Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/54 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-2012 Naslov projekta "Porabski Slovenci v ""Madžarskem Gulagu...... Vodja projekta 11852 Katalin Munda-Hirnoek Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5310 Cenovni razred A Trajanje projekta 05.2009 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 507 Inštitut za narodnostna vprašanja Raziskovalne organizacije -soizvajalke 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije 618 znanosti in umetnosti Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.04 Etnologija Družbenoekonomski cilj 11. Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.01 -Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.01 Zgodovina in arheologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Težišče raziskovalnega projekta je obdobje Rakošijevega režima na Madžarskem, zlasti obdobje po Resoluciji Informbiroja, ko je bilo Porabje zaradi geografsko politične lege (obmejni trikotnik med Avstrijo in Jugoslavijo) še posebej izpostavljeno območje, tam živeči Slovenci pa posebej izpostavljena družbena skupina. Zaradi izključitve Jugoslavije iz Informbiroja ter »vojne histerije«, usmerjene proti Titu, je bilo obmejno območje pogostokrat prizorišče terorja s strani madžarskih oblasti. To se je pokazalo v številnih postopkih, ki so bili sproženi proti ljudem zaradi suma »vohunjenja«, »tihotapljenja ljudi«, izvajali so policijski nadzor nad prebivalstvom in prišlo je do izgona ljudi. Na Madžarskem živeči Južni Slovani (tudi Slovenci) so postali potencialni sovražniki režima. Za odstranitev teh ljudi iz obmejnega pasu so v pokrajinah Hortobagy, Nagykunsag in Hajdüsag na vzhodu Madžarske ustanovili 12 zaprtih delovnih taborišč, ki so delovala v letih 1950-1953. Do prvih večjih deportacij, »čistk« iz obmejnega pasu, tudi iz Porabja, je prišlo junija 1950, sledile so še štiri (julij 1951, december 1951, maj 1952, januar 1953) deportacije. Po do sedaj zbranih podatkih so iz Porabja deportirali 60 družin oziroma 241 oseb. Namen deportacij je bilo zastraševanje in discipliniranje celotne družbe. V dosedanjih madžarskih raziskavah »madžarskega gulaga« ni bila posebej izpostavljena usoda porabskih Slovencev, zato je bilo izhodišče projekta etnološko preučevanje okoliščin njihovih deportacij, življenja v taborišču in po vrnitvi iz njega kot tudi preučevanje posledic te individualne izkušnje za slovensko etnično skupnost v Porabju. Bivši taboriščniki in tudi vaščani, ki niso bili deportirani, so po dolgem obdobju molčanja spregovorili o taboriščnih izkušnjah in o življenju v obmejnem območju (nastalo je 11 terenskih intervjujev). Pomemben del projekta je bilo arhivsko raziskovanje (evidentiranje, fotografiranje in analiza dokumentov) v madžarskih arhivih (Arhiv Železne županije v Szombathelyu, Zgodovinski arhiv Službe državne varnosti in Državni arhiv v Budimpešti). Obsežno gradivo (pribl. 12 000 strani) osvetljuje delovanje komunističnega režima na mednarodni, na državni in na mikro ravni. Ves čas raziskave je nastajala avdiovizualna dokumentacija in ob koncu raziskave več raziskovalnih video filmov (pričevanja preživelih deportirancev, prostori, kjer so potekali zgodovinski dogodki, in ki se lahko hitro spremenijo ali uničijo ter stiki raziskovalcev s prostorom in ljudmi). Zaradi redkih živih prič je bila urgentnost posebna razsežnost raziskovalne metodologije. ANG The research project will focus upon the period of Rakosi regime in Hungary, particularly following the Informbiro Resolution, when, due to its geographic political situation (border triangle between Austria and Hungary), the Porabje/Raba Valley was particularly exposed, the there living Slovenes having been a particularly exposed social group. Due to exclusion of Yugoslavia from the Informbiro and the »war hysteria«, directed towards Tito, the border region was often the scene of terror from the part of Hungarian authorities. This was shown in numerous actions taken against people under suspicion of »spying«, »people trafficking«, police control and deportations. The Southern Slavs (also Slovenes) became potential enemies of the regime. In order to eliminate these people from the border region, 12 closed working camps were established in provinces Hortobagy, Nagykunsag and Hajdüsag in Eastern Hungary, which were operating from 1950 to 1953. First larger deportations, »purges« from the border region and the Porabje occurred in June 1950, and four deportations followed (July 1951, December 1951, May 1952, January 1953). According to the so far gathered data, 60 families or 241 persons were deported from the Porabje. The purpose of deporations was intimidation and disciplining of the entire society. In the up-to-now Hungarian researches of the »Hungarian Gulag« the fate of the Porabje Slovenes was not specifically exposed, which is why the basis of the project was ethnological study of the circumstances of their deportations, their life in camps and upon their return, as well as the study of consequences of these individual experience for the Slovene ethnic community in the Porabje. The camp survivors and other villagers