabo, ne za profit per oseb! NA PRVEGA MAJA — VSI NA PLAN! =__■ DEMONSTRIRAJTE ZA SOCIALIZEM! Ameriška socialistična stranka. Ivan Vuh: V deželi biblijske kraljiee iz $abe Abesinija — Etiopija t Komunisti in socialisti Stališče milvvauškega župana Hoana je protikomunistično. On je proti druženju z njimi, ker ve, koilko so si že prizadevali, da ga oblatijo in uničijo osebno in politično ter vse njegovo delo. Zato je njihovo indorsiranje socialistične liste odločno odklonil, po volitvah pa je izjavil, da jc bila njihova poteza hinavska in storjena zato, da socialistom škodujejo, ne pa jim koristijo. Hoan je o njih rekel med drugim: "Trditev našik nasprotnikov, da smo hili socialisti v zadnji kampanji v sveži t komunisti, je bila prav tako neretnična, kakor druge njikovc trditve. (Hoan jih je navedel zaporedoma in smo jih priobčili v Proletarcu z dne 16. aprila.—-Ur.) "V dokaz to natprotniki navajali njihovo (komunistično) Indorsiranje nase liste. Naj tu znova poudarim, da to komunisti tmrtni sovražniki tocia-lističnega gibanja. — Komunisti vtepovtod, iključivši v Zed. drsavah, trna-trajo socialiste za svoje največje nasprotnike, ker obstruiramo njihov program in taktiko. — Njikovo indorsiranje našega tikata je bilo tako nesramno, da bolj biti ne more in storjeno edino is namena, da sc socialiste diskre-dit ira in te jim t tem odvzame glatove. Ne temo, da ti itti komunitti kljub indortiranju niso glasovali sa nas, ampak agitirali proti nam, sa kar imam neovrgljive dokasc in jih bom sbral ter uredil v zapriseženi isjavi. V mnogih okrajik so komunisti tekali naokrog ia tirali državljane na volišče, da glasujejo proti nam, kajti hoteli so te, kot drugi naši nasprotniki: poraz so-cialistične-federacijske liste!" Hoan je torej nepomirljiv in smatra komuniste za take kakor so bili pred spremembo svoje sedanje taktike. Komunistično flirtanje s socialisti smatra za manever, kajti poskušali so socialistično stranko uničiti na zunaj, zdaj pa zasledujejo isti cilj z drugimi sredstvi. Norman Thomas na drugi strani je za sodelovanje s komunisti v raznih obrambnih na^>orih, v prirejanju prvomajskih manifestacij in v drugih akcijah, ki so lahko skupne. Thoma-sovi kritiki med socialisti trdijo, da vodi s svojo taktiko socialistično stranko v komunstični tabor in končno pride popolnoma pod komunistične viplive. Thomas je torej z ozirom na komuniste v socialistični stranki predstavnik ene tendence in župan Hoan druge. Ako res pride do kakega pakta med socialistično in komunistično stranko, Hoan ne bo Šel s tako stranko, niti ne drugi, ki so o komunistih enakega mišljenja, če jih ne uverijo, da so se res spremenili in da jim lahko zaupajo. (Nadaljevanje.) Kako je z izobrazbo v Abesiniji? Le-,malo ljudi zna pisati ,n citati. Pravi Abesinci-Am-hara so ponosni ljudje. P<>M:t-ve so lepe in visoke. Odlikujejo jih močne ustnice in močan nos. Lasje so kodrasti in črni, oči črne, a ko^a temna, ne črna. Nadarjeni so zelo, ter se z lahkoto uče vsega, če je le dana prilika. Svobodo ljubijo nad vse. V boju so neverjetno pogumni. Poklic, ki jim je pri srcu, je vojaški in kmečki po-klic.Samo tujci se v Abesiniji pečajo s kovaškim in drugim rokodelstvom. ■ Žito uspeva v višini okoli 2500 m in s«cer jermen in pšenica ter neke vrste proso, tef in dagusa imenovani. Tef meljejo in delajo iz moke trpežen kruh. Iz ječmena in dagusa pa pivo. Pod 2000 m žito radi vročine ne uspeva. Pač pa uspeva bom-bač in rdeči poper, ki ga Abesinci kot začimbo k mesu prav obrajtajo. V nekaterih krajih Abesinije uspeva tudi kava. Kmetje so v splošnem zelo skromni. Dobra zemlja jih hrani tako, da nikdo ne strada. Oblačijo se pa skoro vse leto enako: bombažna srajca in hlače, spodaj pripete, da izgledajo kakor nekake jahalne hlače. Zadej so široke, da se ne pretrgajo, če se sleloni pri delu. Mesto suknje nosi bombažno togo. Hodijo bosi in brez pokrivala . To je vse. Ženske nosijo obleke iz grobe tkanine, ki je v pasu prevezana. Le za praznične dni ovije Abesinec šal okrog vratu ali ga vrže okrog hrbta. Uradniki in trgovci se pokrivajo z volneno kapo, mak imenovano. Obleka Abesincev je zelo enostavna. Moški nosi bele bombažne hlače, zelo prostorno sešite, posebno na zadnji strani, da se lahko pri delu po-voljno giblje in da pri pogiba-nju ne počijo. Navzdol se hlače zožavajo in se zapenjajo ali s kaveljčkom ali s knoflico. Podobne so nekako našim jezdnim hlačam. Okrog pasu si moški ovijajo nekoliko metrov dolg kos bombaževine, a na nji "šarno*' (nekak šal), ženska nosi obleko iz grobe tkanine, podobna nekaki vreči, v kateri je odprtina za glavo in roke. V pasu je obleka stisnjena. Samo nosi ženska vedno kakor moški. Premožni Abesinci in Abe-sinke se razlikujejo od ostalih še po kapuci, sešiti iz lahkegn atlasa ali brokata, a pogosto izšito z , zlatom. Za posebne svečanosti oblačijo moški še na to obleko plašč. * Pokritih glav vidite v Abesiniji zelo malo. Samo premožnejši Abesinec nosi na glavi bodisi tropično čelado-helmo. bodisi nekak klobuk, ki ga ja dobil od Evropejca. Največkrat si pokrivajo glavo s ša-moio. Le pravi bogataš nosi klobuk "Borsalino", ki jc zelo drag* stane 45 tolarjev Marije Terezije. "Borsalino" nosi sam neguš — kralj kraljev. V notranjosti Abesinije srečate tudi plemena, ki jim je v modi najljubša obleka praočeta Adama in pramatere Eve. Razlikuje se samo toliko, da mesto figovega peresa ovijajo okrog pasu samo. Včasi je to samo košček cunje ali papirja. Ženskam zadostuje tudi kos predelane ovčje kože, ki jo privežejo kot predpasnik. Na-kiti so pri njih zelo priljubljeni, nakit je pač .hrepenenje vseh žensk. Abesinka nosi nakit na vratu kot obesek zlati križec ali pa zlati prstan. Istotako ima ženska pas okinčan z obeski zlatih križcev, iz zelo umetniško brušenih koralov, jantarja. Cim večji je obesek, tem lepša je, tem premožnejša se zdi Abesinka. Posebno pažnjo posvečajo amuletom. V Abesiniji pravijo temu "medanit". Beseda pomeni "zdravilo". Ni nobenega Abesinca ali Abesinke, ki bi ne nosil tako zvani "medanit". Je to zanimivo lepotičje narejeno iz raznih kož, popisano s čarobnimi izreki znanih čarodejev, ki so v Abesiniji v veliki časti. Amulet čuva nositelja vsemogočih neprilik: bolezni, hudobnih ljudi, hudiče in druge demone. Ženske iz plemena (lall nosijo nad laktom zapestnico. Včasi celo vrsto zapestnic. Videl sem pri nekaterih do 24 zapestnic. Ženska, ki ne more imeti zlate zapestnice, se za* dovolj i z bakreno. * z Današnji vladar Abesinije, negu Haile Selas^ie se je leta 1917 polastil prestola in vrgel pravega vladarja, neguša Lidž Jassu s prestola. In to zato, ker se je oženil z muslimanko, kar