Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« TXLXPON PI8A&NE: 4687 CORTLANDT. Entered as leconddass Matter, September 11, 1803, at the Post Office at Mew York, M. Y., ander the Act of Goofrees of March S, 187». TEUtFON PISAENX: 4C87 COETLAHDT NO. 88. — ŠTEV. 88. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 15, 1913. — TOREK, 15. MAX.. TRAVNA, 1913. VOLUME TTT _ LETNIK TTT, KL prvi obletnici grozne katastrofe "Titanioa". Krvave posledice prisiljene stavke. Razjarjeni italjanski delavci so hoteli prisiliti razne privatne u-službence k stavki SPOPAD S POLICIJO. En delavec ubit, en stražnik umira, več stavkarjev smrtno ranjenih. Mamaroneck, N. Y., 15. aprila. Kakih 150 italjanskih delavcev tak. naselbine, ki so popravljali i*«'*te in kanale je stopilo v stavko, ker niso zadovolnji s plačo in 9 urnim dnevnim delom. V ta namen *o prisilili z orožjem večje število privatnih uslužbencev raznih gospodarjev v bližini, naj •topijo v njih vrste. Rado ali nerado se jim jf moralo torej pridružiti nekaj vrtnarjev, kočija-Zev, hlapcev, slug itd. O nameravanem izgredu se je takoj obvestilo vse bližnj« policijske postaje, kar je Italjane še bolj razka-čilo. Od vseh strani je letelo na stražnike kamenje, meicienree, polena itd., sredi * najhujše borbe culo ac je tudi več strelov iz stav-karske vrste. Pri tem je bil ita-Jjatihiki at a v ko vodja Rafaelo Fino ustreljen, policaj J. L. Cody pa smrtno nevarno ranjen. Več stavkarjev morali so zatem prepeljati v bolnišnico vsled hudih poškodb. Razni posestniki v okolici imajo občutno škodo po vrtnih nasadih, kojo so jim Italjani povzročili, radi tega se je najelo za danes posebne oborožene čuvaje. Policij« je dognala, da je pripisovati krvave posledice prisiljene stavke pijači, kajti Italjani »o spili na predvečer stavke v neki gostilni 4;* sodčkov pive. 18.000 šolskih otrok namerava zastavkati. Šolska, mladina na strani stav-kujocih starišev, Učiteljstvo raz-žalilo delavske voditelje. PROTESTNO ZBOROVANJE. Policijska oblast bode ukrenila resne korake v slučaju morebitna stavke šolskih otrok Paterson, N. J., 15. aprila. — Ako se posrečijo načrti delavskega organizatorja Wm. D. Hay-wooda in Elizabete Gurley Flynn, bode ostavilo tekom tedna šolski poduk od 12.000 do 18.000 otrok stavkujoeih delavcev iz Paterso na in okolice. Vzrok te novodobne stavke je pripisovati dejstvu, ker je učiteljstvo javno žalilo delavske voditelje. Zadnje dui je vprašala neka deklica v šoli svojo učiteljico, kaj pomenja beseda "anarhist"? Učiteljica ji je pa baje odgovorila: ''anarhisti so take vrsti ljudje kakor je Billy Haywood in Miss Flynn."' Sedaj se zahteva od strani stavkarjev. naj se ono učiteljico prestavi in kaznuju vsled razžaljenja časti, inače se ne bode dovolilo več hoditi otrokom v šolo. Predsednik delavske zveze J. I W. W. Wm. I). Haywood name rava sklicati v četrtek javno protestno zborovanje šolskih otrok, kjer se bo določilo posebno depu-tacijo mladih stavkarjev za posredovanje miru. Na to zborovanje se pričakuje tudi več tisoč o-trok iz delavskih naselbin ob pennsylvanski meji. Vest o nameravani stavki otrok je prišla tudi že policiji na ušesa. Načelnik John Bunsou poroča, da bo dal aretovati vse stavku-joče otroke vsled pohajkovanja, i polej? tega pa tudi stariše, ker jih nameravajo navlašč zadržati od šolskega poduka. Rojak Frank Karun uide drugič smrti. Sesuje se hiša, a on ostane nepoškodovan. Gallesburg, 111., 14. aprila. Dru-i gič tekom enega leta je ušel rojak Frank Karun smrti. Lindel-hotel. kojega lastnik je Karun. se je podrl in stene so padle v njegovo sobo. "Ob obeh straneh postelje so kupičile podrtine,' vendar je ostal Karun. ki je spal. nepoškodovan. Rojak Frank Karun se je na-j hajal, kakor znano, na usodepol-nem parniku "Titanicu" ko se je i slednji potopil na odprtem mor-i ju. On in njegova hčerka sta se i rešila. Tekom leta se je smrtne nevarno epekla njegova hčerka, kar smo svoječasno poročali. Kakor je videti zasleduje rojaka! Karu na nesreča. Nad vse čudno i pa je. da ga je zadela že tretja nesreča ravno na obletnico grozne katastrofe, koje priča je bil s svojo hčerko. "GLAS NARODA" JE EDIN1! -LOVENSKT DNEVNIK V ZDR RŽ MARn^TPl SF MAN-1 ' Veleindustrijci proti zunanjem ministru. Letcs pričakujejo slabe letine. Dunaj, Avstrija. 14. aprila. — Veliko zanimanje vzbuja članek v dnevniku "Zeit", katerega je naperil veleindustrijec Kestranek proti skupnemu zunanjem ministru grofu Berchtoldu. Poziva ga, da naj vendar že enkrat naznani, kako stališče zastopa Avstrija v sedanjih balkanskih homatijah. Trgovina p^ša, ljudstvo je razburjeno, vodilni krogi pa molče in uganjajo zahrbtno politiko, namesto da bi prišli z možko be-i sedo na dan. Članek se končuje z besedami: '*Ako hoče Avstrija na vsak način mir, si lahko prihrani miljarde. Če pa zasleduje kak poseben cilj mora vendar iineti toliko moči. da izjavi, kaj da pravzaprav namerava!" Dunaj, Avstrija, 14. aprila. — Skoraj po celi monarhiji je zapadel sneg. kar je velik udarec poljodelstvu. Največ trpi seveda sadno drevje; letina bode v splošnem zelo slaba. Diagram of the Welin Davit Odmevi katastrofe *' Titanica.'' Vsled znane katastrofe "Titanica" uložilo je že 600 strank tožbo napram "White Star" paro-brodni družbi za odškodnino svojih ponesrečenih sorodnikov. Skupna odškodnina znaša sedaj že $11,777.604. V obče se stavi $10.000 odškodnine za posamezne slučaj-e; neka Olaf Olak iz Švedskega zahteva za izgubo svojega moža $50.500; Mrs. Mabele Swift Moore iz Washington a D. C. pa $510.500. Stanje Pija X. Zdravniki še vedno upajo, da bc ozdravel, vendar nastopi lahko katastrofa še pred soboto. Rim, Italija, 14. aprila. Danes zjutraj ob devetih je bil občinstvu izdan sledeč buletin: "Papež je prebil dan brez mrzlice. Temperatura je znašala danes zvečer 37 stopinj. Znamenja bronhitisa še niso izginila. Marchiafava in Amici." Sv. Oče ne vrjame dosti zdravnikom in je takorekoč že sklenil s življenjem. Danes zjutraj j<; hotel sprejeti sv. zakramente, pa mu je r»rof. Marchiafava odsve t o val. Uerledtd italjanski zdravniki so mnenja, da katastrofa že lahko pred soboto nastopi. V Rimu so poročevalci vseh uglednih svetovnih listov. Znano jim je le malo, ker nima nikdo dostopa v Vatikan. Danes je poklical papež k sebi svojega nečaka Giambatti-sto Paroliua. Pozneje je pripovc do val, da se v bolniški sobi odi gravajo pretresljivi prizori. Obe sestri klečita ob postelji in ihte poljubujeta bratu roko. Sv. Oče se žalostno smehlja in šepeta molitve. Rešeni Slovenec "Titanica" Fran Karun s hčerko Anico. 65 letna ciganka, mati 34 otrok. Sharon, Pa., 14. aprila. — Na Merijevi farmi vršila se je danes i velika slavnost v ondotni cigan-j ski naselbini. Gazdarica ali kra j Ijica "Irma", najstarejša ciganka je praznovala namreč svojo 65 letnico. Stara majka "Irma" je mati M živečih otrok; izmed teh je čestitalo ta dan 30, štiri njeni otroci se pa nahajajo nekje na ! zapadu. Štorklja jo je presenetila 13 krat z dvojčki in dvakrat s trojčki; nikdar pa ni še potrebovala ali klicala kakega zdravnika ali babice. Njen najmlajši otrok je star 3 leta. Za znižanje poštnine. Washington, D. C., 14. aprila. Danes je dospela semkaj iz Cleve-lan'da posebna deputacija ki ima namen zaprositi predsednika Wil-sona in vrhovnega poštarja Bur-lesona za uvedbo erocentne pisemske poštarine. Doputacaji je načeloval Ch. W. Burrows, predsednik "Narodne enocentne pisemske poštninsks zveze." Hazburjena Japonska. Plemensko vprašanje. — o— Japonci zatrjujejo, da niso mon-rolskega plemena temveč malajskega in arijskega. ZVEZNO NADSODIŠČE. Ker se smatrajo za belce, pravijo tudi, da postanejo lahko ameriški državljani. Tokio, Japonsko, 14. aprila. — Japonski kabinet je včeraj na- j znanil mikadu. da mora Japonska I radi sklona predsednika Wilsona, I da ne bc namreč interveniral glede nameravane predloge v zakonodaji Californije, pred zveznim najvišjim sodiščem izsiliti testni slučaj v dokaz, da Japonci niso mongolskega izvora ter da so radi tega upravičeni postati državljani Združenih držav. .Trgovska zbornica v Tokio se :e kaj pohvalno izrazila o sklepu trgovske zbornice v San Francisco, ki je sklenila, da bo skup no z Japonci oponirala proti nameravani predlogi. Washington, D. C., 14. aprila. V ofieijelnih krogih prevladuje mnenje, da bi administracija z vesedjem pozdravila test najvišjega sodišča glede naturalizacije Japoncev. Dosedaj so bili Japonci izključeni, seveda glasom odločb sodišč na zapadu. Nikoli pa se ni o tem vprašanju obravnavalo pred najvišjim sodiščem Združenih držav. Japonci zatrjujejo, da so malajskega in arijskega izVOra ter da radi tega lahko zahtevajo, da se jih prišteva med bele osebe, katerim se dovoljuje naturalizacijo v Zdr. državah. Odločba bi bila tem važnejša, ker bi najvišje sodišče izreklo razsodbo, ki bi razveljavila ustavne določbe v kolikor se iste tičejo Japoncev. Predsednika Wilsona so vpra-' šali, kako stališče bi zavzel v slučaju. da se sklene z Rusijo novo trgovsko pogodbo. Slednja je bila razveljavljena, ker ruska vlada ni dala ameriškim Židom istih pravic kot ot' lim Amerikancem, ki so potovali po Rusiji. Predsednik se o vprašanju ni hotel izra- Začetek generalne stavke v Belgiji. —o— Danes zjutraj je zapustilo 200.000 delavcev delo. Središče gibanja je mesto Charleroi. USTAVLJEN PROMET. V La Louviere so zaprte vse to varne. Stavka se vrši mirno. — $800.000 škode na dan. Bruselj, Belgija. 