who had not been deported finally, after a long period of silence, spoke about their camp experiences and the life in the border region (11 field work interviews). Archives research was an important part of the project (evidencing, photographing and document analysis), taking place in Hungarian archives (the archives of Vas Megye in Szombathely, Historic archives of State Security Service, State Archives in Budapest). The extensive materials (about 12.000 pages) highlights the functioning of the Communist regime at international, state and micro levels. Throughout the research work audio-visual documentation was being created, which resulted in several research video films (testimonies of surviving deportees, locatilies of historic events, subject to quick changes or destruction, as well as contacts between researchers and people in these localities. Due to rare still living witnesses a particular characteristic of the research methodology was its urgent nature. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Znanstveno izhodišče projekta je, da je bilo Porabje zaradi geopolitične lege v času Rakosijevega režima, zlasti po Resoluciji Informbiroja še posebej izpostavljeno območje, tam živeči Slovenci pa posebej izpostavljena družbena skupina. Obdobje med l. 1950 in l. 1953, ko so deportirali okoli 10.000 nedolžnih ljudi, med njimi tudi več deset slovenskih družin v prisilna delovna taborišča v pokrajine Hortobagy, Nagykunsag in Hajdüsag na vzhodu Madžarske, je še posebej z etnološkega vidika dokaj neraziskano. Ker so madžarski avtorji raziskav na temo deportirancev v »madžarski gulag« doslej obravnavali problematiko generalno, smo se v omenjenem projektu osredotočili na deportacije med porabskimi Slovenci, o čemer doslej še ni bilo opravljene znanstvene raziskave. Raziskovanje je potekalo na več ravneh s poudarkom na naslednjih tematskih sklopih: Prvi sklop je bil namenjen predstavitvi zgodovinsko-etnološkega opisa obdobja, kjer smo v ospredje postavili vplive Rakosijevega režima na Porabje oz. na življenje porabskih Slovencev, zlasti po Resoluciji Informbiroja. Pri predstavitvi zgodovinskega obdobja smo se opirali predvsem na dotično madžarsko literaturo, časopisne članke, kakor tudi na arhivske dokumente, ki smo jih pridobili v madžarskih arhivih (Arhiv Železne županije v Szombathelyu, Zgodovinski arhiv Službe državne varnosti in Madžarski državni arhiv v Budimpešti). Podatki kažejo, da so madžarsko-jugoslovanski odnosi oz. pogoste menjave »kurzov« v tej politiki imeli odločujoči vpliv na položaj Slovencev v Porabju v povojnem času. Položaj Slovencev v Porabju je bil do sredine l. 1948 dokaj stabilen. Dobri sosedski odnosi med Madžarsko in Jugoslavijo so postali sovražni po izbruhu informbirojskega spora med Stalinom in Titom, kar je imelo zelo negativne posledice za južne Slovane na Madžarskem, med njimi tudi za Slovence v Porabju. Porabje je postalo zaradi geografsko politične lege (obmejni trikotnik med Avstrijo in Jugoslavijo) in etnične pripadnosti prebivalstva posebej izpostavljeno območje pod budnim nadzorom organov Službe državne varnosti in policije, ki sta izvajali represijo nad prebivalci. Sprva so bili na udaru slovenski učitelji in člani manjšinske politične organizacije, Demokratične zveze Južnih Slovanov. Po »obglavljanju« slovenske elite pa so se pritiski izvajali nad ostalimi sloji prebivalstva. To se je kazalo v številnih postopkih, ki so bili sproženi proti ljudem zaradi suma »vohunjenja in tihotapljenja ljudi«, izvajali so policijski nadzor in prišlo je do izgona ljudi oz. do deportacij. V takšnih napetih razmerah so prebivalci Porabja že zgolj zaradi etnične pripadnosti postali za oblast »nezanesljivi« oz. »nezaželeni«. Posledično so pristali na seznamu kulakov, seznamu deportirancev ali pa so bili kaznovani zaradi zaostanka pri obvezni dajatvi poljščin, zaradi nestrinjanja z včlanitvijo v kmetijske zadruge ipd. Drugi sklop se je fokusiral na okoliščine deportacij ter predstavitve vsakdanjega taboriščnega življenja. Pri predstavitvi problematike smo se naslanjali na audio intervjuje tako s še živečimi taboriščniki (8) kot tistimi, ki so ostali doma (3). Pričevanja bivših protagonistov opisujejo potek deportacij (vdor oboroženih predstavnikov Službe državne varnosti sredi noči v domove, podpis sklepa o izgonu/deportaciji na občini, pakiranje nujnih potrebščin, vkrcanje v živinske vagone in transport, prihod v madžarsko pusto, namestitev po taboriščih, odvzem osebnih dokumentov ipd.) ter vsakdanje taboriščno življenje (bivalne razmere, zvrsti dela pod policijskim nadzorom, psihično in fizično maltretiranje s strani policajev ipd.). Pričevanja smo podkrepili z arhivskimi dokumenti in tudi z redkimi časopisnimi članki (npr. članek o vzrokih izselitev oz. deportacij, objavljen v tedniku Naše Novine). O samem poteku izvajanja deportacij v arhivskih virih ni omemb, smo pa evidentirali obsežno Poročilo IV. Policijskega oddelka Notranjega ministrstva v letih 1950-1953 o deportacijah in deportirancih. Županijski policijski upravi iz županij Hajdu-Bihar in Szolnok sta morali pošiljati mesečna poročila v zvezi z deportiranci na »zaprtih območjih«. Ta poročila