je protizakonito. Zaprl ga je in ječil 13 let. šele v letu 1930 ga je osvobodil Ras (knez) Hailu ter mu hotel Vrniti prestol. Ali Lidž Jassu, kar je po naše "Dete Jezus" ni dorastel taki nalogi. Bil je premagan že v prvi bitki in zopet zaprt. V gorah Hara MtilaU je bila, v višini 3000 m nad morjem, postavljena ječa iz gline, v kateri je bil kraljevski jetnik. Tukaj je vnuk kralja Menelika sedel pod stražo, ki jo je neguš izbral »z abesinske aristokracije. Poleg te straže je straži! "Dete Jezusa" tudi menih Aha H anna in imeti je smel samo tri pevce iz somalijske puščave. Nikdo drugi se ni smel pod smrtno kaznijo približati4emu kraju. V Abesiniji so se širile vesti, da je Lidž Jassu pred leti umrl, ali zvedel tega ni nikdo. Istotako, kakor tri leta ni nikdo od Evropejcev izvedel, da je umrl kralj Menelik II. Današnji neguš pa ima povoda dovolj, da prikrije in utaji smrt Lidž Jassu. — Lidž Jassu ima tudi ženo in sina, ki bi imel po smrti svojega očeta prevzeti prestol. Kraljica Fatima Abubakur je bila odpravljena, ko so zaprli njenega moža, v avoj rojstni kraj. Od tod je pobegnila do Tudžure v francoski Somaliji, kjer se ji je narodil sin Menelik III., ki se je letos oženil s hčerko tadžurskega sultana. ■ In to so posledice, da mnogi rasi (knezi) zdaj, ko je Italija z vojno stopila v Abesinijo, prestopajo k Italijanom. Tu igra vlogo, ne tako zvana^ ljubezen do domovine, temveč, kakor povsod, osebne zadeve in spori radi dinastije. tiskani knjigi "Les flambeurs d' hommes", jo opisuje. Njegov spremljevalec je omedlel, velikanska množica je »pa poskakovala od navdušenja. Nekdo je napravil atentat na nekega kneza (rasa). Ujeli so ga. Ranjeni "ras" je določil, da mora umreti atentator v "mu-slinu", dasi je takšna smrt pri- nesrečnež padel v žerjavico. Nerodno se je pohral in se hotel rešiti. Toda okoli njega so stali v krogu štirje najbolj preizkušeni "rasovi" vojščaki. Stalo je osem mladeničev, ki so bili pri knezu (rasu) bolje v časteh radi svoje lepote kakor zaradi junaštva—in vsi so namerili svoje sulice v obsojenca. fllinu , uasi JC snuv F11 , . . / , „ držana samo morikem kralja.' Kadar je hotel skočit, z grm* de, so se mu ostra rezila zasekala v meča, v boke, v lehti. Pri vsem tem pa se "rasu ni nič hudega zgodilo, le nekoliko ranjen je bil in morilec še torej ni bil morilec. Atentatorja so spravili v okroglo, s slamo krito kamenito hišico. Notri so stopili v velikem kotlu vosek in ga pomešali z medom: Obsojenec je moral gledati, kako so potem skrbno potopili v staljeni vosek več bal najfinejšega mušlina, da se je platno ipopol-noma napilo. Ali niso ga smela raniti do smrti. Le toliko, da ga je minilo veselje zaletavati se v sulice. Skakal je v zrak. čedaljf višje. Zraven pa rjul, da' se je razlegalo daleč po dolini. Majhni. višnjevi zublji so plezali kvišku po mušlinu, objemali meča, se ovijali okoli stegen. In med tem, ko ga je osem su-I ličarjev porogljivo bodrilo in "Morilca" so nato evnuhi sle- vzkrikalo, med tem, ko so tiso- "Smrt v mušlinu" se imenuje justifikacija, usmrtitev nekega j atentatorja. Marcel Griaule, vodja neke francoske narodopisne ekspedicije je bil leta 1929 v A diet u priča te strahotne usmrtitve. V svoji, lani kli do golega in ga porinili v še topel pepel, da se je do dobrega segrel. Nato so začeli ovijati z voščenim mušlinom najprej noge, trup, roke, tako da je bil videti kakor blesteča mumija. \>a bela. Tudi obraz so mu ovili z mušlinom, le oči in nosu ne. Mož se je vzlic pobojem lahko neovirano igibal. Ko so ga pripeljali na prostrani trg pred knezovo palačo, je bil podoben srednjeveškemu vitezu v beli opremi či kakor zaverovani strmeli v živo plamenico, ki je poskakovala čedalje strahotneje, je je-la vstajati dehteča vonjava gozdnega medu, primešanega vosku. Potlej je nekaj časa dišalo po karmelu. Potlej kakor v cerkvi, kjer gori na stotine sveč. In naposled, kakor v kaki slavnostni abesinski dvorani, ko pečejo na tucate volov hkra-tu na ražnju. Nesrečne! je gorel zdaj kot smolnata baklja. Zublji so švigali zdaj štiri, pet Pred knezom so bili med tem j metrov visoko. Suličarji so bili zažgali majhno grmado iz ce-;oviti v krvavo rdečo luč. V daljavi so začeli zavijati psi, čedalje več jih je bilo, čedalje strahotneje so tulili, čim bolj jih je ščegatal duh po pečenem drovine. — Neznaten, blago-dehtec ogenj. Predenj so postavili "morilca". Množica si ga je z zanimanjem ogledova- la. Tedaj je "ras" malomarno rnesu. dvignil roko in z enim samim dregljajem svojih komolcev sta dva orjaška naga črnca potisnila obsojenca v ogenj. Mrtvaška tišina je zavladala na prostranem trgu. Slišalo se je le prasketanje lesa, ko je Naposled se je voščena lutka sesedla v ognju. Suličarji so oddaji svoje suiice služabnikom, ki so stali za njimi. "Ras se je umaknil v svoje soban?. Obsodba je bilii izvršena ... (Dalje prihodnjič.) na delo za konferenco v milvvaukee ju dne 17. maja VVaukegan, 111. — Vsi klubi JSZ in društva Prosvetne matice v tem okrožju so bila pismeno povabljena, da izvolijo zastopnike za prihodnjo konferenco, ki se bo vršila v nedeljo 17. maja v South Side Turn Hali, 725 W. National Ave., v Milwaukeeju. Zborovanje se prične točno ob 9. dopokine. Ako kateri klub ali društvo ni prejel pismenega povabila za izvolitev zastopnikov, naj ga izvoli vseeno. Možno je namreč, da komu pomotoma ni bilo poslano. Ker bo konferenca zelo važna, apeliram, da naj vsi klubi in društva skrbe, da bodo imeli na nji čimveč je zastopstvo. Klub št. 45 JSZ je izvolil zastopnika na milwauško konferenco s. John Mahnicha »n klub št. 1 v Chicagu s. Chai. Pogorele a; imena ostalih zastopnikov objavim, čim mi bodo sporočena. Na dnevnem redu med drugim bo razprava o sporedu XI-rednega *bora JSZ. volitev dr legata, a^itacijsko delo v našem okra*ju in razne druffe z* deve. France« Zakoviak, tajnici, 1016 A da ms St., No. Chicago. Illinois. , / EDINI IZHOD IZ KRIZE A SERAFIMOVIG ZELEZNA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI HI SIJI Prevel iz ruicine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK (Nadaljevanje.) "Jaz P» mislim, da bi morali zavzeti Novo- rosijsk ter tam čakati!" •*0 tem niti besede!" je dejal štabni šef, ki je bil oblečen v lepo. čisto, prepasang srajco ter je bil gladko obrit. "Sodrug Skornjak mi je sporočil, da je v mestu vse narobe. Tam so Nemci, Turki, menjševiki, socialni revolucionarji, kadeti in naš revoltjcionami odbor. Neprenehoma sklicujejo shode, govorijo brez konca in kraja, tekajo z zborovanja na zborovanje, pripravljajo tisoč načrtov, kako re-&itise. Vse skupa j je nesmiselno. Ce pripeljemo našo armado v .mesto, se bo vsa