14. aprila. — Ker ni hotela vlada pripoznati splošne volilne pravice za možke m ženske, je danes zastavkalo po Belgiji 200.000 delavcev. Po pre-uiogokopih se ne dela več in tudi različne tovarne bodo morale v kratkem prenehati z obratovanjem. Po predmestih so štrajkarji prerezali električne žice in onemogočili premet cestne železnice. Pošte poslv"-'* dosedaj še redno. Stavka se pravzaprav ni docela posrečila. Soeijalisti so bili prepričani, da zaštrajka že vsaj 400.000 delavcev, toda delo jih j^ zapustilo komaj polovica. Sredi-jšee gibanja je v mestu Charleroi. Stavkarji se obnašajo popolno-! ma mirno in hočejo s hladnokrvno vstrajnostjo doseči svoj cilj Podjeja imajo na dan preko $800.000 škode. Delavci ^o poslali svoje žene in otroke na deželo. Stavkarski fond znaša $3,000.000 in k tej svoti je sklenil prispeva ti Raul Waroeque, znan tovarnar, vsak dan $10.000. Delavski voditelji upajo, da se itevilo štrajkarjev jutri pomnoži za nekaj tisoč. Družinska žaloigra. Fitchburg, Mass., 14. aprila. — Sele pred nekaj tedni se je povrnil 35 letni pek Ernest Moskner domov iz državne bolnišnice za jKične. Ker se mu stanje ni obrnilo na boljše, je sklenil najpreje končati življenje samemu sebi, poleg tega pa še svojim 4 otrokom. Med tem, ko se je mudila danes popoldne njegova žena v mestu, so se igrali Moshnerjevi otroci na cesti; na očetov klic so se vrnili vsi t sobo nad prodajalno kjer je ustrelil obupani oče najpreje 12 letno hčerko Elizo v tilnik; 6 letnega sinkota Ernesta je pogodil skritega pod posteljo v trebuh, 11 letno Myrtle pa v glavo. Preostali 8 letni deček Norman je zbežal pred zbesnelim o-četom v klet, a Moschner je tudi j tega izsledil in ustrelil. Koncem žaloigre si je pognal nato še sam krogljo v usta, da je obležal mr, tev na mestu. žiti ter je rekel, naj se zadevo odloži do tedaj, ko bo imenovan za Petrograd nov poslanik, NARODA The only Slovenian daily •: in the United States :- ■ ■ M Issued every day except -: Sundays and Holidays Tudi obletnica. Novice iz Avstrije. Launching of an "UnsinkabJe" Lif eboat with Passengers. The Matson life Raft- Lewis Nixon. Photo bj Ainu, On• Type of "Unsmkabte" Lifeboat Imenovanje državnega bančnega nadzornika. Louisville, K , J4. aprila. — Predsednik Wilson je imenoval svojega nečaka J. L. Kennedya iz Williamsburga S. C. državnim bančnim nadzornikom. Navede-irec, ki je nečak, predsednika Wilsona se je mudil nekaj tednov tukaj, da se priuči svoje službe; danes je pa odpotoval proti Wa-shingtonu D. C. da nastopi svoje mesto. Cena vožnja. ParoiK od Austro-Americana proge OCEANIA odpluje dne 23. aprila. Vožnja stane is New Torka do: Trsta in reke $34.00 Ljubljane 35.16 Zagreba 35.08 Vožnje listke je dobiti pri iS CortUndt St. New York Citj, Thr Double Acting Welin Davit "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 ** leto za mesto New York........ 4.00 ' pol leta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto ...........4.50 "pol leta............. 2.55 " "četrt leta...........: 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in prazniltov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") issued every day exeept Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advei-Hxm^nt on »xreeinent. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne priobčil jejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraju naročnikov prosimo, da ne nam tiidi pr^jii\je bivališče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopisom in p4£ilj*tram naredite ta naslov: •HJLAS NARODA" 82 Cortlandt St,, New. York City. striji. Tudi mezdne razmere se hp bodo izpreinenile. k^r kaže izkušnja, da nimajo pla«'-e iiika-kegu stika z višino carinskih pristojbin. Protest meščanstva v Glove rs vil le je tem nespametnej-ši. ker se slednje poniža v toliko, da dela parado za interese gotovih korporacij. Ti interesi pa nimajo ničesar opraviti z interesi splošnega ljudstva, da, celo nasprotni so jim. Protest i t Glovmville. Mesto (jloversville je dobilo svoje ime po industriji, ki cvete tamkaj, ter je sklenilo prirediti kolikor mogoče sijajno demonstracijo proti demokratični pre-osnovi tarifa, posebno pa proti paragrafom, ki se tičejo uvoza rokavic. Vse tovarne in trgovine bodo oh 2. popoldne zaprte in vsi meščani se udeleže protestnega shoda, na kojem se bo ukrepalo o tem perečem vprašanju. Seveda je uprašanje, ako bo nameravana demonstracija zavzela tak obseg kot se namerava. Pa naj tudi izpade kakor hoče, je s tem vendar najboljše dokazano, da bodo frakeije, ki so bile dosedaj deležne velikega blagoslova od strani protektivnega tarifa, napele vse sile, da si zagotovijo doslej uživaue privil-egije še vnaprej. Mogoče je, da bo ta agitacija rokaviearjev proti preosnovi tarifa našla posnemanja pri drugih, ki imajo slične interese, ter da se bode tudi med delavstvom pojavil organiziran odpor proti nameravani tarifni preosnovi. Zadeve ne gre omalovaževati ter ji odrekati možnost morebitnega uspeha. To bi bilo tem manj na mestu, ker je povsem jasno, da imajo interesirani krogi velika denarna sredstva na razpolago. Treba je tudi računati z dejstvom. da stoji delavstvo v Ameriki v takih vprašanjih na strani delodajalcev in naj je v drugih ohzirih še tako nasprotno privilegiranim stanovom. Resnica je, da bo v tem ali onem slučaju trpela industrija, ako se odpravi ca h no ali jo zniža. V pretežni večjni bi pa bila stagnacija le mimoidoča ter bi ji sledilo oja-čenje, ki bi prekašalo sedanjo situacijo. V* mnogih slučajih se gre pri zuižanju sedanje carine le za to, da se ustvari možnost konkurence. Ako dobi nameravana predloga postavno moč, bo sploh nemogoče gnati ceno gotovih predmetov preko gotove meje ter bo izključena možnost, da bi a-merikanski fabrik&nti in trusti do skrajnosti izsesavali konsu-menta. Z znižanjem carine ni a-merikanskemu fabrikantu in pro-dueentu odvzeta možnost primernega dobička, pac pa se mu odvzame priliko, da žene ceno do višme. ki ni v nobenem razmerju t resnično vrednostjo in tudi ne s kupno močjo konsumenta. Motiv demokratične zakonodaje je, ustvariti motnost poštene konkurence, ker je 1« slednja primerno aredstfvf*, da se ščiti kousumenta n«pratn ogromnemu zvišajiju cen potom fabrikantov in monogoli-z»ranih korporacij. - - Prebivalstvo mesta Glovers-viflt bi storilo dobro, ako bi se informiralo o namenu demokratične zakonodaje ter bi si ne dalo sugertrati od ljudi, katerim je dosedanji tarifni r sistem dajal prilike, da določajo cene po lastni volji ter izkoriščajo ameriškega konsumenta kakor se jim zdi. Pomialijp da zaeatu ni od- K obletnici, katastrofe "Titanica". Turobno in nemo objemajo danes valovi sinjega Atlantika našo obal, kakor bi nam hoteli poklicati v spomin znane pesnikove besede: "Memento mori!" človek, spominjaj se smrti!" Kdo bi zamogel res prešteti tisočere in tisočere žrtve hladnega morja ? To turobno in nemo objemanje Valov širnega atlantskega oceana nam kliče danes nedvomno v spomin obletnico najstrašnejše morske katastrofe no-; vej še dobe, potop morskega velikana "Titanica", ki je zajel dne 15. aprila 1912 tekom nekaj ur 1635 potnikov v morsko globoči-no nedaleč od newfoundlandske-ga obrežja. Marsikatero oko je danes solzno, marsikako srce polno britkih spominov na svoje drage pokojnike, ki so končali svoje življenje na tako tragičen način v oni usodni noei. Smrt ni prizanaala bogatinom, ne veljakom in ne re-veženi; grabila je vse, kar ji jc prišlo pod-koso. Žal, da je zahtevala ta katastrofa tudi tri naše, ali slovenske žrtve, in sicer so utonili na "Ti-tanicu" kakor znano: Janez Mrku u. doma iz Srednje Bele na Gorenjskem, Jakob Pašič, doma iz Strekljevea pri Semiču, in Janko Vovk iz Jesenic na Gorenjskem. Izmed bratov Hrvatov je pa našlo ta dan smrt v valovih 27 oseb. 1635 oseb se je moralo tedaj žrtvovati samo radi malomarnosti parniške družbe. Dokazalo se je, da je imela družba premalo rešilnih čolnov na krovu, da je bilo moštvo nevešče svoje službe in da so bili označeni večer skoraj vsi častniki "Titanica" pijani. Kdo naj trpi sedaj posledice in odgovornost te katastrofe? — Nihče! — Znano je, da so uvedle Zedinjcne države strogo.preiskavo v tej zadevi, konečno se je prepustilo sodbo angleškim viš-jjira oblastim; te so pa, namesto, da bi eksemplarično kaznovale prave krivce ali bogate ravnatelj« "White Star" družbe — enostavno dotičnike oprostile, skli-cajoče se na elementarno, naravno nezgodo (force major). 