vsebujejo dragocene podatke o številu deportirancev po taboriščih, o spolu, delovni sposobnosti, rojstvih, smrtih, zvrsteh dela, ki so ga opravljali, nastanitvi, higienskih razmerah, hrani, bolezni, številu pobegov, kaznih ipd. S pomočjo analize arhivskih virov in terenskih podatkov nam je uspelo ugotoviti čas deportacij iz Porabja (23. junij 1950, julij 1951, 6. december 1951, 29. maj 1952 in 3. januar 1953), število družin po vaseh (Andovci/Orfalu: 8, Dolnji Senik/Alsoszölnök: 3, Gornji Senik/Felsoszölnök: 16, Števanovci/Apatistvanfalva: 10, Sakalovci/Szakonyfalu: 7, Slovenska ves/Rabatotfalu: 2 in Verica-Ritkarovci/Ketvölgy: 14), in taborišča (Laszlomajor, Konya, Elep, Tedej, Tiszaszentimre, Arkus), kjer so bili nastanjeni. Število deportiranih družin in oseb ni dokončno in verjetno tudi nikoli ne bo zaradi časovne distance, redkih živih prič in zaradi širokega in obsežnega nabora podatkov. Po smrti Stalina in po prihodu Imreja Nagya so jeseni l. 1953 razpustili taborišča, vendar se deportiranci iz mest Budimpešta, Miskolc, Komlo, Sztalinvaros, Varpalota in iz južnega in zahodnega obmejnega pasu po izpustitvi iz taborišč niso smeli vrniti na svoje domove. Njihova vrnitev je bila možna šele jeseni l. 1956. Podatki kažejo, da so deportiranci po vrnitvi na domove le redkokdaj spregovorili o taboriščnih izkušnjah, večji del sovaščanov je sicer sočustvoval z deportiranci, je pa prihajalo tudi do napetosti med njimi in vaščani, zlasti s predstavniki vaških oblasti, za katere so vedeli, da so sodelovali pri deportacijah. Ker so bili intervjuvanci v času deportacije večinoma še otroci, je njihova percepcija o bivanju v taborišču manj pretresljiva oz. "boleča" kot pri generaciji odraslih. Tretji sklop se je osredotočil na ugotavljanje negativnih posledic deportacij. Raziskava je prinesla seznam deportiranih družin, družinskih članov po vaseh (60 družin oz. 241 oseb). S preučevanjem demografskih spremenljivk in socialne strukture deportirancev ugotavljamo, da je med vzroki za deportacije v prvi vrsti kulaštvo, sledijo politični (dvolastniki zemljišč, stiki z Jugoslavijo - prijateljski, sorodstveni, dvolastništvo ipd.) in drugi vzroki (tihotapljenje ipd.). Podrobnejša analiza je pokazala, da je bilo število pravih kulakov zanemarljivo. Zaradi etnične pripadnosti oseb in bližine meje je bilo za režim najbolj priročno, da so ljudi titulirali. Deportacije so nedvomno vplivale na asimilacijo Porabskih Slovencev. Iz taborišč se niso vsi vrnili, kar nekaj družin se je razselilo po Madžarski. To dokazujejo tudi statistike. L. 1949, še pred deportacijami, je v sedmih vaseh Porabja živelo 5.123 oseb, 11 let pozneje, leta 1960 pa 20 odstotkov manj, 4.202 oseb. K drastičnemu upadu števila prebivalstva in praznjenju prostora je v prvi vrsti botrovala protimanjšinska politika Rakosijevega režima, ki je poleg deportacij vključevala še kaznovanje prebivalstva z velikimi zapornimi kazni ipd., ter posredno še množični eksodus prebivalstva po zatrtju revolucije l. 1956, ko je vsak deseti prebivalec monoštrskega okraja pobegnil na zahod in v Jugoslavijo. Začela se je tudi notranja migracija prebivalstva. Pomembni sklop raziskovanja je bila tudi vizualna etnografija projekta, ki je potekala v več fazah: L. 2009 je potekal ogled terena v vaseh Andovci, Števanovci, Verica-Ritkarovci in Gornji Senik. L. 2010 so bile posnete panorame ter arhitektura. Po prihodu s terena je potekalo preučevanje gradiva in izdelava scenarija za dokumentarni znanstveni film. Junija 2011 je bilo opravljeno terensko snemanje v Porabju. V okviru naloge Vizualna etnografija projekta smo morali najprej izluščiti tiste vsebine, ki so primerne za snemanje ali ki jih je treba posneti zaradi časovne erozije tematike. Zaradi obilice dragocenega video gradiva je bilo sklenjeno, da namesto enega raziskovalnega filma naredimo več enot s posameznimi vsebinami, ki so se pokazale za pomembne v teku raziskovanja. Iz 210 minutnega gradiva je bilo izdelanih pet raziskovalnih filmov: štirje intervjuji s preživelimi deportiranci v Monoštru, Števanovcih in Slovenski vesi ter kratki film o raziskovanem okolju. Ob terenskem snemanju je bilo posnetih 90 fotografij. Drugo terensko snemanje na Madžarskem je bilo opravljeno jeseni 2011 (Budimpešta, Hortobagy, Konya, Ebes). Posneto je bilo 200 minut video gradiva in 278 fotografij. Gradivo je bilo do konca leta popisano in opravljena je bila groba montaža dveh video enot in dokončana tretja enota. L. 2012 je bila opravljena končna montaža omenjenih dveh filmov in izdelane DVD kopije. Pripravljeni so bili tudi mastri filmov za izdelavo podnapisov v slovenskem in madžarskem jeziku, DVD kopije in ovitki za filme. Snemanje je potekalo na desetih lokacijah in je skupaj trajalo sedem dni. Pri produkciji so sodelovali trije ljudje (snemalec/režiser, montažer in tehnik) in raziskovalka. Postprodukcija je trajala 45 delovnih dni. V okviru projekta je bilo posnetih 410 minut gradiva in izdelanih 7 raziskovalnih filmov po COBIsS-u in dodatni film Prihod, ki ni vpisan v COBISS, ker je nastal kot kronika raziskovalkinega dela. Rezultati projekta so znanstvene in strokovne objave v monografijah, zbornikih, časopisih, filmska produkcija (del tega je bilo predstavljeno na Dnevih etnografskega filma), predavanja na domačih in tujih univerzah (prenos znanja v prakso). Izsledki projekta prispevajo k širjenju vedenja o etnološki preučenosti in polpretekli zgodovini Slovencev na Madžarskem, zato bodo koristni in uporabni pri nadaljnjih raziskavah. V času projekta smo vzpostavili stike in različne oblike sodelovanja z Društvom deportirancev v prisilna delovna taborišča, z nekaterimi vidnimi madžarskimi strokovnjaki (dr. Zsuzsa Hanto, dr. Jozsef Saad) in s Krajevnim muzejem Ferenc Szechenyi v Ebes-u, kjer se nahaja stalna razstava »Brez obsodbe - Družine v delovnih taboriščih«. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 V okviru raziskave je nastal temeljit etnološki opis obravnavanega zgodovinskega dogajanja (v času deportacij, med in po njih), v katerem so predstavljene usode in subjektivni pogledi posameznih deportirancev (intervjuji s preživelimi deportiranci) na ozadju preverjenih in dokumentiranih zgodovinskih dogodkov (literatura; evidentiranje, fotografiranje in analiza obsežne arhivske dokumentacije - pribl. 12.000 strani). Raziskava je prinesla tudi seznam deportirancev po porabskih vaseh, upoštevajoč demografske spremenljivke in njihovo socialno strukturo. S pomočjo statistike smo ugotavljali asimilacijske trende, ki so rezultat protimanjšinske politike Rakosijevega režima in so usodno zaznamovali slovensko etnično skupnost na Madžarskem. Raziskovalni film je neke vrste vizualno besedilo, ki ga je treba popisati, transkribirati in analizirati, da ga lahko uporabimo v raziskavi. V okviru projekta smo morali najprej odkriti, katere teme so primerne za vizualno beleženje. Med njimi so bila na prvem mestu pričevanja preživelih deportirancev, prostori, kjer so potekali zgodovinski dogodki, in ki se lahko hitro spremenijo ali uničijo ter stiki raziskovalcev s prostorom in ljudmi. Omenjene teme so bile tudi realizirane. Sprememba načrta, da namesto enega raziskovalnega filma naredimo več tematskih enot, ni škodila projektu oz. njegovi dokumentaciji. Nasprotno, menimo, da je bila naloga Vizualna etnografija projekta uspešno zaključena in, če upoštevamo število filmov, celo presežena. Program dela na raziskovalnem projektu in zastavljeni cilji so bili v celoti realizirani, v določenih segmentih celo preseženi. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni prišlo do sprememb programa raziskovalnega projekta. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 11863885 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Porabski deportiranci v taboriščih na Hortobagyu v letih 1950-1953 ANG Slovene Families from Porabje Who Were Deported to Labor Camps in Hortobagy, Hungary Between 1959 and 1953. Opis SLO Avtorica v prispevku opisuje predvsem z etnološkega vidika še precej neraziskane okoliščine in posledice deportacij v zaprta taborišča, ki so med letoma 1950 in 1953 delovala v madžarski pokrajini Hortobagy in kamor je bilo deportiranih tudi nekaj deset slovenskih družin iz Porabja. Pri predstavitvi takratnega dogajanja se opira na pričevanja še živečih deportirancev. ANG The text describes, from the ethnological aspect, the so far rather unresearched circumstances and consequences of deportations to closed camps which between 1950 and 1953 were in operation in the Hungarian region of Hortobagy, and to which several tens of Slovene families from the Porabje/Raba region were deported. The presentation of the events of those years is based upon the testimonies of the still living deportees. Objavljeno v Slovensko etnološko društvo; Glasnik Slovenskega etnološkega društva; 2010; Letn. 50, št. 3/4; str. 42-45; Avtorji / Authors: Munda Hirnök Katalin Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 2. COBISS ID 12134477 Vir: COBISS.SI Naslov SLO A Raba-videk a Rakosi-korszakban, különös tekintettel Felsöszölnökre/Porabje v Rakosijevem obdobju s posebnim ozirom na Gornji Senik ANG The Porabje/Raba region in the Rakosi period, with special reference to Gornji Senik Opis SLO ANG Prispevek obravnava značilnosti Rakosijevega režima v Porabju, s posebnim ozirom na Gornji Senik. Izgradnja novega režima je potekala več ali manj na podoben način po vsej državi. Porabje (tudi Gornji Senik) je zaradi geopolitične lege in narodnostne strukture prebivalstva postalo izpostavljeno območje, še zlasti po izključitvi Jugoslavije iz Kominforma in posledično zaradi „vojne histerije" naperjene proti Titu. V takšnih razmerah so porabski Slovenci postali za komunistično oblast „nezanesljivi", del njih pa tudi „nezaželen". Pritisk oblasti na prebivalce se je odražal na različne načine (vohunski procesi, zaprtje, izgon, deportacije ljudi itd.). Avtorica se pri predstavitvi takratnega dogajanja opira na arhivske vire in na pričevanja še živečih deportirancev. The text deals with the characteristics of the Rakosi regime in the Raba region, with special reference to Gornji Senik. The formation of the new regime was carried out more or less similarly all over the state. The Raba region (and Gornji Senik) became an exposed area due to its geo-political situation and the national structure of the population, particularly