razkro--ptkb Nepretrgano bučarje reke je pretrgal strel. Prišel je iz daljave. Majhna temna okna so spregovorila s svojo nepremično temo: 'tZdaj, začelo se je." Notranje napeti so vsi prisluškovali zunanjim šumom, navzven pa so skušali biti mirni ter so drsali s prsti po zemljevidu, ki šo ga tiko in tako znali vsi na pamet. Kadili so. Soba je bila vsa zakajena. Zaman! Vse nič ne pomaga! Venomer isto! Z leve strani zapira odhod modrina morja, na desni strani zgoraj kar mrgolijo sovražne vasi in naselbine, spodaj na jugu zastavlja pot izjava barva gorovja. Prava mišnica! Kakor kakšno cigansko taborišče ležijo ob tej črni, čez zemljevid vijoči se reki, ki jih z bučanj^m neprenehoma moti. V vseh glo-belih, gozdovih, stepah, naselbinah, na vseh kmetijah, ki so zaznamovani na zemljevidu, se zbirajo Kozaki. Doslej ^jim ni uspelo posamezne uporne naselbine in zaselke posamič ukrotiti, zdaj pa se potaplja vse ogromno kubansko ozemlje v ognjenem morju. Sovjetske čete so povsod pregnali; zastopnike sovjetske vlade v posameznih krajih so pomorili. Po vsej deželi se šopirijo vislice kakor križi na pokopališčih/ Povsod obešajo bolj-sevike. Boljševikov je največ med priseljenci; pa tudi med Kozaki jih ne manjka. Prvi, kakor drugi, visijo zdaj na vislicah. Kam naj se obrrtejo? Kje je rešitev? "Edino pametno je, da si prekrčimo pot do Tihoreckaje, od tam k Svjatomu Krestu, od Svjatega Kresta do Rusije pa ni več daleč!" "Bistra glava! Svjati Krest! Kako, meniš, bomo prišli tja? Skozi ves uporni Kuban brez patron in topovskega streliva?" "Jaz pa pravim, da se moramo prebiti do glavne armade." "Kje pa je glavna armada? Ali si dobil od tam kakšno posebno pošto? Povej nam, kje je glavna armada." "Jaz pa pravim, da moramo zavzeti Novo-rosijsk ter tam čakati, dokler ne dobimo kak-Snega sporočila iz Rusije!"* Vsi premišljujejo in vsakdo si misli: "Ce bi se vsa ta stvar zaspala meni, bi na-ravil imenit lahko rešili." pravil imeniten načrt. Potim bi se pač prav Zoipet je daljen strel presekal nočno buča-nje reke. Po kratkem premoru drugi strel, pa tretji... Zdajci se je vsula kar toča strelov. Kmalu je zopet vse utihnilo. Vsi so se obrnili k nepremičnim, temnim oknom. Za steno, nekje prav blizu, nemara na podstrešju, je zakukurikal petelin. Kožuh je odprl čeljusti ter zinil: "Sodrug Prihodjko, pojdite ven ter poglejte, kaj se godi!" Mlad, vitek Kubanec lepega, nekoliko ko-zavega obraza, oblečen v čeden, ozko prepa-san plašč, je previdno stopajoč, zapustil sobo. "Jaz pa pravim . . Neki gladko obrit častnik, ki je bil v nasprotju z drugimi poveljniki, navadnimi vojaki, čebrarji, mizarji, brivci, ki so se šele med vojno dokopali do višjih šarž, star revolucionar z vojaško, častniško izobrazbo, je slonel ob zidu ter gledal na govorečega. Segel mu je v besedo: ^Oprostite, sodrug, nedopustno in nemo-Roče je armado v takšnem stanju vleči dalje. To bi pomenilo naravnost ugonobiti jo! S\aj to ni armada, marveč čreda ljudi, ki neneh\ma Prirejajo zborovanja. Armada se mora reorganizirati. Poleg tega nam vežejo roke in noge desettisoči begunskih voz. Le-ti nuj se obrnejo, kamor hočejo, ali pa naj se vrnejo domov. Armada mora biti svobodna! Napišite povelje: Ostali bomo v tej naselbini do dneva zaradi reorganizacije!" Tako je govoril, mislil pa je drugače. Hotel bi bil povedati takole-: "Jaz vso stvar do dna poznam, praktično in teoretično. Saj sem se v študij vojaške vede korenito poglobil. Zakaj bi tedaj poveljeval Kožuh, ne pa jaz? Množica je slepa ter ostane vedno le množica." — Kožuh je razprl stisnjene čeljusti ter spregovoril z zarjavelim glasom: "Kaj vam ne pride na um?! Vsak vojak ima tu svoja mater, očeta, nevesto, družino; k*ko bi jih mogel zapustiti? Ce bomo tukaj Čakali. nas bodo poklali vse do poslednjega moža. Naprej moramo, takoj naprej! Odkorakati moramo takoj mimo mesta — v njem 86 ne bomo ustavljali — ob morski obali do ar ,%l t 4m VTt UlKO lit? UI lili liiueiju, UAirunia njrxu>ui» b»hwi» rA*, ' , * ' rekovalcern /rastri greben, zakai o- in* bi bile homatije, ki A^^^^vjT" > - nastale vsled slavnega Mussolinijevega pohoda, ustvarile i V ' "^tffcfttti* • Klenega položaja v Evropi, ne bi bilo n jegovo "darilo nemš Tuapseja; od tam bomo zavili po cesti čez gorski greben ter se zedinili z našimi glavnimi četami. Saj ne morejo biti še daleč. Tukaj nas venomer drži smrt v svojih kremp-Ijih." Nato so se začeli vsi križem kražem pomenkovati, vsakdo je predlagal svoj načrt, ki se mu je zdel nenavadno imeniten. Kožuh se je dvignil. Železne mišice njegovega obraza so zadrhtele, drobne, jekleno-sive oči so se zapičile v vse poveljnike po vrsti. Nato je zaukazal: "Zarana bomo odkorakali!" Nepričakovano mu je šinilo v glavo: Podleži! Najbrže se ne bodo hoteli uklo-niti povelju." " Vsi so bili nezadovoljni, so pa molčali. Za tem molkom se je skrivala misel: "Nesmiselno bi bilo s tem »blaznežem prepirati se." ~ /V. Prihodjko je stopil iz izbe. Reka je zdajvL hrumneje zabučala; šumenje je napolnilo vso temo. Pred vrati je na črni zemlji stala temna, nizka strojnica, poleg strojnice pa dve temni postavi s temnima bajonetoma. Prihodjko stopa naprej ter previdno preži na vse strani. Nebo je pregrnjfeno z nevidnimi, toplimi oblački. Na vseh koncih in krajih -lajajo trdovratno in neutrudljivo psi. Semffer-tja po nekoliko trenutkov umolknejo ter prisluhnejo: reka šumi... Potem pa zopet lajajo-svojeglavno, neznosno. Pobeljene kmečke hiše so .komaj opazno svetlikajo skozi gosto temo. Po cestah se ku-pičijo velike grmade. Poglej blrže! Vozovi so. Smrčanje in sopeče dihanje se širi izpod voz in z voz. Povsod ležijo ljudje. Na sredi ceste se visoko dviga — topol? Ne, pač pa navzgor obrnjena ojnica! Konji enolično žvečijo, krave'se nekam žalostno oglašajo.