1635 ljudi je dalo dne 15 aprila 1912 svoje življenje za preostalo človeštvo. Katastrofa "Titanica" je napotila namreč vse vlade in vse kroge, da se je poostrilo varnostne naredbe pri potniških parnikih. Sedaj ima vsak parnik dovolj rešilnih čolnov v slučaju kake katastrofe, tako se je tudi izboljšalo sistem brezžičnega br-zojava. Ginljiv je bil danes prizor na morskem grobu "Titanica", ker se je napotilo tjekaj iz New Yor-ka s posebnim parnikom več vdov in sorodnikov pred letom dni ponesrečenih žrtev. Žalujoči preostali so dospeli na lice m~sta ravno ob 2:15 zjutraj, ali ob času velike katastrofe, ko se je jel parnik 'Titanic" pogrezati v morje. Tako se je vršilo danes prvič kinčanje groznega skupnega groba "Titanicovih" žrt-ev. ko so metali preostali sveže cvetke in vence v morski grob svojim dragim v pozdrav. Duhovnik najete ladje je opravil zatem tudi molitev za pokoj duš, ki so se preselite pred letom dni s tega prostora v večnost. Predno so pa zapustili žalujoči sorodniki grob "Titanica", so zapeli svojim pokojnikom v zadnji pozdrav znano angleško žalostinko "Nearer mv God to Thee", ali ono mrtvaško pesem, kojo je zadnjikrat svirala godba na "Titanicu". Pokoj in blag. spomin nesrečnim žrtvam "Titanica"! T v Ameriki poznan potk imenom SOROL, m do« v. steklenicah po 25o v lekarnah ali p« naravnost is znanega laboratorija: F: Ad Riohter. & Oo„ 74U-8® Washing-ton SL. Near YxA — Išie m i*eu£fi.__(AdvertjigmentJ. * J k Slovenske vesti io dopisi. Joliet, HL — Izobraževalno društvo "Slovenija" je sklenilo prirediti dne 17. aprila veliko koncertno veselico s plesom v korist po povoduji prizadetim ponesrečencem. Vrši se v Sternovi dvorani, 801. N. Chicago St.; vstopnina znaša 25c. Rojaki, udeležite se je v polnem številu! Smrtna kosa. — V nedeljo dne 6. aprila nekako popoldan je u-rnrla nagloma gospa Marija Fer-schneider roj. Lauipic, stanujoča na 235 iztočna 53. ulica v New Yorku. Pokojnica je bila doma izpod Šmarne goj-e. V Ameriki je živela 10 let. Tukaj zapušča moža in 7mesečno hčerko, doma pa staro mater in dva brata. Pogreb se je vršil v sredo 9. aprila ob 10. uri iz cerkve sv. Janeza, vogal 1. Ave. in 55. St., na pokopališče Calvary. N. v m. p.! New York, N. Y; — V naši naselbini se je prigodil čuden slučaj. Dne 13. aprila je praznoval rojak Jakob Šešek rojstni dan. Letošnje leto ima številko 1913, rojak je v 33. letu svoje starosti in poleg tega je 13. otrok pokojne gospe Šešek iz Smarij pri Kamniku. Same trojke! Pozdrav! — N. N. Pittsburgh, Pa. — Prvo nedeljo v mesecu aprilu so se vršile volitve za K. Slov. Dom za leto 1913 in 1914. Te volitve so važne za vso pittsburško naselbino, zato je vladalo tudi zanje precej* šnje zanimanje. Volitve K. Slov. Doma so zato važne, ker je ves ali večji del slovenskega napredka odvisen od vodstva K. S. Doma. Vodstvo Doma ima velik vpliv na vso tukajšnjo slov. javnost. zato pa je velikega pomena. če je ta odbor prevzet z narodnim duliom in če res kaj stori za narodni napredek naše naselbine. V tem oziru se je sestavil čisto nov odbor, novi možje so prišli na čelo vodstva. Nekateri stari odborniki so se odpovedali zopetni izvolitvi, tako da se je sestavil celotno nov odbor. Glavni odborniki so: predsednik Anton Zbašnik, 1. tajnik Louis Za-lar, II. tajnik Fran Hrovat, blagajnik Peter Rogina, poslovodja Fran Vovk; gospodarski odbor sestoji iz novih 7 mož, ki so voljeni za dve leti. Od novega odbora se veliko pričakuje. Sedanji čas zahteva no\ qja duha, novih moči, ki obvladajo razmere in korakajo za napredkom v korist slov-euske stvari. — Pevsko društvo se je nanovo poživelo. Dobili so pevovodjo v osebi g. Jankoviča. ki se bode z mesecem majem naselil v tukajšnjem mestu. Tako bo društvo lahko kmalu javno nastopilo. — Gledališko društvo se je preustrojilo in izvolil se je odbor za leto 1913— 1914. Tako je vse pripravljeno za novo življenje. "Balkanski junaki ", igra v treh dejanjih, se pripravlja za majniško uprizoritev in v jeseni ob času konvencije se bo ponovila na čast delegatom. Samo to je težava, ker so združeni s to igro tako ogromni stroški, da jih bo mogoče pokriti le v slučaju, če bo udeležba nad pričakovanje velika. Lepo bi ne bilo, ko bi v jeseni ob času dveh konvencij ne pripravili vsaj ene poštene igre. V času slovanskih zmag na Balkanu in ob priliki vstajenja slovanske moči je ta igra najpripravnejša. — Tudi po drugih slov. naselbinah v Penn-svlvaniji se je začelo precejšnjo gibanje. V Herminie, Claridge, Greensburgn. Pittsburghu in drugod imajo že celo zimo slov.-angleško šolo; v vseh teh naselbinah poučuje angleščino potovalni učitelj Volk. V teh krajih imajo tudi pevska društva in tudi petje poučuje g. Volk. V Herminie so ustanovili dramatično društvo in prva njihova igra bo "Anarhist", ki se bo marsikje igrala, ko bodo razna društva zvedela zanjo. Na daljnem Kansasu v Stone City bodo imeli 1. maja predstavo: "Ne kliči vraga!" Igra bo združena z deklamacijo, petjem in tamburanjem. Vse to bo priredilo t a mošnja društvo "Sava". Še v marsikaterem kraju bi s (v dramatika oživela, ko bi v malih krajih rojaki dobili vse priprave, ki jih zahteva gledališče, a to se dobi samo v velikih mestih. Pripravljen sem preskrbeti društvom, katera ne morejo dobiti gledaliških potrebščin, ka-koi-: šminke, brke, brade, baro-he in druge zraven spadajoče stvari, ako se obrnejo name. To rad storim za napredek dramatike, ker sem dobra prepričan, da je dramatika pogoj za splošen naroden napredek slovenstva« Kjer se igrajo igre, tam so za- vedni Slovenci in tam se slovenstvo tudi v javnosti lepo razvija. Rojaki, k er imate priliko ustanoviti dramatično društvo, žrtvujte se za stvar! Ko bi gledališče ne bilo velikega izobraževalnega pomena, ne bi zidali veliki kulturni narodi tako lepih stavb v gledališke svrhe. Zato Slovenci imejmo malo več veselja do gledališči) in kmalu bode zavladala med nami večja sloga. Pozdrav! J. Hočevar 5239 Butler St. Colville, Mont. — Delavske razmere so tukaj bolj slabe, zato pa ne svetujem nikomur sem hoditi za delom. Rudniki večji d^l počivajo. Slovenca sva v naselbini samo dva.