after the exclusion of Yugoslavia from the Cominform and the consequent »war hysteria« aimed at Tito. In such circumstances, the Porabje Slovenes became »unreliable« for the communist authorities, and a part of them even »unwanted«. The pressure of the authorities upon the population was reflected in various ways (spyware processes, imprisonments, expulsions, deportations, etc.). In her presentation of the then events, the author relies upon archival sources as well as testimonies of the still living deportees. Objavljeno v JATEpress; Magyarorszag es a Balkan a XX. szazadban; 2011; Str. 81-90; Avtorji / Authors: Munda Hirnök Katalin Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 3. COBISS ID 12134733 Vir: COBISS.SI Naslov SLO A magyarorszagi szlovenek a magyar-jugoszlav kapcsolatok tükreben, 1945-1956/Slovenci na Madžarskem v luči madžarsko-jugoslovanskih odnosov (1945-1956). ANG Slovenes in Hungary in the light of Hungarian-Yugoslav relations (19451956) Opis SLO Prispevek obravnava vplive jugoslovansko-madžarskih odnosov na vsakdanje življenje Porabcev (na področju politike, kulture, šolstva, gospodarstva^) v obdobju od l. 1945 do l. 1956. V obdobju od druge polovice l. 1945 do začetka l. 1948 je bil položaj Slovencev na Madžarskem relativno dober. Začeli so se organizirati na političnem področju, postavili so zametke slovenskega šolstva v Porabju, ustanovili zadrugo za dvig gospodarstva in kmetijstva itd. Vzporedno s poglabljanjem informbirojevskega spora se je poslabšal tudi položaj Slovencev na Madžarskem. Sprva so bili na udaru oblasti člani političnih organizacij in učitelji slovenskega jezika, l. 1950 pa so se že zgodile prve deportacije porabskih družin na Hortobagy. Po Stalinovi smrti so se odnosi med državama izboljšali, kar se je opazilo tudi v Porabju. ANG The text deals with the impacts of the Yugoslav-Hungarian relations upon the daily life of the Porabje/Raba region population (in the spheres of politics, culture, education, economy,^) in the period between 1945 and 1956. From the second half of 1945 to the beginning of 1948 the status of Slovenes in Hungary was relatively good. They began organizing politically, they established the foundations of Slovene education in the Raba region, they founded a cooperative to promote economy and agriculture, etc. However, parallelly to the increasing of the Informbiro dispute, the situation of Slovenes in Hungary was worsening. The first to suffer the administration attack were the members of political organizations and the teachers of the Slovene language, and in 1950 the first deportations of the Porabje/Raba region families to Hortobagy began. After Stalin's death, the relations between the two states improved, which could also be noticed in the region. Objavljeno v JATEpress; Magyarorszag es a Balkan a XX. szazadban; 2011; Str. 65-80; Avtorji / Authors: Kovacs Attila Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 4. COBISS ID 33730605 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Jožef Majcan, Gizela Gubič Majcan ANG Jožef Majcan, Gizela Gubič Majcan Opis SLO Video film predstavlja intervju v porabskem dialektu z bivšima deportirancema (zakoncema) z Jožefom Majcanom in Gizelo Gubič Majcan iz Slovenke vesi o življenju v Porabju pred deportacijami in o zaprtem taborišču v Konyi. ANG The video presents an interview in the regional dialect with the former deportees (married couple) Jožef Majcan and Gizela Gubič Majcan from Slovenska ves/Rabatotfalu about life in the region before deportations, and about the closed camp in Konya. Objavljeno v Avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU;Inštitut za narodnostna vprašanja; 2011; 1 video DVD (36 min, 59 sek); Avtorji / Authors: Križnar Naško, Munda Hirnök Katalin Tipologija 2.18 Raziskovalni ali dokumentarni film, zvočni ali video posnetek 5. COBISS ID 35283245 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Sledi deportacij v Budimpešti ANG Traces of deportations in Budapest Opis SLO Spomenik deportirancem v letih 1950-1953 je bil odkrit v Budimpešti leta 2010, ob 60. obletnici prvih deportacij. Odkritja spomenika so se udeležili predstavniki madžarske oblasti in s tem formalno in simbolično priznali zgodovinsko krivico, ki se je zgodila deportirancem. Podobe tega spomenika so uvod v pogovor s Petrom Eötvösem, predsednikom Društva deportirancev v prisilna delovna taborišča na Hortobagy/Hortobagyi Kenyszermunkataborokba Elhurcoltak Egyesülete. ANG The monument to deportees from 1950-1953 was erected in Budapest in 2010, on the 60th anniversary of the first deportations. Representatives of the Hungarian authorities were present at the unveiling of the monument, having thus formally and symbolically recognized the historic injustice done to deportees. Images of this monument are an introduction to the interview with Peter Eötvös, president of the Society of deportees to forced labour camps in Hortobagy. Objavljeno v Avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU;Inštitut za narodnostna vprašanja; 2012; 1 video DVD (14 min, 44 sek); Avtorji / Authors: Munda Hirnök Katalin, Križnar Naško Tipologija 2.18 Raziskovalni ali dokumentarni