- Aleksej skače previdno čez človeška telesa. Iskreča se svalčica medlo razsvetljuje pot. Vsepovsod je mirno in spokojno, vendar pa vsi čakajo na nekaj, čeprav ne vejo, na kaj .. . Ali ne čakajo morebiti na daljen strel? - "Kdo tu?" "Prijatelj." "Kdo tu, kaj hočeš?" * Dve konici bajonetov sta se komaj ubčutno dotaknili njegove roke. "Stotnijski vodja!" je odgovoril ter prav potiho prišepnil še "Lafeta." "Ujema se!" Y "Odgovor." Po ušesu so ga požgačkali bodeči brki. Zaslišal je tih šepet: 4S>dlo." Izpod' bodečih mustač se je razlil težak duh po žganju. Aleksej zopet koraka dalje. Vozove vidi, a jih komaj raztikuje. Konji glasno žvečijo seno, speči glasno dihajo, reka ne preneha niti za bežen hip šumeti, psi še vedno razkačeno lajajo. Aleksej prav previdno korači čez roke in noge. Tu pa tam se sliši pod vozovi tih pomenek. Vojaki se pomenkujejo s Svojimi ženam L Izpod grma zazveni* zadržan smeh, udržan vzkrik; ljudje, ki se ljubijo . . . Opili so se tički! Nedvomno so požrli Kozakom vse žganje! Sicer pa. kaj se to mene tiče?! Pijte, kolikor hočete, samo svojega razuma ne smete zapiti! Čudno, da nas Kozaki še ne nadlegujejo. Tepci, kakšno lahko delo bi bili imeli!" Nekaj belega se svetlika. Ali je ilovnat zid? Nemara pa bela obleka? "Niti zdaj ne bi bilo prepozno. Vsak mož ima komaj kakšen tucat nabojev; za vsak top imamo komaj po kakšnih osemnajst krogel. Oni pa imajo vsega v čezmernem izobilju!" % Bela postava se je zganila. TiAli si ti, Anka?" x "Kaj pa se ponoči plaziš tod okoli?" Teman, verjetno črn konj je žvečil seno, ki ga je pulil s kupa med ojnicami. Aleksej si je začel zvijati svalčico. .Dekle se je opiralo ob voz ter si drgnilo nogo ob nogo. Pod vozom na razgrnjeni plahti je spal njen oče in glasno smrčal. "Ali bomo še dolgo čakali tukaj?" "Kmalu bomo šli."' Svalčica v njegovih ustih se je zaiskrila. V siju zaiskrivšega se svalčinega ognja so za bežen hip pogledali iz teme njegovi od svalčic ožgani prsti, del njegovega nosa. iskreče se dekličine oči in njen krepki, iz bele srajce dvigajoči se vrat ter ogrlica iz zlatnikov. Vse samo za bežen trenutek, nakar se je zopet vse potopilo v temi. Samo temni obrisi voz se še vidijo. Krave otožno mukajo, konji žvečijo seno, reka hrumi. Zakaj se ne sliši več noben strel? "Človek bi jo moral vzeti?" je pomislil. Alekseju se je zazdelo, da je uzrl pred seboj vitek vrat, vrat podoben bilki, vrat pre-čudno lepe deklice, ki je ni še nikdar videl, deklice z modrimi, nežnimi očmi, v prozorni, duhteči obleki. Ali ni dokončala gimnazije? r>lo nevesta je nemara? Ah, to je neka deklica, ki je še ni videl, ki pa vendarle nekje Ampak Mu smo lini bi se bil ohladil, če bi bil videl, da se tudi velike držav« ne smejo igrati z Ligo Narodov in verjetno je, da ne bi bil nikdar pošil jal svojih sužnjev v pekel in smrt za "reševanje etiopskih sužnjev". Prav tako ne bi bil Hitlerju, oziroma njegovim skritim na-rekovalcem zrastel greben, zakaj če ne bi bile homatije, ki so me-nemške- mu narodu" imelo niti sence upanja na uspeh. In Starhember-gov pivski tovariš, municijski fabrikafit Fritz Mandl nt\bi bil mogel nikogar v Avstriji nahujskati na vpeljavo obve^®^oja-ske službe. In tucat situacij, iz katerih .sMahko jzcimi^^jna, ne bi bilo nastalo. Tako pa se shajajo generalni štabi Anglije, Francije in Belgije na konference, in le novorojenčku se bo zdelo, da je to briljantno znamenje neskaljenega in trajno zavarovanega miru v Evropi. V sedanjih razmerah; ki so take, kakršne so, ne pa tak kakršne bi si želeli,, je mir £ Evropi in v Aziji in povsod največ odvisen od zdramitve Lige Narodov in njenega odločnega nastopa v zmislu njenih pravil zoper vsakega, kdor kali mir, pa naj bo velik ali majhen, bel ali rumen. In sredi vseh teh homatij prihaja edino tolažilno znamenje od delavske internacionale, ki se ne udaja nobenim iluzijam in ne dirka za nobenimi ideo-. logičnimi utvarami, ampak jasno in odločno zahteva kolektiven nastop zoper vsakega kršitelja miru. Liga Narodov ima dovolj vzroka, da posluša ta glas^ živi. (Dalje prihodnjič.) da so dobili v našem klubu kandidati za delegate na konvencijo soc. stranke v Cleveland sledeče število glasov (kandidati so navedeni po abe- Socialistična uredb« družbe je rdini ithod if negotovostit brezposelnosti in miserije. Delavci, organizira jte »e! NASPROTJA INTERESOV PO SVETU SE ČEZDALJE BOLJ POOSTRUJEJO S seje kluba št. 1 JSZ Chicago. — Na seji kluba št. 1 dne 24. aprila sta bila izvoljena za delegata na XI. redni zbor JSZ Kristina Turpin in |čednem redu): Roy Biirt 19; Justin Zaje, za zastopnika na A j I)ubin 10; Gertrude Du-milvvauško konferenco v nede- hin 5. Ernest Erber 1; Anton ljo dne 17. maja pa s. Charles Garden 35; I). B. Gertler 19; Pogorelec. Meyer Halushka 31 ; Maynard V pripravljalni odbor za spo- C. Krueger 30; Arthur MeDo-rede v času prihodnjega zbora' vvell 19; Frank PaSsavoy 14; JSZ so bili v ktubu št. 1 izvo- Marianne Alfonz 1 ; John Par-ljeni John Rak. Luka "Groser, .shall 7; Gus Patterson-6; H. A. Anton Garden,'Marv Jugg inlRasmussen 5; Morris Seskind | Frank Zaitz. Ostale klube JSZ Iv Chicagu se povabi na sodelo- 18; Mordecai Shulman 7; Jacob Siegel 20; Margaret Sloan Donald J. Lotrich je poročal o konvenciji illinoiske soc. stranke v Peoriji. Justin Zaje je k temu pripomnil, da se ne strinja z reso 1 ubij o, v kateri se stranka izjavlja proti podpiranju kakršnekoli vojne, torej goče, na prihodnji seji. števni odbor, v katerem so bili Donald J. Lotrich, Filip Godina in Mary Jugg, je poročal, ----. I dva zastopnika. (Nadaljevanje s 1. strani.) j y odbor za preskrbo stano- nih! "Pozabili so Francozi tudi na svejo zgodovino? Leta 1871 vanj so bili izvoljeni Justin je hotel Bistra rek s Francozi storiti nekaj podobnega, a Fran-; Zaje, Kristina Turpin in Ange-cija je pokazala, da se noben narod ne more z umetnimi orne- la Zaitz. jitvami uskopiti, če ima sam v sebi dovolj življenske moči. Ce 1 Za načelnika našega član-bi bilo takrat manj histerije v Parizu, bi se bilo lahko spoznalo, stva v prvomajski povorki je da bi bilo okrepeanje nemške demokracije brez nepotrebnih I bil izvoljen na priporočilo klu.-pbnižanj najsigurnejša garancija, za bodoči mir med Francijojbovega odbora Anton Garden. in Nemčijo. Celo priklopitev Avstri je k Nemčiji ne bi bila ta-j za piknik soc. stranke v par-krat prav nič škodovala Franciji, temveč bi bila dobrim odno-jj^ Kivervie\v, kj bo 1. junija, saje m le koristila, ker bi bila okrepčala nemške socialistične, in Je klub naro^ii 20O vstopnic, s tem demokratske elemente. r I y sklad za kritje strankinih Nervozna politika Francije je posadila Ilindenburga ua , stroškov prvomajskega slavja predsedniški stol in pomagala odpreti pot reakcionarnim ! prispeva klub $4, in v obram-!jem. ki so naposled izbrali Hitlerja za svojo trobilo in pripe- sklad Tom Mooneya $2. Ijali Evropo na rob prepada. Antona Gardna se pooblasti, Vse j>ogodbe, ki so "imele svoj vir \ svetovni vojni ter v nje-j da' podvzame akcijo za*zbira-nih zmagah in porazih, so sklepali večinoma diplomat je stare nje prispevkov za avto truk z šole/ Zaprašene ideje "ravnovesja sil", "interesnih sfer" itd., zvočnikom, ki si-ga nabavi soc. so zaklepale vrata vsaki novi misli. Tako so ostali v .Evropi j stranka V;tej državi v - kam-nesteti nerešeni problemi, in pod pritiskom sklenjene pogodbe panjske namene. .