- Društva nimamo nobenega. Na veselici, ki smo jo imeli zadnjič, smo se prav izvrstno zabavali. Dandanašnji je težko, če človek ni organiziran, ker družba lahko dela z njim kar se ji poljubi. Želeti bi bilo, da bi bili rojaki tudi v tem pogledu malo naprednejši. Pozdrav! — F. Ivančič. Oregon City, Ore, — Nisem naročnik "Glas Naroda", pa vendar Vas prosim, da priobčite moj dopis v Vašem listu, ker bi rad malo sporočil rojakom po širni Ameriki iz naše naselbine, Z delom gre še dosti povoljno, ali plača je bolj kratka proti draginji, kakoršna je sedaj. Res so nam zdaj plačo malo izboljšali, ali kaj nam to pomaga, ko so tudi mesarji in špeeeristi blagu vse cene zvišali. Delavcu ni ničesar ostalo. Rojakom ne svetujem, da bi hodili semkaj za delom, ker se težko dobi. — Dne 7. febr. smo imeli svatbo. V zakonski jarem sta stopila g. J. Mrak in gdč. Marijana Pavlin. Zabavali smo se imenitno. Novoporočencema želim veliko veselja v medenih tednih. — Oglasil se bod-em zopet v kratkem bolj na obširno, do tedaj pa zdravi! — Mihael Stražnik, Pismo bolgarskega vo. jaka. Priobčil prof. A. li. Početkom februarja 1913. Trenutek, v katerem Ti pišem, je jako kritičen. Zopet smo v vojni. Ravno sem se vrnil s patrulje. Oprosti, če Ti pišem raztreseno, kajti že tri dni sem vedno na straži; spanja ni. Ne bil bi Ti pisal, ako bi se ne bil Ti meni javil. A prav je. da si pisal, kajti jaz sem vsak trenotek v nevarnosti, da padem in preselim v naročje Abrahamovo. Umestno je torej, da Ti sporočim svojo poslednjo voljo. Ne bodem Ti opisoval vseh dosedanjih dogodkov podrobno. Ravno danes je mesec, odkar sem v Sili vri j i. Čudež ne bo, ako ostanem za vedno tukaj, kajti turške granate iz vojnih parobro-dov napravljajo dosti prostorne votline v zemljo za mrtvaška stanovanja, v katerih more pokojno počivati po petnajst ljudi. V nedeljo je naš poveljnik dobil poročilo, da je premirje prekinjeno. Ta novica me je razveselila. kajti neprijetno je živeti v taki negotovosti, v kakoršni smo bili do sedaj. Skrajni čas je že bil. da se odloči: ali gremo proti Carigradu, ali pa domov. Posebno starejši vojaki so bili že jako ne vol j ni. Mi imamo tukaj nalogo, da stražimo obrežje ter preprečijo izkrca vanje turških vojakov. Turški parobrodi vedno križarijo semtertje, poskušajoč, kj-e bi mogli spraviti vojake na suho. Razume se. da bi storili to z lahkoto, ako bi ne bili bregovi zastraženi. Mi stražimo noč in dan deset kilometrov dolgo črto pri Silivriji, patrulje drugega polka pa so razstavljene še dalje. Od Čaialdže. ki je dvajset kilometrov oddaljena, se ne sliši nobenega streljanja. Govori pa se. da so pričeli bombardirati Ourin. Naj bo kar hoče; mi smo pripravljeni na vse. Vojna sama na sebi ni strašna, a strašne so nezgode: mraz, bolesti, glad, nesnaga. Sinoči sem bil na patrulji. Ako bi Ti opisoval vse neprijetnosti, katere sem doživel, bi si mislil: to je eno poglavje iz Dantejevega "Pekla". — Nocojšnje noči ne bom pozabil do smrti. Tema kakor v rogu; dež lije kakor iz vedra, a mi — bilo nas je šest vojakov — s puškami v rokah ple-zemo po kraju obrežja in napenjamo oči in ušesa. — Nevarna je bila ta pot. Če se kdo izpod-takne, pade v sto metrov globok prepad ter lahko celo večnost ribe lovi v Mraiuornem morju. Gazili smo močvirja in globočine, "»volpviue z vodo, dokler nismo došli do mesta, kjer smo s«1 imeli srečati s tovariši druge patrulje. Dano nam je bilo povehe. da ne pustimo nikogar iz mesta, niti ka'u-p I^die na morje. , Morski kapitan je bil pravočasno obveščen ter je dovolil ne- ; katerim Grkom, da so odpluli z' malo ladjo na morje, vzemši se-) rij mreže. Ko smo to opazili, smo obesili rdečo svetilko v znamenje. naj se hitro vrnejo. Izpostavljeni smo ognju turškega brodovja, ki se tukaj mnogokrat pojavlja. Pri vsem tem se dobro držimo. Turki se boje vojake izkreevati, dobro vedoč, da jih takoj pobijemo. Ko se je raznesla vest, da se prične nova vojna, je postal tabor zelo živahen. Starejši vojaki so nas mlajše prosili, da jih naučimo peti bojne pesmi. Začeli smo se zbirati k petju. Dečki iz mesta Silivrije so nas vestno posnemali. peli in korakali so kakor mi. Zanimivo poslušati to otročad, ko poje: "Tam pri Cataldži, pri Ljule-Burgasu In pri Silivriji pri morskem bregu, Ej, hej! In pri Silivriji pri morskem bregu Nas osvobojuje bolgarski narod!" To pesem pojo dečki od S. do 12. leta. Večji pa pojejo sledečo: "Boj in zmaga vse navdušuje. Srca naša silno bijo, Ena le misel nas obvladuje, Da proslavimo z junaško smrtjo... " Take pesmi učimo tudi starejši« vojake. Veliko jih je med temi. ki že mogoče dvajset let niso ust odprli, a sedaj pojo od srca. Ko te vrste pišem, se začne svi-tati. Gosti oblaki zakrivajo soln-ce. Zopet pirčneino peti in skrbno čistimo orožje. Kar nas je novincev, smo imeli že dvakrat vaje za streljanje, a tretjikrat bodemo streljali v živo meso. Pripravljeni smo dobro in smo vsi čili. Prepričan sem, da bomo Turke pri prvi priliki dobro na-klestili, samo če se bodo pokazali iz svojih brlogov — čataldških postojank. Mogoče, da je to pismo prvo in poslednje z bojnega polja, kakor sem že prej omenil; vsak trenutek se lahko preselim na oni svet. Bog ve, kje bodo t rohnele moje kosti? Zapuščam Ti torej vse imetje, vse dolžnosti, simpatije in antipatije. — To je moja poslednja volja, katero Ti javljam kot Tvoj tovariš-pravnik... Ako bodes kdaj tod hodil, spomni se svojega tovariša, poišči, kje počivajo njegovi ostanki in prižgi mu svečo na grobu! DELO! DELO!: DELO!!! The C. C. J. C.. Marquette. Mich., je dobila mnogo vprašanj radi dela. Odgovoril sem vsem in sedaj objavim na tem mestu, da je resnično, da se zasluži po $1.20 od sežnja. Dela je za več I.'t. Za nadaljna pojasnila obrnite se na: John Knaus. Box 40. Eben Junction, Micli. (15—4 8x 2x v t) Slov ensl^o katoliško za Zedlnjene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GEIlCMAN", Box 683. Forest Citv. Pa. Podpredsednik: JOSliF PETEUSEL, Box 95 Wlltock, Pa. 1. tajnik: IVAN* TELBAN, Box 707. Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOIJN. Box 492. Foreat City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUlllC. Box 537, Forest City. IV NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odhora: KAROR ZALAR. Box 54J. Forest City, Fa. ! nadaornik: HJXAC PODVASNIK, 4734 Hatfield Sf.. I'ittaburg. Fall. nadzornik: FRANK SlJXK, 50 Mill St., Luzerne. Pa. lil. nadzornik: AL«OJ/5 TAVCAR, 299 Cor. N. -- 3rd St., Rock Springs, Wya POROTM IN PR 121VN) ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL, O BR EGA R. Box 402. Witt I« I. porotnik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kans. H. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 Itusler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SEL.I&KAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 7o7 v Forest City, l'a. Društveno glasilo j» "GLAS NARODA". POZOR, SLOVENKE! Mladeiiie. star 22 let. se želi seznaniti s Slovenko, ne glede na starost, ali če je vdova '/. otroci. T tuli se ne oziram na imetje ali denar, ker ga imam sani dovolj in pa stalno delo. Značaja sem dobrega, dolgega vratu in črnili las, ki prav po koncu stoje. Sem visokega stanu, po poklicu premolar. Ljudje me obsojajo za kaj višjega, ker v nedeljah se sprehajam po ulici z usnjatimi rokovieami in usujato kapico in to radi tega. tla se ne opazi vsaka prazka od premoga. Ljudje pravijo, da izgledam, kakor da bi sv, Katarini vse olje z glažem vred popil. Katero veseli, naj mi piše in priloži sliko. August Lipovšek. Staunton, 111. OPOMIN. i Ona dva rojaka, katerima sem | posodil gotov denar pred dvemi (leti, prosim, da mi svoto čim pre-ie vrneta, drugače ju bodem s j polnim imenom imenoval v časopisih tukaj in v stari domovini. John Bencina (p. d. Kad"č), P. O. Box 1. Limestone, N. V. ar>-i t—i. Kje se nahaja JOE COLLINS.' Pred tremi leti je bival 120 W. Aurora, Iromvood. Mieh. Od tam mi je zadnjič pisal in pozneje sem Cul, da je umrl. Prosim cenjene rojake, če kedo ve. kj" se nahaia, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se p;i sam o-glasi, ker mu imam nekaj važnega poročati. — Joseph Lajh. :ilj Smith St., Joliet. 111. (15-17—I) NAZNANILO. Tuznim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da jc moja ljubljena soproga MARIJA BENCINA umrla dne 5. aprila v bolnišnici v Memphis. Tenn. Ranjka ni bila pri »obenem društvu in mi je zapustila tli nedorasla otroke. Nadalje zapušča v Ameriki tri sestre in dva brata, v starem kraju pa mater in eno sestro. Ranjka ie bila rojena v Srednji vasi pri Loškem potoku in je že dalje časa bolehala. Na zadnji poti na pokopališče jo je spremilo več naših rojakov v Memphisu. Ostane naj vsem v spominu in bodi ji lahka tuja žemljica! Louis Benchina. žal. soprog. P. O. Box 361. Abbeville, Ua. Denarje v staro domovino pošiljamo: K. , $ K. $ 5---- 1.10 f 130________26.60 10--------2.15 j 140________28.65 to--------3.15 I 150________30.70 20.... 4.20 160.... 32.75 25.... 5.20 17«.... 34.80 --------0.25 1^0________36. s5 35--------7.25 190________38.00 40 --------8.30 2(*>________40.90 45.... 9 30 260.;.. 51.15 50--------10.30 i 300________61.35 55--------11.35 I 350________71.G0 GO... 12.35 \ 4Q0.:.. 81.80 05--------13 40 i 450.________92.00 7U.... 14.40 , 500.... 102.25 75--------15.4$ ! 000--------122.70 .80.... 1G.4S 700.... 143 lc »5.,.. 17.45 8QjL>.... 163.:0 9U--------18,45 900.________184,0" 100.... 20.45 1000.... 