film, zvočni ali video posnetek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 11964237 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Jugoszlavia Kominformbol valo kizararasanak (ki)hatasai a jugoszlaviai magyar es a magyarorszagi szloven kisebbsegre. Muravideki es Raba-videki peldak ANG Impact of the exclusion of Yugoslavia from the Cominform on the Hungarian and Yugoslav minority policies: Cases from Prekmurje/the Mura region and the Porabje/Raba region. Opis SLO V prispevku so na konkretnem primeru izgona prebivalstva iz dvojezičnega naselja Petišovci v Prekmurju in na primeru slovenskega šolstva oz. učiteljev slovenskega jezika v Porabju predstavljene negativne posledice resolucije Informbiroja na slovensko manjšino v Porabju in na madžarsko manjšino v Prekmurju. Zaradi informbirojskega spora sta obe manjšini, tako madžarska v Prekmurju, kakor slovenska v Porabju postali sumljivi za oblast, ki je proti »nezaželenim manjšinskim elementom« uporabila tudi sredstva izgona oz. izselitve iz domačega kraja. ANG The text presents, on the basis of an actual case of expulsion of inhabitants from the bilingual settlement Petišovci in Prekmurje/the Mura region in Slovenia, and the case of Slovene school education and Slovene teachers in the Porabje/Raba region in Hungary, the negative consequences of the Informbiro resolution upon the Slovene minority in Hungary and the Hungarian minority in Yugoslavia. Due to the Informbiro conflict, both the minorities, the Hungarian in Prekmurje and the Slovene in the Porabje, became suspicious to the authorities which used such means as expulsion and deportation from one's home place against the »unwanted minority elements«. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Viragmandula Kft.; Görbe hattal Kovacs Attila ; 2011; Str. 125-136; Avtorji / Authors: Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 2. COBISS ID 11963981 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Deportalasok Magyarorszag nyugati hatarszelen az 1950-es evekben/Deportacije iz področja ob zahodni meji v letih 1950 ANG Deportations from Western border region in the 1950s. Opis SLO V prvem delu prispevka so predstavljeni pomembni družbeno politični dejavniki v času Rakosijevega režima v Porabju na Madžarskem (s poudarkom na madžarsko-jugoslovanskih odnosih), ki so privedli do deportacij slovenskih družin iz obmejnega pasu. Osrednji del prispevka obravnava potek deportacij, življenje v taboriščih in okoliščine vrnitev na domove po zaprtju taborišč l. 1953. ANG In the first part of the text, important socio-political factors are presented that affected the Porabje/Raba region of Hungary in the period of the Rakosi regime (stressing the Hungarian-Yugoslav relations), and which led to the deportations of Slovene families from the border region. The central part of the text deals with the course of deportations, the life in camps and the circumstances upon the return home after the closing of camps in 1953. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Viragmandula Kft.; Görbe hattal; 2011; Str. 137-147; Avtorji / Authors: Munda Hirnök Katalin Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 3. COBISS ID 12269645 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Represija nad Slovenci v Porabju v času Rakosijevega režima (1948-1956) ANG Repression against Slovenians in the Raba Valley During RakosiDs Regime (1948/1956) Opis SLO Prispevek obravnava različne pojave in oblike represije s strani organov komunističnega Rakosijeva režima (zlasti Službe državne varnosti) v obmejnem trikotniku, v Porabju, zlasti po Informbiroju. Ena izmed najučinkovitejših metod za odstranitev za oblast nezaželenih oseb so bile deportacije v zaprta delovna taborišča v pokrajine Hortobagy, Nagykunsag in Hajdusag na vzhodu Madžarske. Prisilno delo v taboriščih, policijski nadzor, fizično in psihično maltretiranje taboriščnikov, nečloveški bivalni pogoji ipd. sodijo med prisilne ukrepe oblasti. Predstavitev takratnega dogajanja je podkrepljeno z relevantnimi arhivskimi dokumenti in tudi s pričevanji taboriščnikov. ANG The article deals with different occurences and forms of repression by the bodies of the communist Rakosi regime (particularly the State security service) in the border triangle, the Porabje/Raba Valley, especially following the Informbiro. One of the most efficient methods of removing unwanted persons were deportations to closed forced labour camps in the provinces of Hortobagy, Nagykunsag, Hajdusag in Eastern Hungary. Forced labour in camps, police surveillance, pysical and mental maltreatment of inmates, inhuman living conditions, etc., belong among the coercive measures of the authorities. The presentation of the then events is supported by relevant archival documents and the inmates' testimonies. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Inštitut za novejšo zgodovino; 2012; Avtorji / Authors: Munda Hirnök Katalin Tipologija 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 4. COBISS ID 33889069 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Konya ANG Konya Opis SLO Raziskovalni film iz preteklosti ustvari atmosfero minulega časa (prostor, zapuščeni objekti). V filmu je poudarek na emotivni izkušnji, ne pa na pridobivanju dodatnih informacij kot v ostalih filmih. ANG The research film about the past re-creates the atmosphere of long-gone times (localities, abandoned facilities). This film places emphasis on the emotional experience, not on additional information acquisition as do other films. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU; 2011; 1 DVD (6 min, 54 sek); Avtorji / Authors: Križnar Naško, Munda Hirnök Katalin Tipologija 2.18 Raziskovalni ali dokumentarni film, zvočni ali video posnetek 5. COBISS ID 12288333 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Porabski Slovenci v "madžarskem gulagu" ANG The Porabje Slovenes in „Hunagarian Gulag" Opis SLO Namen predavanja študentom Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo je bil približati polpreteklo madžarsko zgodovino, zlasti obdobje komunističnega režima po Informbiroju s pomočjo izsledkov raziskovalnega projekta. Predstavljeni so bili rezultati projekta, med drugim tudi video film, ki prikazuje taboriščno izkušnjo bivše deportiranke. The purpose of the lecture to the students of the Department of ethnology and cultural anthropology was to make them acquainted with the recent Hungarian history, particularly the communist regime period after the ANG Informbiro, by using the findings of the research project. Project results were presented, amongst them a video film showing labour camp experiences of a former deportee. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; 2013; Avtorji / Authors: Munda Hirnök Katalin Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Udeležba na Dnevih etnografskega filma (12. marec 2012), kjer sta Katalin Munda Hirnök in Naško Križnar v Sekciji raziskovalnega video gradiva predstavila projekt in dva raziskovalna filma (KonyaiHortobagy in Ana Nemet Dončec:intervju). Na prošnjo dr. Jozsefa Saada, predstavnika institucije »Telepesek« Tarsadalmi Muzeum Alapitvany je Katalin Munda Hirnök za nastajajoči katalog ob razstavi o deportirancih v Železni županiji posredovala podatke o še ne evidentiranih slovenskih deportiranih družinah (in družinskih članov). lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Rezultati raziskovalnega projekta zapolnjujejo vrzel še neraziskane (tako etnološko kakor tudi zgodovinsko) in desetletja zamolčane polpretekle zgodovine porabskih Slovencev, zlasti prvega desetletja povojnega obdobja, po letu 1945, ki je trajno zaznamovalo življenje Slovencev v obmejnem območju. Za znanost je pomembno evidentiranje deportiranih porabskih družin (16 oziroma 54 družinskih članov) in posameznikov (11), ki do sedaj niso bili nikjer evidentirani oziroma zabeleženi. V času projekta smo evidentirali, fotografirali in analizirali obsežno arhivsko gradivo (pribl. 12.000 strani) v madžarskih arhivih, ki osvetljuje delovanje Rakosijevega režima na mednarodni, državni in mikro ravni. Posebno težo ima arhivsko gradivo, ki obravnava vohunsko vojno med Jugoslavijo in Madžarsko in Poročila Notranjega ministrstva v letih 19501953 o deportacijah in deportirancih (zlasti o taboriščnem življenju). Obsežno arhivsko gradivo na eni strani predstavlja znanstveno podlago za nadaljnje raziskave o povojnih dogajanjih na severovzhodnem obrobju slovenskega etničnega ozemlja, na drugi strani pa omogoča primerjavo pri raziskovanju oziroma obravnavi komunističnega sistema v Sloveniji in širše. Rezultat projekta je tudi avdio (intervjuji s preživelimi deportiranci) in video dokumentacija (nastalo je sedem raziskovalnih video filmov). Osnova za raziskovalni film je bil intervju, gre za vizualni dokument, ki prinaša dosežek na področju etnologije. Intervjuji, ki so v porabskem narečju, predstavljajo bogato zakladnico narečnega izrazoslovja za obdobje Rakosijevega režima, ne le za etnološko stroko temveč tudi za dialektologe. Nova znanstvena spoznanja bodo obogatila etnološko in tudi zgodovinsko vedo, tako na Madžarskem kakor tudi v Sloveniji. ANG The research project results fill the gap in the up-to-now unresearched (so ethnologically as historically) and for decades ignored recent history of the Porabje/Raba Valley Slovenes, particularly of the first post- WWII decade, after 1945, which permanently marked the lives of Slovenes in the border territory. For scientific purposes, the evidencing of deported Slovene families (16 families, or 54 family members) and individuals (11), who so far have not been recorded anywhere, is very important. During the duration of the project, we recorded, photographed and analyzed extensive archival materials (about 12.000 pages) in Hungarian archives, highlighting the functioning of the Rakosi regime at international , state, and micro levels. Especially significant is the archival material dealing with the spy war between Yugoslavia and Hungary, and the Reports of the Ministry of the Interior from 1950-1953 on deportations and deportees (primarily on life in forced labour camps). Extensive archival materials on the one hand represent a scientific basis for further research work on post-war happenings on the north-eastern outskirts of the Slovene ethnic territory, and on the other hand make possible the comparison in the research or the dealing with the communist systems in Slovenia and elsewhere. The project result is also audio (interviews with surviving deportees) and video documentation (seven research video films were made).The basis for research films was the interview, and it is a visual document which is an achievement in the field of ethnology. Intzerviews in the Porabje/Raba Valley dialect represent a rich treasury of dialect terminology in the period of the Rakosi regime, not only for ethnologists but also for dialectologists. New scientific findings will enrich the ethnological and historical sciences so in hungary as in Slovenia. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Rezultati projekta zapolnjujejo vedenje o političnih prisilnih deportacijah na Madžarskem, s poudarkom na deportacijah porabskih Slovencev v madžarski gulag. Izsledke projekta smo ves čas predstavljali na znanstvenih konferencah, publicirali in uporabili pri pedagoškem delu na univerzah (prenos znanja v prakso). Na ta način smo približali tematiko znanstveni in strokovni javnosti, kajti problematika madžarskega gulaga je v Sloveniji še dokaj neznana, tudi zaradi dejstva, da je večina virov v madžarščini, za slovenske raziskovalce, ki niso vešči znanja madžarskega jezika pa nedostopna. Nova spoznanja niso pomembna le za razvoj etnološke in zgodovinske znanosti, temveč tudi za Slovence v Porabju (zlasti manjšinske strukture), ki se bodo lahko pri načrtovanju razvojnih politik opirali na izsledke raziskave. ANG Project results supplement the knowledge on political reasons for forced deportations in Hungary, with the emphasis on the deportations of the Porabje/Raba Valley Slovenes to the Hungarian Gulag. Project findings have all along been presented at scientific conferences, published, and made use of in pedagogical work at universities (transfer of knowledge into practice). In this way, we made the topic more approachable to the scientific and professional public, as the problems of the Hungarian Gulag are relatively unknown in Slovenia, also due to the fact that the majority of sources is in Hungarian, and therefore out of reach for most Slovene researchers who do not master this language. The new findings are not only important for the development of the ethnological and historical sciences, but also for the Porabje /Raba Valley Slovenes (especially their minority organizations), which can build on the results of the research when planning their development policies. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek Raziskovalni film: Sledi deportacij v Budimpešti Spomenik deportirancem v letih 1950-1953 je bil odkrit v Budimpešti leta 2010, ob 60. obletnici prvih deportacij. Odkritja spomenika so se udeležili predstavniki madžarske oblasti in s tem formalno in simbolično priznali zgodovinsko krivico, ki se je zgodila deportirancem. Podobe tega spomenika so uvod v pogovor s Petrom Eötvösem, predsednikom Društva deportirancev v prisilna delovna taborišča na Hortobagy/Hortobagyi Kenyszermunkataborokba Elhurcoltak Egyesülete. Omenjeno društvo je gonilna sila pri zavzemanju za poprave krivic storjene deportirancem. Ustanovljeno je bilo leta 2000 in od takrat organizira, zbira, dokumentira in objavlja podatke o deportirancih, postavlja spomenike na lokacijah bivših taborišč in v naseljih, od koder izvirajo deportiranci. Med pomembnimi cilji društva so tudi podpora raziskavam, ki obravnavajo madžarski gulag. Društvo ima 915 članov, med njim so tudi porabski Slovenci. 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in Inštitut za narodnostna vprašanja Katalln Munda-Hirnoek ZIG Kraj in datum: [Ljubljana 114.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/54 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FoS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 28-67-0E-7C-7B-A8-37-9E-17-4A-87-BC-96-74-56-2E-30-BB-D7-B5 HUMANISTIKA Področje: 6.04 - Etnologija Dosežek 1: raziskovalni film. MUNDA HIRNÖK, Katalin, KRIŽNAR, Naško. Sledi deportacij' v Budimpešti = A deportalasok budapesti nyomai. Ljubljana: Avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU: Inštitut za narodnostna vprašanja, p 2012. 1 video DVD (14 min, 44 sek), barve, zvok. Spomenik deportirancem v letih 1950-1953 je bil odkrit v Budimpešti leta 2010, ob 60. obletnici prvih deportacij. Odkritja spomenika so se udeležili predstavniki madžarske oblasti in s tem formalno in simbolično priznali zgodovinsko krivico, ki se je zgodila deportirancem. Podobe tega spomenika so uvod v pogovor s Petrom Eötvösem, predsednikom Društva deportirancev v prisilna delovna taborišča na Hortobagy/Hortobagyi Kenyszermunkataborokba Elhurcoltak Egyesülete. Omenjeno društvo je gonilna sila pri zavzemanju za poprave krivic storjene deportirancem. Ustanovljeno je bilo leta 2000 in od takrat organizira, zbira, dokumentira in objavlja podatke o deportirancih, postavlja spomenike na lokacijah bivših taborišč in v naseljih, od koder izvirajo deportiranci. Med pomembnimi cilji društva so tudi podpora raziskavam, ki obravnavajo madžarski gulag. Društvo ima 915 članov, med njim so tudi porabski Slovenci.