\o jim dodale še nekaj novih. Tako je Italija nenadoma postala "velesila", ko sta ji Francija in Anglija podarili nemŠKe kraje v južnem Tirolu in jugoslovanske na vzhodni obali Jadranskega morja. V zahvalo za to se jima sedaj fašistični "Rimljani" postavljajo po robu, ju izzivajo, in ogrožajo evropski mir, prav tako kakor nacijska Nemčija. Anglija, ki je bila največ kriva, da je Italija smela poteptati načelo samoodločevanja narodov, sedaj nervozno opazuje svojega nekdanjega protežeja in vprašuje, kako daleč pojde v ogrožanju njenih interesov. Nacij-ke provokacije jo veliko manj vznemirjajo, kakor Mussolinijeva a ven tura v Afriki, in po tem bi sc skoraj dalo sklepati, da njeno moralno stališče v tem tolmunu ni popolnoma idealistično. Mussolini lahko izjavlja karkoli se mu ljubi, v resnici ima Velika Britanija dosti vzrokov. da se slabo poeTlti. Italija ima Libijo, katero je priropa-la na "moralen" način, ima Eritrejo, kamor se pragosto naseljeni Italijani prav tako ne marajo seliti, kakor se ne -bodo v Abesinijo, in ima kos Somalije. II I)uce je s svojo neprenehoma ponavljano smešno lažjo, da je moderna Italija dedinja in naslednica starega Rimskega imperija, upijanil svoje nevedne fašiste in samega sebe. in italijanski imperializem izgleda, kakor da d obira kri in meso. Sredozemsko morje in Sueški prekop je pa največje vitalne važnosti za britski imperij. Za Anglijo je bolj važno, da Italija ne pogoltne Etiopije, kakor pa Hajle Selasija. Vprašanje, ali bi Italija, ki je že sedaj »a robu bankrota, mogla tudi prebaviti EtiopijoV če jo pogoltne, je v drugi knjigi. Dejstvo, da bi Italija dobila geografsko pozicijo, ki ugroža najvažnejše komunikacijske linije Anglije z Indijo in vzhodno Azijo, je zadostno, da boli Edena in Bald\vina in njiju tovariše glava in da ni svetovnemu miru nič kaj rahlo postlano. Nad Anglijo pa se maše U je greh, ki ga je nekoliko prej zakrivila na drugem mestu. o-stal "slikar". Grožnja države je, ki je gospodarsko postala kapitalistična, organično pa je fevdalna kakor v času Samurajev, katere nadomešča mlada, fanatična, neprevdarna soldateska. Ce bi bila Anglija stopila na stran onih. ki so takrat hoteli, da izpolni Liga narodov svojo nal<>go in se postavi Japonski ih» robu, bi bila situačija v Aziji danes drugačna. Kitajska bi imela IJ več možnosti, da uredi svoje domače lazmere, zlasti na gospo-darskem polju, in nevarnost vojne med Japonsko in Sovjetsko Rusijo bi minila, ali pa se vsaj tako skrčila, da ne bi imela veliko pomena. vanje 111 se jim priporoči, da|2; Simon Trojar 15; Leo Ver-j naj v ta odbor izvolijo vsakUpo jnon 3; W. B. VValtmire 11, Frank Zaitz 42, To so kandidati za čikaški okraj. Kandidati za delegata v ostalem Illinoisu pa so dobili v našem klubu glasov kot sledi: Edvvard Adams 11; Douglas Anderson 10; Harry Ashby 3; Jos. Brinocar 26; J. U. Con-nery 3; Howard Day 5; John Fisher 18; Wm. Huettemai* 4; M. P3. Kirkpatrick 19; Loren Norman 6; Paul Rasmussen 12; Chas. Rossio 9; Edvvard Tomke 5; \Vnu Tuller 8; Anton Žagar 15. Dohodki kluba št. 1 so znašali meseca marca $390, izdatki pa $497.19v Primanjkljaj je bil krit iz prenosa^ Blagajna ob zaključku meseca rfiarca je znašala $284.71. Slovenskemu delavskemu centru je klub št. 1 posodil meseca marca $100. Dohodki koncertne prireditve pevskega zbora Sava so f znašali na dan prireditve v ne-1 jo 12. aprila $238.45 in izdat- ' ki $224.72. Vstopnice, razpe-čane v predprodaji, v vsoti do- tudi proti Vojni za obrambo so- hodkov še niso vključene. , vjetske Unije. Bilo je sklenje-j Prebitek prireditve članic no, da naj prosvetni odsek "klu-l kluba št. 1 v soboto 28. marca ba aranžira o vseh sprejetih jv korist Slovenskega delavske-resolucijah razpravo, če le mo- ga centra je znašal $86.79. dr. f. paulich ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. FEIVCI/S RESTAVR/. CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd»MIMM«ttMH<#ttt»MM»tr»MltlM»ttll>» angelo cerkvenik 0 letošnjem ameriškem dru2. koledarju jala prvomajska proslav* na-i Aega kluba, ki bo dne 2. maja,j,— v soboto večer, .) "The First of May" — Mass recitation — Red Falcons 7.) First of Mny and Our Movement. John Rak. 8.) Ter. reko. Spisal Ivan Molek v Majskem Glasu 191!). Predvaja Marjr Jugg. 9.) Siromaček (solo) — Bobby Krek 10.) Pevski 7.bor "SAVA" zapoje: a) Delavski poidrav (J. B. Blobner); b) Slava delavstvu (Ivan pl. Zaje); Pevovodja Jacob Muha. Po končanem sporedu v vrhnji dvorani bo ples in prosta zabava v spodnji dvorani VSTOPNINA 25 CENTOV lavstvo pokazalo na Prvega maja, da je združeno bolj ko kdaj prej, da se porazi reakcija, vojna, fašizem in pa nizki pravice. Zopet bo ameriško de- j prvomajske prireditve udeležijo in gotovo ne bo nikomur žal. Prav gotovo pa ne bomo zamudili nase majske proslave v nedeljo 3rmaja, ko bo uprizor-11 vi j enaki standard. Na leto*- j jena zanimiva dfttlVftfci drama njega Prvega maja bodo vse j-Rdet r rož.«", ki jo bo podalo delavske unije in druge orga- društvo Orel št. 21 SNPJ. Za-nizacije, socialistična in komu- pomnite si, da take igre dose-nistična stranka, korakale ra- dHj nismo videli v Puoblu in ma ob rami. ker so se združile, je morda tudi ne bomo pozne- da proslavijo Prvi maj in s tem pokažejo svojo delavsko solidarnost, da se napravi iz Cle-velanda unijsko mesto — za 6-urnik in pet dni dela v tednu s pošteno plačo. Vse delavstvo je proti znižavanjem mezd, za zadostno brez pose ln ost no zavarovalnino in starostno pokojnino, za delavsko skupnost in proti vojni in fašizmu. Cleve-landsko delavstvo bo na Prvega maja pokazalo, da je za neodvisno politično akc?jo in da je odločno proti Liberty lig,i, da se ta drži ven iz Clevelanda! Pozivamo vse zavedne delavce, da se pridružijo naši prvomajski proslavi in manifestaciji, da skupno odkorakamo na je. Zato pa se gotovo potrudite, da boste prišli v nedeljo 3. mat ja vsi v Orlovo dvorano. Vabijo se tudi vse sosedne naselbine, da se nam pridružijo in pri- jem na komunističnih shodih. Komunisti ne bi dali priznanja nobenemu«, deiavslcemu agitatorju in borcu, če ni bil njihov član. Isto sc zdaj ponavlja v tem sporu. Kdor ni pristaš vladajoče frakcije, pa je "no good". Videl sem na tem zborovanju, da so dovolili komunistu govoriti 10 minut, socialističnem'«! organizatorju Pauliju iz Pennsylvanije pa so besedo odklonili, ker je pristaš na-Mprotne frakcije. Zelo me je presenetilo tudi sledeče. Bil sem nominiran v našem distriktu za delegata na konvencijo ameriške soc. stranke. Merodajnemu uradu je bilo t o sporočeno, prejel sem nato obvestilo o nominaciji ter vprašanje, če jo sprejmem. Odgovoril sem, da sprejmem, kakor sem bil nominiran. Potem pa dobim ponovno naznanilo. sostvujejo tej socialni, lepi in.da nominiran za delegata pomenljivi drami. V resnici bo at large in pa vprašanje, če