20*. .0 110--------22.50 2000.;.. 407.00 120.... 24.55- SOBO-... 1017.00 OGLAS. Poštarina je v&tetfr pri teh svo-tak. Doma se nakazane tvote iz plačujejo popolnoma, brez vinarju odbitka. Naše denarne po&Hjatve razpo šili* na zadnje poŠte e. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v naj krajčemčasu. Denarje nam poslati ^e naj pri ličneje do ^ gptovini;-* pri poročenem, slh registriranem pis ma, večje zneske, pa po Postal Mooey Order adi pa.pp New York Bank Dtokfti - * Tfro~ 82 Cortlandt Sk tiflnXflfcH. J. Cenjenim rojakom priporočano svoja NARAVNA. VINA iz najboljšega grozdja. Lanski rdeči Ziufandel 35* ga!.; belo vino iz Muskatel in Tokaj grozdja gal.; Riesling 404 gal. Vino od leta 1911: Zin-fandel 40* gal.; belo vino Riesling 454 gal.; staro belo vino od leta 1910 504 gal. 100 proof močan tropiuovec 4gal. $12, 10 gal. $25. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distillerija blizo po- st«je. Pošljite vsa pisma na: S: Jakše Vinery, fcox 161, Santa Helena, Cal. Prav rada bi seznala za svojega moža ANTONA J ARC. Doma je iz Stare gore pri Merui na Dolenjskem. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Mrs. Annie .Fare, Clinton St.. Milwaukee, Wis. 1.V17—1 • Rad bi zvedel, kje s*' nahaja ANTON ZADEL. Doma je iz llir-ske Bistrice. Poročati mu imam več važnih stvari iz starega kraja, z.ilo prosim cenjene ro-rojake, če kedo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Derenčin, lio£ 39, Mavburg, Forest Co.. Pa. (15-16—4) Iščem svojega prijatelja ALOJZIJA SMREK AR. Pred eniui letom je bival v Front enae. Kan. Od tam je odšel nekaj v Pennsylvanijo. Tudi mi je pisal od tam. toda jaz som njegov naslov izgubil. Prosim ga, da se mi javi. — Joseph Zac, Creek Mine, Henrvetta, Okla. OBJAVA m POJASNILO. S tcin sporočava cenjenim rojakom, da sva zopet pričela s prodajo naših zemljišč. Sporočava, da je odšlo že več družin gori in da jih pride še več, tako da jih bode skupno kakih dvajset ali še več že to leto gori. Zemljo zamo-re kupiti samo naš rojak, in sicer tak. ki se naseli prej ali slej. Tako postaja naša naselbina največja in prepričani smo, da bomo imeli v teku dveh let nad sto družin v Michiganu. Tisti rojaki, kateri so nas vprašali po zimi za zemljo, naj se oglasijo zdaj ali pa naj pridejo naravnost v Chicago, odkoder gremo skupno gori. Kdor se misli naseliti letos, mu priporočamo, da pride vsaj do konca aprila. ker je treba na novi zemlji pripraviti to in ono. Poročamo zajedno, da nimava nobenih a-gentov in naj se rojaki ne obračajo nikamor drugam, kakor na nas, kadar si žele ustanoviti svoje domovje. Če nočete, da se bo-dete kje med tujei kesali vse živ-Ijenje, obrnite se na naju, pa bo-dete imeli za sosede same svoje rojake, kar je veliko vredno. Pomnite torej: edina slovenska naselbina, kjer ne more kupiti zemlje drugi kakor naš rojak, je samo tista, ki jo prodajava podpisana. Č*e se torej želite iznebiti večnih kriz in nevarnega dela, oglasite se šc danes za pojasnila. Če pridete v Chicago, ne pozabite poklicati po telefonu: Lawn-dale 7449, pa pride eden na postajo po vas. Ne dajte pa se zapeljati prav nikomur in zahtevajte od vsakega, da. se izkaže z našim pooblastilPomnite, da je v naši slovenski naselbini tokom poldrugega leta. kupilo nad petdeset naših rojakov in da jih je zd^j že naseljenih do dvajset družin, Erie l&g&Oo^ 2616 South Law^daje, _ ______ Chicago, IlL podp. društvo svete Barbare M i r j a m. (Povest iz turško-italijanske vojne.) —o— (Konec.) Z veseljem me je poslušala in ! vedno stavila nova vprašanja. Po-! tem pa ini je pripovedovala o sebi. Zvečer smo taborili na puščavi mt-d visokim grmičevjem. Ahmed in naM "jetniki" so oskrbovali konje, Beppo in jaz pa sva trgala ojstro travo in jo nasula na naše ležišče. Rili smo celo tako predrzni. da smo napravili mal ogenj, da s i je Ahmed zmajeval z glavo, ter spekli del koštruna. Mirjam je pa zvarila kavo. Po zmernej jedi sem dal krožit med svojimi ljudmi steklenico žganja; Mir jam pa pripravila pri-prosto ležišče. Zavila se je v plašč in hitro zaspala vsled truda. "Jaz in Beppo pa sva se manjala v straži ter varovala ljudi in živali Ob drugi uri zjutraj smo se zo-pet podali na pot. Zopet smo jezdili š«-st ur neprenehoma. Ob robu velike peščene puščave smo počivali jedno uro. Izogibali smo se karavanske ceste, da ne bi srečali Arabcev. Ker naša uprizo-rena komedija bi lahko postala drama ali žaloigra. Nevarnost, ktera nam je sedaj pretila od velike peščene puščave, ni nam pretila od ljudi, temveč od narave same. Beppo mi ztšepeta. da se je neka i moralo zgoditi v severo-za-padni Drchefara puščavi, ker drugače bi komaj tako srečno dospeli do s«*m. 14 Toda ta dečko tu. mon capitain, pa tudi ni nevaren. Na vsak način bode iz nas izpre-šal poslednjo kapljo potu!" je rekel stari vojak in si otresel z roke rumeni pesek. Petdeset kilometrov skozi puščavo ni malenkost. Toda za povračilo nam bode prostost ! Prvih des et kilometrov smo prejezdili na konjih, pesek ni bil visok na trdih tleh. Toda ko so postali konji zasopljeni in se udirali do kolen v pesku, smo morali poskaka ti dol in korakati ob njih. S težavo smo prišli sjfozi pesek. Por i t ki so bili vedno holj redki. Potem j»> bil pesek zopet tako ni-zek, da smo zamogli nekaj kilometrov prejezditi. Ob Štirih smo zopet počivali, izračunal sem, da imamo še kacih šest kilometrov prejezditi do roba puščave. Lepi datljnovi gojzdovi in velika Mashica oaza se je že od daleč videla. Odpravili smo se zopet naprej, n komaj smo pre jezdil i dva kilometra, smo začuli jadikovanje in vpitje v naši bližini, kmalu je postalo to vpitje zelo glasno. Začudeno sem pogledal Boppo-ta. ".Teli človek, ali žival?" vprašal sem Mirjam ter jej stisnil roko. 'Mogoče oboje, mon capitain!' je odgovoril Beppo in se visoko vzravnal; poprijeli smo puške in jezdili okolu peščenega griča. Zopet so se oglasili vzdihi. Beppo se je nasmejal. " Takoj sem si mislil, mon capitain! Tu so zopet kakega lopova postavili v lepo afrikansko peč in to v podobi solnea, kteri nad nami visi." Beppo in jaz sva hitela proti smeri, od ktere je prihajalo vzdi-hanje in ječanje. Kmalu smo zagledali zelo upali obraz, kteri je molel iz peska. "Najhrže kak izdajalec, s katerim so si Arabci malo poigrali. Poelejte poleg glave steklenico iz buč.ie glave, mon capitain." Nisem vedel kaj bi sedaj napravil. "Oglejmo si moža nekoliko bližje. mon capitain." je rekel Beppo in se popraskal za ušesi. "Saj je kristijanska dolžnost pomagati siromaku, toda vsaka pogača ni nam namenjena. Sami smo še preveč v pesku, da bi se norčevali iz svete šege Arabcev, ker ti so neizprosni proti vsako-mu, ki se upa pomagati takemu lopovu, da uteče po njih nazorih zasluženi kazni." Ko smo se mu bližali, je zaprl oči. Nas je smatral za Arabce, od kl»erih nema nič dobrega pričakovati. Beppo ga je spoznal. ' Jeden naših ogleduhov je, mon capitain," mi je zašepetal. "Grk Bal-hi«, največji lopov, kteri proda za jedno liro svoje življenje. Toda temu moramo pač pomagati. Sedaj je nagovoril to "glavo" in jej dal objednem piti. "Ali ti nisem zagotavljal plemeniti Helene«! Z vrčem se tako dolgo hodi k vodnjaku, kakor devica na ples. Vest imaš tako široko kakor je ta. po&čavi, v ktero so te vtaknili in izgledaa kakor zelnata glava v .i , - n• H^teliL" "Nebesa so te poslale Beppo!" je vzdihoval Grk. Pokimal sem svojim ljudem. V pol ure so ga izvlekli iz peska. Beppo mu je porezal vrvi iz rok in nog. Vse truplo je bilo razbo-deno. Siromak ni mogel ne stati, ne hoditi. Beppo ga je ogrnil, drugi vojaki so ga pa odpeljali h konjam. Potem nam pripovedal, da so i ga Arabci zvabili v zasedo, in ga takoj pokopali. Na to pa so odjezdili v smeri proti zapadu. "Volkovi in hijene so po noči okolu mene hodile. Prepodil sem jih, ko sem kričal, da sem hripav postal. Po dnevi so ine nadlegovali vrane in kuščarji. Najhuje pa me je mur čilo solnce. kterega vročina me je skoraj spekla. V peklu sem bil, ter sem za polovieo svojih grehov naredil pokoro." "Druga polovica pa zadostuje, ^a bi napolnil tri pekle!" je rekel Beppo mirno, a vsi ostali so se smejali. Potem me je poučil, da Arabci pošljejo vsak večer svoje ljudi pogledati, ako živo zakopani zločinec še živi, zato sem dal takoj povelje, da odrinemo. Ahmed me je pa tudi silil v to, a nič me ni dopadlo, da smo vpo-segli v arabsko pravo. Grka