Aleš Grošelj
Anatomija tišine
Potem si govoril in ostala ti je samo tista žalost, ki jo že poznaš.
Alvaro Mutis
ANATOMIJA TIŠINE
Postal sem stena za vajin odmev. Moj jezik raste iz korenov vajinih jezikov, Kakor vsi jeziki rastejo iz istega korena. In moja usta so ranjena tišina,
Kakor je slepota ranjena svetloba. Na simetrali pogledov stojim. Vsi smo zazrti v isto oko. Na naši koži se piše Anatomija Tišine.
In v tuje gene zapisana govorica Se levi v mojih ustih. Tolikokrat Sem bil križan z njo, tolikokrat podvojen, Da so zdaj, zaradi vajinih molitev, Zakrvavela moja kolena.
MRTVI PROSTOR JEZIKA
Videl si znamenja prek roba. Nebo, ki se odpira v porodni kanal Vesolja. Očesa, ki spreminjajo barvo. Zvezde,
ki se nas dotikajo drugače kakor roke. Jezik te je izgovoril s svojimi sinonimi.
Kaj je izgovorjeno z mrtvim prostorom jezika, če je enota molitve Beseda in jezik edino merilo Boga?
DOTIKANJE BOGA
Odkar si me sprejel, se moje veke odpirajo na ukaz plime. Dlani so postale granatna jabolka, kjer zorijo lune. Postal sem zemlja,
po kateri si sipal svojo ljubezen. Iz mene rastejo svetovi, ki jih je naredila misel.
Je moja smrt njihovo rojstvo? Kakor je jezik, ki mi ga daješ, rojstvo Neizgovorljivega.
12	LITERATURA
ODPIRANJE TELESA
Mnogo sonc mi prebode hrbet, ko odpiraš moje telo. In me sestavljaš po svoji podobi. Kadar spregovorim, iz šivov teče
Tišina - prvi sklon Samote. Ranjen padam v svoja usta. Besede, ki si jim sodil
z mojo krvjo, trde kot žeblji prebadajo molk, postavljen med naju.
NOČ
Čas je združen z glagoli smrti. Geometrija luči je opisana s senco. In geometrija teme s samoto. S čigavim imenom je združena noč?
Tisti, ki so se dotaknili Njenega čela, so izgubili spomin. Vsi smo sešteti z enačbo miru. Ni preteklosti in ne prihodnosti.
Zvezde so postale čakre, Kamor so prisesane moje oči. Odpiram se v preddverje sna.