vsakemu žal, ako se ne bo udeležil. Podrobnosti igre ne bom opisoval, kajti gotovo ste že seznanjeni z njeno pomembno vsebino ter ste njen opis že či-tali v tem in v drugih naših delavskih listih. Upam, da 1>omo letošnji Prvi maj proslavili na lepši in po-menljivejši način kakor kdaj »prej. "Kdeče rože" pač zaslužijo, da jih vidi sleherni delavec v Pueblu in Coloradu sploh. Public Scjuare, kjer se bo vrftil j Drugod, kjer so že imeli priliko velik javni shod! Zbirališče po- videti to zanimivo Moškričevo hoda bo na sledečih središčih dramo, so odnesli najboljše vti-in se ffrične ob 3:30 popoldne : SP jn povsod so si želeli, da jo na 22nd in Prošpect, na 30th in ponovno vidijo. Woodland, na 2f>th in St. Clair . Frank Boltezar. ave* in na VV. 261 h in Market I __________ S<|uare. Živel Prvi maj! Za odbor, J. Kreb^l. sprejmem. Odgovoril sem, da ne, ker sem pač v prejšnjem sporočilu naznanil, da sem pristal v kandidaturo za delegata v našem distriktu. Kaj je razlika? V tem okraju me vsi poznajo in neglede kdo drugi bi še bil kandidat, bi bil jaz gotovo izvoljen, ker ima naš klub Vstopnina samo 25c za osebo. Klub vabi vse zavedne delavce in delavtce. da se te proslave u-deJeŽijo. Milijoni delavcev po vsem svetu praznujejo maj — delavski praznik — demonstrirajo proti krivicam in manifestirajo svojo delavsko solidarnost. Pokažimo se tudi mi. da se zavedamo pomena delavskega praznika in delavskega skupnega boja za naše skupne pravice! Da boste z vsem na tej proslavi zadovoljni, vam jamči pripravljalni odbor. — Jos. Ovca. Polna mošnja zlata ne pomeni polne glave pameti. Veliki koncert v New York«i dne 23. maja 1936. Udruženje za obrambo Jugoslovanov v Italiji, organiza-Prvflcija obstoječa iz delegatov slovenskih, hrvatskih in srbskih društev v Ne\v Yorku in okolici priredi velik koncert v New Yorku v soboto 2'\ ma ja t. I. v Arlington Hali (Poljskem narodnem domu), 23 St. MarkV Plače, Manhattan. Sodelovala bodo vsa pevska društva in razni naši umetniki, pevci in glasbeniki, da bo ta koncert eden izmed najpomembnejših v zadnjih letih. Koncert je posvečen zasužnjenim bratom v Italiji, ki — ZELIŠČE PRINESE ZDRAVJE <.»l«tm Arrsn Merfc Te* HptrM ReaMlafer Ta ^aj vK. hub. Km*Hf 13 rajonih iso-11*0 a* XHb1*tj in Acwva o.'1-tito K.-iost In wtrup», ki t*>vk-t-A iJo o*!ot>« |,>*t, ittritjmoftl, n«rvn»nn <«tan.f,' In bol^lnc r»>vm«l Ijitjih, hrhto-♦>"l »n (IniHc UolrriAe *.lvnta. T« h 115 «••11*'* (l, lilj«»i nkuano, d« vaa oavnftl v nmo tivljrnj,«. \xravna i»ot J«» n*l-lioljAa iM.t. r<»*et»iin |Mtnn<|l»n i z>» dnlmvn |r eno n»v re Ruaije nastala sedanja — ko ae je v tem presnavljanju potapljala v krvi in v gladu. vmm kopalnic hladi *lrr*. nj <*ll<ear Bobby: I have a very vseiting story to teli \ou. Bcsides this real, honest-to-•;o<)dness story, the imaginary ad-vpntur?* of Tarzan vvill look like a liltTe Iymp <>f earth on a big, ur vv j y plovved field. Maybc you sinile at the pjetures of some of those old, old Slone Age men vvhose heads looked like a co?> nut ha I dro;)perkinjr at them —hour upon hour—jusl like th« slaves of a long time before that. These *'f|ftvt> »f tht« machine" had to fij?ht against vvorking 16 or 14 hours a day! They decided that one wav to "figlirt" was by everyone vvalking out—a strike. But vvhat hsppened? The same as to the slaves of long ago. VVhoever vvere the leaders of such an idea were novv clubbed and killed by policcmen! So it vvas that in America in 1SM6 ali tbe vvorkers decided to stkk to-irether and have a big strike—for an H-hour day—on May 1. But their good plans vvere spoiled, because a group of men vvho had be<-n preach-ing that the thing ta do wa- to throvv bomb* t dged in and caused a big con-fusion. They thought they could 'use' ali thesa vvorkers to help their poifon-ous talk. So ali the vvorkers had to step out. They decided not to join forces on May 1. But there strong-headed men vvent right ahead, and vvhen yome of the vvorkers did strike at the McCormick factory in Chicago on Mav 3, the*e leaders of "bomb talk" took advantage and spoke. This ca usad much fear among the people. And so it really happened that on May 4 a bomb vvas throvvn at a meeting in Haymarket Sabor withdrew their en-dorsement of a general strike and demonstration ,for the 8-hour day. Nothing terrifying happened on j May 1, USfi. Str i kis vvere held in a number of cities, and the movement vvould, no doubt, have gone on vvithout halt had not the anarchists taken advantage of another strike on May 3 at the McCormick factory. A riot occured betvveen strikers and police, and August Spies, who had been speaker, rushed to the office of the anarchist paper and printed a 'Re-venge!" circular. He called for a meeting on the follovving day, May 4, in Haymarket Square by his *'WorkLngmen, to Arms!!!" Even this meeting vvent on peaceably until to-vvards the very last vvhen the crovvd had dvvintjtjed dovvn, and an entire force of "police officers vvas sent. Then someone thr«w a bomb vvhich resulted in confusion and casualties, the exact number of vvhich has not yet been determined. Tbe leaders vvere found guilty and 7 of them vvere sentenced to death (4 of these vvere actually hanged). Although they may have been entir«-ly innocent and to this day the person who actually threvv the bomb is not knovvn, vve cannot overlook the fact: that thty were convicted on the •trength of ali their previous writings and incitements to force and rebel-lion. It is important for Socialists to re-member this incident as a disaster and a blow to the real cause of the fight for the 8-hour day. It wasn't until 1888 then at another convention of the A. F. of L. that it decided to renevv the drive for shorter vvorking hours. In 1889, the first International Workingmen's Congress meeting in Pariš on July 19. 