smo posadili na konja, kteri je nosil tovor. Ob šesti uri smo dospeli na rob puščave. Pustili smo, da so se naši konji nekoliko oddahnili, potem pa zopet urno odjezdili. Predolgo smo se zadrževali. Hkrati smo opazili večji oddelek Arabeev, kteri so okolu nas jezdili in to iz sovražnega namena. "Tako je!" je zaklical Beppo jezno in potegnil sabljo iz nožnice. "To je solata, ktero nam je inalovredni Grk zasolil. Sedaj imamo najhujše pričakovati, mon capitain!" Napravili smo kolobar in dal povelje na prvi strel od sovražne strani takoj pričeti brzo streljati. Kmalu smo bili zapleteni v najlepšo bitko. Sam sem varoval Mir-jam. Sedaj sem dobil .kroglo v levo ramo. Grk je padel raz konja kakor kaka vreča. V trenutku največje nevarnosti smo začuli pred nami povelje za napad in sicer od jezdecih lovcev, kteri so jo ubrali kakor vihar čez puščavo in zemlja se je tresla pod kopiti konj. Arabci so pričeli bežati. Toda pri begu so nas uporabili za tarčo. Videl sem, kako je za dober palec prifrČala krogla mimo mojih očij in videl vesel obraz Bep-pota, veselil se je izvrstnega napada naših ljudi, a v istem trenutku je omahnil v sedlu. Tudi Mirjam in Ahmed sta to opazila. Ta dva sta že poskakala raz konj, predno sem jaz vsled bolečin, opazil našo nevarnost. Oba sta ga držala, a stari vojak je padel umirajoč na pesek. Ko sem se čez njega pripognil in ga ogledoval, je dal mojo roko v ono Mirjam in se sj-%no smijal. Vlil sem mu nekaj kapljic žganja v usta. Okrepčalo ga je in pri-vzdignol gorenji del telesa. "Jaz menim, da je moja igra doigrana. Dvajset let je potrebovala krogla, ktero sem istal v Afriki, da me je našla," rekel s slabotnim glasom. "Kismet, mon capitain! Našla me je še le, ko se je zažarila ljubezen do domovine. Allah pravi, da ako si radi ljubezni do ženske želimo kroglo, velja ;sta ljubezen domovini. Zato tudi ni dovolil, da bi me krogla našla pri legiji tujcev. Zato umrjem za mojo domovino Italijo, a ne za jedno liro dnevne plače." Med tem ko je imel zdravnik opravilo z Beppotom, je mene obvezal sanitetni korporal; potem «em kapitanu lovcev predstavil Mirjam in Ahmeda kot naše re šilca in ga prosil, da pusti pogledati kaj je z Grkom. Cez nekaj minut mi sporočil t "Mož je mrtev. Za grmičevjem mu izkopavajo jamo, gospod major!" Zmajal sem začudeno z glavo. "Vi se motite tovariš, sam sem vendar —" "Na povelje njegovega veličanstva kralja imenovan majorjem in dodan k štabu višjega poveljnika. Tudi ubogemu Beppu smem napraviti veselje!" Snel je iz svojih prs red savoy-ski in ga pripel Beppu, kteieg? prsa so nosile že kolanjo častne legije: mi ostali pa. smo salutirali Umiraje se je vzravnal in glasno zaklical: "Živio kralj! Živela Italija!" Stari vojak počiva v afrikanski zemlji. Junaka smo pokopali z vso vojaško častjo. Krsto smo vozili na topu na pokopališče. Ko smo ga spustili v jamo je zadonelo devet strelov iz topov na trdnjavi, lovci pa so trikrat ustrelili. Zgu- bil sem najboljšega tovariša, Italija pa pravega Rimljana. Mirjam in Ahmeda sem začasno nastanil pri nekem grškem trgovcu in ta jima preskrbel evropej-sko obleko. Zaradi rane v rami sem dobil dopust. S privatnim parnikom sem se podal v domovino v spremstvu Marijam in Afc-meda. Tudi konje sem seboj vzel, ker so bili zelo dfagoceni. Moja dobra mati s početka ni bila nič kaj zadovoljna, da bi 'ne-verjenica' postala njena snahinja. Ko pa je zlatar cenil lepotičje Mirjam, da je vredno pol milijona. potem je pa dovolila. Danes je Mirjam kristijanka in moja ljubeča žena. To sem tudi sporočil Scheiku. Na moje pismo mi še ni odgovoril. Toda upamo, da se bode njegova jeza že polegla po sklenitvi miru. Zato hod? Mirjam vsak dan v cerkev in pobožno moli za mir. Zadnje leto starega Winiecka. C'rtica. Priredil G. P. Stari Winiecki je po mukepol-nem. dolgem in revnem življenju preživel zadnje leto, v kojem so mu po njegovem mnenju peli in godli vsi nebeški angel ici. Leto, v kojem je bil poplačan za vse muke, trpljenja in pomanjkanja celega življenja. Bil je nekdaj voznik pri različnih gospodarjih, hlapec, pometač in Bog ve kaj še vse. Imel je vedno le toliko, da ni bil lačen in da mu je ostal kak groš za pivo, — prihraniti si pa ničesar ni mogel. Ko se je konečno postaral ter ga nihče več ni maral v službi, ga je morala občina vzeti v oskrbo in na ta način je postal "občinski penzijonist." Ker ni bilo bolnice v dotičnem kraju, so ga na javni dražbi oddali onemu, ki je najmanj zahteval. Dobil ga je zidarski mojster Kleplienko. Ta je imel na svojem dvorišču kolibo, katero ni hotel nihče vzeti v najem ter je bila vsled tega ravno pripravno za starega Winieekija in še nekega dru,gega reveža, deležnega iste usode. Tudi oskrbo obeh revežev je prevzel. Več kot kos kruha in skodelico juhe jima za izgovorjeno ceno seveda ni mogel dati. Tako je torej stari Winiecki s svojim tovarišem stanoval že tri leta. Slednji. Mihael, je kaj malo govoril. Le kadar je prišla trikrat na dan jed, se je tiho smehljal predse. Celo najredkejšo juho je pozdravil s tem zadovoljnim nasmehom. Winiecki pa si je še priliČno o-hranil svoje duševne moči. Postal je pri tem nedelavnem, suhoparnem življenju strašen sitnež. Kadar je hodil po ulicah, je motril vse ljudi s hudobnimi, neza-upnimi pogledi ter vedno vlekel zrak skozi prazno pipico. Najbolj se je ljutil in jezil, ker ni imel nikdar vsaj toliko denarja v roki, da bi si kupil malo tobaka za pipico, kupico žganja za krepčilo n košček klobase k suhemu kruhu. Seveda, od občine se konečno ni moglo zahtevati, da bi skrbela tudi za te luksurijozne potrebe. Nikdo bi ne imel nič proti temu, ako bi starec v petek nabiral milodare. A temu se je proti-.*il sam ter bi radi jeznega obraba in večnega godrnjanja ne dobil nič, tudi ako bi prosil. Radi tega se ni prav nič trudil in celo nesto je bilo edino o tem, da je nehvaležen, siten patron in velik eudak. Nekega jutra pred Binkošti se e dvignil Winiecki stokaje s svojega trdega ležišča kot je storil sak dan. Jezil se je že, ko je zagledal dnevno luč. Grdo je preklinjal, ker ni vedel, kaj naj dela v prihodnjih štirinajstih urah. Razventega pa je prihajal sedaj najhujši letni čas z veselicami, sejmi in ljudskimi zabavami. Teh se je preje seveda vdeleževal ter je sedaj dvakrat toliko grizlo, ko je čul oddaleč goabo in vesel ;meh. Zato se je obdregnil v tovariša, d se je veselo smejal, ko je videl ajutrek, posrebal molče svoj del ter odšel na prosto, razdvojen z Bogom in svetom. Bilo je lepo jutro in po daljšem sprehodu je prišel, kot običajno vsaki dan, tudi danes na živinski trg. Tam je sedel na ploščevit kamen, strmel v daljavo ter vlekel iz mrzle pipiee. Ker je bil prejšni dan semenj, je bilo še vse poman-drano in razhojeno. To je bil nov vzrok za jezo. Sedaj je lahko zabavljal zoper občinsko upravo ter na ta način ubil kake pol ure dol- gočasnega in brezsmiselnega življenja. Naenkrat pa je vzel Winiecki ; pipico iz ust ter pogledal proti levi strani. Solnce je stalo že višje: tam se je nekaj zabliskalo med blatom in nesnago. Deset minut je strmel Winiecki na bleste-čo točko. Nato je prijel palico, stopical par korakov naprej ter pričel brskati po tleh. Naenkrat se je pa prestrašil. Jezus, Maria, kaj je to!? Napol potlačeno v zemljo, je ležalo nekaj zlatega, svetlega. Pobral je dotični predmet: — nobenega dvoma: zlatnik za dvajset kron! Eden kmetov ali trgovcev, ki so bili prejšni dan na sejmu, ga je moral izgubiti. Starcu so se pričela šibiti kolena. Neumno se je pričel smejati, zmajeval je z glavo ter šel nazaj proti svojemu kamenu, trdo stiskaje zlatnik v pesti. Bilo mu je, kot da ga je nekdo udaril po glavi: s tako silo ga je prevzel čudoviti slučaj. Vse se mu je vrtelo po glavi. Nato se je pa naenkrat okrenil ter izvanred-no brzo odhitel, kot da bi se bal, da se naenkrat pojavi oni, ki je bil izgubil dragoceni zaklad. Navaditi se je moral šele, premisliti je moral, kaj naj se sedaj zgodi. Tam zunaj na travnikih, kjer ga je videlo le ljubo solnce, si je šele natanko ogledal zlatnik ter ga nato zavil v žepno ruto. Še nekaj dni potem je hodil nemirno naokrog, je prisluškoval, ponoči u-stajal ter segal v žep. A nikogar ni bilo, ki bi rekel, da je kaj izgubil. In nato se je polastila starea brezmejna radost, otročja blaženost. Zjutraj, ko je ustal, je hotel kot običajno zmerjati in preklinjati : a komaj je odprl usta, že