18»», spproved the obaervance of May Day for vvorkers in «very country. The first such demonstration vvas held on May 1, 1890, and It is to be notod tl.at after that dnte the A. F. of L. withdr?w frori calling any ce-lebrations—for the organization vvas rcactionary and not pfogressive as it had s?emed to l>«. Socialists this year will celebrate Ma.v Day for thc true ^international worker's špirit that ' it stands. Through ali th?»e years thcy have never "observed" the Haymarke^ Riot, rather they have looked upoi\ it as a blight and a teriific blovv ty the sincer?, honest efforts of organized labor. Wc csn do naught but take good vvarning - that he who makes loud noise and ihreats vviH have to suffer any cpnsequences that may develop from it and vvill defer the progress of labor for another period. Real organized labor is op-posed to any brass-sounding tactics and reference to force, but relies on the solidarity of vvorkers vvith intel-ligence, common sense, and enlight-ment added to organization, to vvin for themselves a better vvorld. INFLATION AND THE FAttMEIl (Continued from page fi.) i»hould be cut by Federal legislation. Another is that the vvorking ovvners of mortgaged farms should be given an opportunity to surrender their titles to a Federal agricuFtural agen-cy in return for a use-lease vvhich vvould be paid for only by crop taxes. Linked with City Problem« No matter*vvhat solution is found for the farmer's debt problem, one thing is eertain. That is, tbat the finding of a solution under the capitalist system vvill be greatly speed-ed up if farmers will refuse to pay interest and taxes and use their meager incomes instead to maintain the standard of living of their families. The market for the famer's pro-ducts must be restored by putting people back to vvork in the cities at vvages high enough that they can af* ford to eat. And the farmer must-4>e protected against exploitation by tlie International Harvester Co. and its kind. These things can be done only under a socialized system. That is why interests of the farmers and the interests of the city vvorker are so closely tied together. Inflation vvill only muddy the waters. He Is not only idle urho does nothing, but he is idle vvho might be better efhploycd. — Socrate*. f A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the AVorkera OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON VVEALTH L NO. 1494. Published weekly at 2301 S. Lawndale Att. CHICAGO. ILL., Aoril 29, 1936. VOL. XXXI. may day manifesto of the socialist party VVorkers and Farmers of America, Greetings on the fiftieth anniver-ury of May Day ! Onca again tke vvorkers of this country will down their tools, march from the shops and the farms to join in mighty demonstrations of working class solidarity—a solidarity which links our ranks with those of workers marching in ali nations. May Day is not a le«al holiday. It is our holiday, tho workers' holiday, on which we show our workin« class independence. May first is dedicated to the fight against the ruling class, against the enrmiti of civilization. This May Day has special significance in the light of new war dangers and the risa of Fascism. Labor is the only reliable peace force in the world today.* Our strengtl^Jnust be used to build ai.d fight for a classless vvorkers' world of peace and freedom, not to destroy each other in a war that finds its roots in this rotten capitalist syst*m. Throughout the nation, toilars must ratolva not to fight another capitalist war, not to support any war the government might undertake, no matter vvhat subterfuge cloaks its purposes. Our fight must be against the rival commercial interests, against th« capitalist system which breeds war and which resorts to bloody, brutal fa.cism to suppress the working class and de*troy labor organisation as it has in ltaly, Austria and C«rmany. DEMONSTRATE AGAINST WAR ON MAY DA Y! DEMONSTRATE AGAINST FASCISM AND REACTION ON MAY DAY! We hava much to fight for, and this May Day must bring these issues to tha fore. Tom Mooney stili lingcrs behind prison bars, a martyr to capitalist "justice." Tbe Scottsboro boys, victims of a. jim-crow society tbat crcates artificial divisions in the workers' rarks, are yet to be freed. Reac-■tion in Tempa »>and* as a*bloody blot on the history of America. The lynch-ing of tabor organizcrt, the Cerror eampaign against the Southern Tenant Farmeri' Union, the shooting of workers on strike for better conditions, are challenges to the vvorkers in the unions, in the »hop and on the farm. May Day commemorates the many labor heroes who have given up life and liberty .in the struggle for freedom and iecurity for the masses. Inflation And The Farmer ftM-S #ly Muynurd Krueger Inflation will reduce the burden of the furmer*s indebtednes* to the ex-tent t« which priče* rise. If prič«« double aH the wav around, then the farmar who previously paid out n quarter of his income in interen on a mortgage uill because of tht« doub-ling of his total income- have to pay out orily an ejghtii t>f his Income for interest. If inflation runs wild and priče« lun to ten or f i f t y times uhat the.v were before, th«' farmer'« obli« Kation i.N practically uiped out. A.% a debtor, th«* farmer gain« by the rv-duetion in the value of the dollar. But inflation will not solve the f§rmer's problem. It is true that in- diict fell to someuhat less than'thoy were in 191 .'I, uhile the prices of ma-chinery, fertiliaer, etc., remalned 40 per. cent higher than they were before th? uar The result has been that very few farmer« have made a deeent living since the depression of 1921. If farmer'* debt* are reduced by means of inflation, and if the prices of the farmer*' good* stili stay lowor than th« things he buys, hi* problem is certainly net solved. Inflation vvill raise hoth his buying and Hellihg prices and uill not eliminate the dif-ferenco betueen the two. This means Milvvaukee, Wis. A v jnferCnee ot JSF branches and lojge.n in VVisconsin and Illinois vvill Im* held SumJay, M»y 17, in Milvvaukee. A call to elect delegate« has been \jiailed' to ali af j filiated unit*. .Kvery branch and* ! lodge is urged to have a rep rese nt-ative pre.-ent. The agenda uiM' in-I dude »orne of the variou* problem* 'that will come before the JSF convention and bther"1oeal aetivities. In the afternoon a program uill be given by the JSF branches in Mil-uaukee and We*t- Allis. * Branch 37 will present a one act Slovene play, "Sunday Morning". Singing »ocletiea Naprey of. Milvvaukee and Sava of Chicago have been fnvited to render a fine seleetion of song*. ki the evening of cour.ii', there vvill be dancing and a general good time. We expect man^out-of-ttfvn folks from such places as Chicago, VVaukegan, Sheboygan and other nearby For Women Only Comlueteil lty Mary Jugg R ALLY FOR CIVIL LIBERTIES ON MAY DA Y! Tha government of the United States stands self • indietr d by its own inconsistencies and its inability to cope with the misery, starvation and unemployment of a seven year depression. While workers demand bread, the Roosevelt Administration is preparing at this very hour to throw 700,-000 workers and their families into the arms of starvation by a deliberate program of WPA layoffs and insecurity wafes. Millions of young people ka^e become disillusioned by the inadequacy of the NYA and the CCC and face the fate of a locked-out generation. We must organize the unemployed. DEMONSTRATE FOR SOCIAL SECURITY LEGISLATION ON MAY DA Y !—DEMAND THE ADOPTION OF THE FARMERS AND WORKERS RIGHTS AMENDMENT TO THE CONSTITUTION!—SUPPORT THE AMERICAN YOUTH ACT! We hail the progressive trend in the labor movement today. The unem-ployed have united their forces in to one great powerful VVorkers' Alliance. The fight for industrial unioni&m is gaining support in the A. F. of L. Workers are learning to carry the fight against the botses in their shop« ' into tha political field through a federated Farmer-Labor party composed of workers, organized by workers, controlled by workers. EDUCATE FOR A FARMER-LABOR PARTY ON MAY DAY! RAISE THE BANNER OF INDUSTRIAL UNIONISM! ORGANIZE THE UNORGANIZED! Tke struggle of the working class against the ruling capitalist class is sharpaning. Our country is rich in resources with which security can be von for aH. Our fields are ripe with wheat, our wsrehouie» are bulging with food. Science has invented povverful machines to shape our resources into fiaished products. This great system of production is powerless vvithout our labor. Just as we harness our labor to produce, we can use our powsr to control this production. Let us unite our forces to end this system of tyranny and depression. Let us substitute in its plače a classless society on the basia of planned production for use and not for the profit of a few. DEMONSTRATE FOR SOCIALISM ON MAY DAY! Socialist Party of the United States that the farmer vvould get on^" a flation uril temporarily inerease the i tem pora ry relief from his debt* be: exports of agricultural products, but | cause tl»ey vvould inevitably pile up thia is true only in so far as-foreign again. countries do not proteet themselves «ur friends and synipathizers in MiN The farmer'* fundamental problem relief hecause they have already been waukee t<» res|H>nd in large number* a rise s from the fact that the prices reli*»ved of their debt* by the *her-' f f«r this affair and spend Hunday, of the gooils he se 11* have not kept | iff* hammef. To those vvho have al- May 17, with us at the South Side pa<-e vvith the prices of tht- goods he n »d/ lo^t their farnih an liiis coming Sun- "IF WAIt iS Si\ The conviction, that vvar i* sin. has been expres*ed in seores of resolu-tion« passed by religious assemhlies and broadcast in various proclama-tion« *igned by eminent leaders of religiou« institutions. An assortment of these declarations may be found in Walter W. Van Kirk's volume. Re-ligion Renounce« VVar. Kirbv Page, in Christian Century, contributes a very long article, urging church-people to suit their aetion to their vvords. A fevv sentences are quoteJ here: "If war is sin, young Christians. should be taught that they must not take military training in high school or college. The reserve o-fficers' training corps is an organic part of the vvar department. Let the fact b? emphasized that the primary purpo^e for military training is training for war- "If vvar is sin. official chaplains of religion should be withdrawn from this »inful business. A military chap-lain i« an official part of the army, wears an army uniform, receives salary from the vvar department. It i« not enough for churches to teli študent* that'they vvill stand by con-srientoup objeetors to military training. They must go further and le-clare that a true Christian must re fu?e to take instructions in killing other human being*. "If uar is sin. the churches must advocate total disarmament and must Cease to plače any reliance vvhatever in armed preparednes« against othei nations. If vvar is sin, then it is not enough to reduce armame.nts; thev must be entirely aboli>died. "If vvar is sin, the churches should seek to transform the economic an 1 political s.vstem out of vvhich vvai emerges. If the churches act accord-ingly a revolution in thought vvill be accompanied by a revolution in policy vvith regard to economic and political systems." But here Kirby Page reaches the sore point. I)a liegt der Hund b<>gra-ben. The impossibility of the churches disentangling themaelves com-pletely from the sins of a national-istic and capitalistic society prevents them from extricating themselves practically from the coils of the vvar *y«tem.—;Da< Freie VVort. < The hi>-tory of May First is a history of Man agf«inf 23 tc 2 that eight hours should onstitute a legal workday and that ifter May 1, 1886, ali labor'organ-zations under their jurisdiction at iLs height. Susan B. Anthotiy vvas in the thick of the battle for equality in politics. VVomen haiht. The admission is only 25c. — Pub. Com. Equality ? That is a relative term : She stili very^ much a "vvomin'' with a definite job that belongn to womep. If she become« a stenogrgafc, er—that is a niče job for y a "noble" wom*n. ! But if she In-haves like a huma* being, uses her common senae, and i really *<»em* to be a norm a I perion —vvell—"she's a bit questi<>nable." VVages? If *he works aH hard u any man, that is good and proper, but if she expect« the same uages for the same kind of vvork—vvell, "sh® just shouldn't get as much becauat she i*n'». quite a * capable." Equality? She can vote the um« las man, but neither she nor ksr brother vvorker have gailied econonic or induftrial freedom uhen they got their right to vote. That right is only the instrument by uhich to achievt full freedom. Yet, every victory, hov-ever slight, must be guarded andjn*-served. We cannot be satisfied; we cannot g i ve up; we cannot admit failure; we cannot separate ourselvei from the struggle of ali of labor? * Industrial and economic freedom hasn't been gained for either man or vvomen. There is no longer a seperate battle for each of the sexes. It i> on« which both ^must enter. The battle for complete freedom uill be won only uhen the battle for a nevv ore forever w«ary and worrie4 to be eadlev"dy aoiled with thankie« labo-r, and to grow old before on«'« lime, aoured and disappointed, ii ,ot the uhole destiny of man! H a ml in Garland. Benefits ot Union The union has been a great moral stimulus as uell as a material »»d 10 the vvorker; it has appealed to him to develop his faculties and to think f«| himself; to cultivate sclf-reli*nce »r<1 learn to depen(| upon himself; & h*ve pride of rharavter *nd m»ke some effort to im prove himaelf; J* sympathize uith and support hi» lou-uorkers and make their ca«* his ovvn.—Kugene V. I>ebs. Men seldom, or rather never f^ a length of time and deliberatel* rebel against anything that does deserve rehelling sgaiMst.— NOTE More English reporti and Articles on Page 5