mu je prišel na misel zaklad. Nasmehnil se je ter skočil kot mladenič iz postelje. Nikoli ni bil dosti hitro oblečen. Dan mu ni bil več tako dolg in dolgočasen: tisoč stvari je bilo treba premisliti in 'prevdariti. Prvič: Kaj vse si je mogel kupiti za ta denar ? Lahko gre k mesarju ter prinese domov cele šunke in klobase. Obraz se mu je razsvetilil pri tej misli in požiral je suhi kruh kot da je najslastnejša potica. Lahko pa tudi obišče trafiko ter nakupi cele svežnje tobaka. Smehljaje je pri tej misri vlekel iz mrzle pipice. Konečno gre pa tudi lahko k Moize Ziegelsteinu ter si privošči neštete kupice oživljajoče pija-čice — že vnaprej je blaženo za-tisnil oči. Da niti ne govori o tem, cia o-bišče sedaj lahko, kot premožen mož, sejme in veselice, da si lahko kupi za zimo gorko suknjo. Kar je videl, vse se mu je zdelo, da čaka nanj, da mu govori: vzemi me, kupi me! Kot da je milijonar se mu je zdelo. In ko je tovariš z abotnim nasmehom pozdravil večerjo, ni več godrnjal, kot sicer, temveč je udaril z njim vred v smeh. Malo prisiljen in negotov je bil še njegov smeh. kot da se ga je bil že davno odvadil. Tovarišu pa je skoro padla žlica iz ust. "Winiecki se smeja! Hi, hu, hu!" Sploh, bil je čisto drug človek. Zopet zadovoljen in srečen kot takrat, ko je bil še mlad človek. Vedno je imel nekaj v mislih, sto načrtov in ciljev je imel in govoril je o važnih potih in odločitvah. Kajti predno je naložil svoj denar — zadnji večji denar, katerega bo pač imel pred smrtjo — je hotel seveda vse zelo natančno premisliti. Za ta zlatnik je moral dobiti že nekaj izvanredno finega. Sploh mu pa ni bila nobena stvar dosti dobra. No, časa je imel dovolj za izbiranje. Tako je šel v prodajalne. Naj-prvo je študiral, izložbe. Tu je imel pan Cibylski krasen tobak v svoji izložbi. To bi bilo nekaj! In stopil je sedaj na levo, sedaj na desno nogo, računal, ter se-, ni mogel odtrgati od izložbe. "No, Winiecki", je rekel prodajalec ter stopil pred vrata", lepo blago, kaj ne?" Govorila sta to in ono, dokler se je stari Winiecki opogumil. "Koliko tobaka, pan Cibylski, bi dali od te vrste za dvajset kron?" Prodajalec najbrž ni pravilno slišal. Kaj? Za dvajset kron? Do-brovoljno smehljaje je položil na kup sveženj za. svežnjem. "Celi ta kup in še par smodk povrhu." Starcu so blestele oči. Poželjivo je zrl na zaklade in v duši so mu vihrali boji. Že je prijel za zlatnik v roben. i libi na dvorišču zidarskega mojstra in tovariš Mihael se je smejal sedaj celi dan. Proti koneu zime se je stari Winiecki prehladi! ter je legel čez par dni v posteljo. Imel je najboljšo postrežbo, ničesar mu ni manjkalo. Blaženo smehljaje je ležal ter držal v rokah rudeči robec. Devetinšestdeset let trpljenja in muke je bilo pozabljenih, izbrisanih i/, spomina: — Blesteče pa je stalo pred njegovimi duše-ivnimi očmi to zadnje leto in vedno vnovič je ponavljal: "Kako srečno s^m živel na svetu!" Njegova zapuščina je pripadla občini in na splošno začudenje so i našli v trdno zavitem robcu zlatnik za dvajset kron. Prišel je o občinsko blagajno ter je med drugimi izgubil svojo bajno moč. | Vsa .i zaznalo se ni nikdar več, da . i bi tako čudovito deloval kot pri . i starem Winieeki-ju. r njal glumač burke, bi skoro počil smeha. Neki znanec ga je povedel | v menežarijo. Prišel je lepega večera, celo z malo opico do-i mov in nikdar v življenju, niti ; takrat, ko je štel trideset let, se ni tako dobro zabaval kot se je ' sedaj, z sedmimi križi na hrbtu. Ko je sedel nekoč zopet na ka-! menu, se ga je polastila težka misel. da ne mor iti vs-e pravilnim potom. Kot z nekakim strahom je j prijel in potipal zlatnik. Odkar j ga je .imel v žepu, mu ni bilo tre- i ! ba izdati niti vinarja in vse do-. bro mu je prihajalo samo naspro-'ti. To ni mogel biti navaden zlat-! Jnik: gotovo je bil začaran. In v : brezmejni hvaležnosti, morda tudi radi tega, da ne zapravi večnega izv.dičanja, je pričel večkrat pohajati v cerkev ter je vrgel ■ jsemintja tudi kak groš, ki ga je I ■ I kje dobil vboga me, v nabiralnik. Ko je to nekoč videl nrošt Ma-j . jjewski, je bil globoko ginjen. Pred celo občino je hvalil prižnici. ko je govoril o ubogi udovi. majhni dar siromaka in starca. Ni imenoval imena, a vendar je vsakdo vedel, koga j<- imel v mislih. Pozval je Winieekija k nebi, podaril mu je gorko obleko za zimo ter enkrat za vselej ukazal, da dobi vsako nedeljo lonec dobrih jedil iz proštove kuhinje. Govoriti je tudi hotel z županom in drugimi dobrodelnimi meščani. To je bilo skoro preveč. Bilo je naravnost bajno. Kot v sanjah je hodil starec po svetu. Niti rokn mu ni hilo treba iztegniti in žeje imel vse, česar si je požeiel: dobre hrane in tople obleke, tobaka, denarja in vseh drugih stvari. Kot v deveti deželi sta živela v ko- Velik. neumrjoč. stvarniku e-nak i«* v resniei umetnik, kateri iz svojega osrč:a stvari podobe, ki jih je v svetem trenotku spo-čela njegova duša. ki jim je življenje dala njegova roka; podobe — kakor njihov stvarnik ne-umrjoče, katere bodo živele, dokler bodo veliale večne postave lepote in resnice. J os. Stritar. Venec vseh ženskih čuvstev, kateri diči tudi čelo najrevnejše ženske, je čuvstvo materinske ljubezni. Plemenitost ženskega značaja, globokost njenih čuvstev, nesebičnost njenega srca se pri njej najbolj pokazuje v ljubezni do njenih otrok. Pavi Pajk. angleščine in lepopisja "Klobasa je videti dobra, a Wy-rimba na oni strani ima prav tako v izloži." "In ti misliš, da je boljša!" je zavpil razžaljeni mesar. "Stori mi uslugo in pojdi tja. Kupi košček ... na, tu imaš dvajset vinarjev ... in prepričaj se, ako je tako trda kot moja." Odrezal mu je košček ter izročil. "O šunki lahko pozneje govoriva", je dostavil. Kot mlado žrebe je tekel Winiecki domov. Tovarišu so pričele teči sline iz ust, ko je privlekel Winiecki dva kosa klobase iz žepa. Oba sta skrbno pokušala in primerjala, a nista prišla do nika-kega rezultata. Seda je treba še želodec malo zakuriti, si je mislil starec ... fra-keljček, ki ima ognja v sebi. Morda se dobi pri Moize Ziegelsteinu kar cel sod za dvajset kron f Misel na to ga je tako omamila, da je pričel prepevati. In takoj prihodnje jutro je bil pri Moize Ziegelsteinu. Cel sodček je bil dražji; Moize tudi ni dal ničesar na pokušnjo, a par voznikov, ki so pili v prodajalni, mu je darovalo frakelj žganja, da se odvadi. Moj Bog, kako dobri ljudje žive na svetu! Srce semu je topilo blaženosti in hvaležnosti. In šel je po cestah, pozdravil vsakega ter se mu smehljal. Sedel je na svojem kamenu na živinskem trgu. tudi ako je bil semenj. Kajti konečno ... kupiti lepega o-kroglega pujska... bi ne bila ravno napačna misel. Kmetje so ga večkrat prosili kadar so šli v gostilno, naj popazi na živino in ko so se vrnili, so mu stisnili eden ali dva groša v pest. Kupcem, ki so se segreli pri nakupovanju, je prinesel semintja pivo iz gostilne. Pri tem je seveda tudi zase prinesel kozarec. Kadar ni bilo sejma, je prebiral v prodajalnah blago. V robec zaviti zlatnik mu je dajal moči in sigurnosti. Delal ga je prostega; deloval je kot skrivnostna sila. Poprej bi si niti ne upal v prodajalno: kot berača bi ga lahko pognali iz prostora. Danes je lahko zbijal po mizi in plačal, če bi ravno prišlo do tega. Hodil je naokrog kot kak milijonar, kapitalista se je Čutil, kojemu se ni treba odreči nobeni želji. 51 gostilen je bilo v mestu, kakih 30 trafik in deset mesnic — neštevši manufakturne in špecerijske trgovine. Ker je bilo treba odšteti sejme dneve in praznike, je prešla cela mala večnost, predno je prišel povsod naokrog! Tudi eeli teden po Binkoštih se je urinil vmes; tedaj je vladalo veselje po vseh ulicah. Sredi najmočnejšega toka pa je plaval stari Winiecki. Povsod ga je bilo najti: pred cirkusom, kjer je uga- 61 If) St. Clair Ave., pišite na nas po pojasnila. Učite sp doma. Izvirne točne zvezke. Popravljamo pismene naloge. Pouk lahko traja šest mesecev. Sedaj je šolnina znižana na polovico. Pišite po pojasnila še danes. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA Cleveland, O. Naravna ohijska vina, najboljše kakovosti, Delaware, Catawba in Concord, prodaja •Jo-sip Svete, 1780-82 E. 28th St:, Lorain, O Delaware po 90c. galona. Catavba po 70c. galona, Concord po 50c. galona. Vino razpošiljam od 25 galonov naprej. Za vino jamčim, da je popolnoma naravno. Pri večjih naročilih znaten popust. RT" Vellkazaloga vina In žganja. "VI Marija Grfll Prodaja beio t**o po..............70c. fallsa Črno vino po.............50c. " Droiaik A galone ta....................tll.Ot Brinjevec 12 steklenic za................$12.00 4 gal. (sodCck) »................«}* n Za obilno naroČbo Be priporoCa MARIJA GRILL, «308 St. Ciair Ave,, N. E., Cleveland, O Phon* 246. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public* 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. PKODAJA fina vina, najbolje iganje te-is vrst ne smotke — palentovasa idra vila PRODAJA votne llsiKe vseh erekomor skih črt. POŠILJA denar v star kraj aanesljtv« in poSteno UPRAVLJA vse v notarski poMl spadajo Ca dela. Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortiandt St.. New York. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Delo prve vrste. Cene nI«Ice. F. KERŽE C0. 3616 H. LAWNDAI.B AVB., CHIOAUU IU. SLOYEN8FE CENIK« POŠILJAMO ZASTONJ, A ni se bilo treba prenagliti. 4'Pridem morda drugič po robo", je rekel dostojanstveno. "Ako! ima dober okus, se da še morda kaj narediti." Takrat je hotel prodajalec po-; čiti smeha. ''Naj le človek pogleda tega p-enzijonista! Ali koče 1 vaše visokorodje sprejeti kaj za j pokušnjo?" In utaknil mu je, še vedno s smehom, zvitek tobaka in dve1 smodki v žep. Ves blažen je sedel kmalu nato j starec na svojem kamenu na živinskem trgu ter kadil. Ni več kadil prazno pipico, ne. Lepi, višnjevi oblački so se dvigali v visi-' no. Kadar mu je prišel dim v nos,; mu je zažarelo liee. Sedaj je imel. ako je količkaj vareeval, za tri dni dosti tobaka ... no, za enkrat ga torej ne bo treba kupiti. Cesar človek nima, to si najbolj poželi. "Kaj bi pa bilo, ako bi imela tu kosec klobase?" je vprašal zvečer tovariša, ko sta otepavala hlebec kruha. "To bi bilo nekaj za najina želodca! No, bomo že videli, bomo ze videli...!'' Mesar Potočki, v kojega prodajalno je stopil prihodnji dan, pa je bil surovina, ali vsaj delal se je takega . . Tu se ne daje vbogajme", je nahrupil starca ter oblastno stopil pred mizo. Tedaj' pa je postal stari Winiecki jezen. Ali je morda prosil vbogajme? Ali se tako ravna z odjemalci!? Posebno s takimi, o katerih se ne ve, če ne bodo morda kupili pol prodajalne? Pša-krev, to bi bilo lepo!" "No. no, ne delaj sitnosti. Winiecki", se je opravičeval mojster. "Kaj pa želiš?" Malo je manjkalo in starec bi bil res kupil krasno šunko. Tudi trda, rudeča klobasa mu je padla v oči. "Vprašati hočem prijatelja, kaj ima rajše", je konečno rekel ter zopet utaknil robec v žep. ROJAKI! Ako se hočete učiti ROJAKINJE! Puigaie«. Za smeh in kratek čas. Po poroki. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Janez Trobee ja rojen 5. julija 18*9 v Zavratcu na Notranjskem, neoienjen je, delavec brez stalnega bivališča in je pristojen v Zmanee. Ta Janez Trobec je si-šele 23 let star, vendar je sila delomržen človek. Pa tudi dolge prste ima. kar priča dejstvo, da je bil že šestkrat radi tatvine kaznovan. Kadar ni delal, oziroma, kadar ni hotel delati, se je potepal od en »ga kraja do drugega. Zato ga pa je sodišče tudi že dvakrat kaznovalo radi vlačuganja. Dne 7. januarja t. 1. je bil izpuščen iz {»risilne delavnice v I^jubljani. kjer so ga občudovali nekaj čez 21 mesecev. Ko se Janez Trobec čutil svobodnega, se je najprej globoko oddahnil, pogledal v zrak in se nasmehnil. Vzrok tega nasmeha pa je tičal v Trobčevem žepu. Tam je eiugljalo K, katere je dqbil na roko. ko je zapustil prisilno delavnico. "E. to je že nekaj, teh Itfi kron!" je pomislil Janez Trobee in je ukrepal, koliko meric žganja ho lahko izpil za ta denar. Prisilna delavnica pa j ' prisilna delavnica. Naenkrat se je v Trobeu oglasila vest. da ni pošteno, ako takoj, ko pride i/, one poboljševalne hiše. misli na šnopee. Sram ga je bilo in sklenil je, da si poišče tlelo, naj bo že kjerkoli. Tako bi človek kmalu mislil, da postane Trobee pošten človek. Kaj še! Ko je Trobec opazil, da se bliža ona svota kron koncu, je postal zopet stari Janez Trobec. Kaj bi se pehal za delo, ko pa se tudi lahko potepam! Kdo pa živi ptice pod nebom in ribe v morju?! In Janez Trobee se je začel zopet potepati. Hodil je od kraja v kraj. nikjer ni poprašal za delo. N kega dne, ko je šel ravno po svoji potepuški navadi po beli cesti, je srečal delavca Janeza Zalarjn. Stopil je k njemu. "No, kam pa greš?" je vprašal Trobec Zalarja. "I, kara, domov!" je odgovoril ta. '"Slišiš, ali imaš kaj denarja?" "Kn groš imam", je rekel Zalar, kateremu se je Trobčevo vprašanje zdelo zelo čudno in tudi sumljivo. "Kam greš pa ti?" je vprašal Zalar Trobca in je pomignil z glavo. "E. kam! Nikamor. Danes som tu. jutri tam. Živim pa od samega božjega zraka. Veš kaj.; prijatelj, meni se je to večno ro-j manjp pr»eej pristudilo. Ne vem,! kaj bi naredil. Kar kakšno bajto bom zasmodil, da me bodo spravili na varno in da bom preskrbljen!" Zalar ga je začudeno pogledal. Najprej so mu je silno čudno zdelo, kako inore človek živeti od samega božjega zraka, s^daj pa še to!. "Bog nas varuj!'1 se je prestrašil Zalar na tihem, "ta človek bo še kako hiso zažgal, kakor pravi. To je bilo dobro, da sem mu rekel, da imam samo en groš. Ko bi razbojnik vedel, da imam v žepu 36 kron, kdo ve, če me ne bi sunil z nožem ali pa mi zavil vratu. Zakaj od požigalca do razbojnika je samo pol pedi.i Najbolje bo, da se kar poslovim od tega ljubega tovariša, sicer bo še mene zasmodil!" In Zalar se je poslovil od Trobca. Trobec pa je kot *ak«il naprej po cesti. V dalji so je videla bela hiša. ' Kdo bi si mislil", je govoril Trobec sam pri sebi. "da bom videl zopet to Peternelovo hišo v Jarčji dolini, kjer seip služil pet let za hlapca. Kar zavijmo tja. Petcrnel je dober človek!" In Trobec je krenil proti hiši Janeza Peternela, po domače Mavsarja v Jarčji dolini. Ko je prišel do hišo, ga jo zagledal njegov nekdanji gospodar. "No, Trobec, kam pa kam?" je vprašal Peternel svojega bivšega hlapca. Ko je Trobec videl svojega nekdanjega gospodarja, mu je prišla poštena misel v glavo in je od govoril: "Za hlapca bi bil rad. Ali me vzamete!" "Jaz bi tf že vzel, pa sedaj prav nobenega ne rabim. Pa pojdi noter, v hišo, Trobec, boš malo južinal I" Trobec si ni dal tega dvakrat reči in je stopil v gostoljubno hišo. Peternelova žena mu je prinesla eno šestnajstinko žganja, ali kakor pravijo naši ljudje, pol " frakija". Tudi južino so dali Trobcu. Ko se je ta najedel, je hotel zapallti le smodko. Te pa ni imel. Zato je naprosil Peternela. naj mu da eno smodko, katere pa ta ni imel. "E. pa saj imam sam n»'kaj". je rekel nato Trobec in je izvlekel iz žepa koijiee sinod-ke. "čik". Prižgal ga je. Trobec si je mislil pri tem: E. le čakaj. Peternel. ti že imaš smodko, samo dati mi je nočeš! Se bom že maščeval. Maščeval pa s«1 bom tako. da bo tebi v škodo in ne meni. Saj bi bil ž? tako rad enkrat na varnem in preskrbljen ! Kaj je menil s tem Trobec, bomo kmalu slišali. Okrog 1. ure popoludne je zapustil Trobec Peternelovo hišo, kj"r so ga nasitili in napojili. Ko je bil zunaj hiše. je stopil k takozvani klaniei, ki je bila z listjem napolnjena, z deskami obit a in slamo krita. Ta klaniea je bila naslonjena na Peternelova gospodarska poslopja, I ki so bila tudi pokrita s slamnato streho. Trobec je tam potegnil iz žepa vžigalice, vprasnil jih je in potaknil v klanico v listje. K sreči pa se listje ni vžgalo in je bila tako preprečena velika nesreča. Trobec se ni pri klaniei dolgo mudil, ker bi ga lahko kdo pri hudodelstvu dobil. Zato jo je odkuril naprej. Ko je stopil Trobee iz Peterne-love hiše. je gledala za njim Peternelova žena. ki jc hotela vedeli; kam bo Trobce šel. In videla ga je. kako je izginil za oglom, kjer s- je nahajala klaniea. Tam je ostal Trobec kaki dve minuti in poskušal zažgati, kakor smo že povedali. Eno uro pozneje pa je začel goreti na Selu kozolec posestnika Mihe Soljaka. Seto ni dal »č od Jarčje doline. Tja je Trobec krenil, ko se mu ni posrečilo zažgati pri Peternelu. Z jeze je š»*l pod kozolec posestnika Soljaka in je tam zopet vprasnil vžigalice in jih potaknil v seno, ki pa je začelo takoj goreti. Plamen se je takoj razširil, postajal je oblast nejši in je v kratkem zavil celi kozolec v svoje rdeče krilo. Kozolec je pogorel do tal. samo šest zidanih stebrov je molelo kvišku. V kozorcu se je nahajalo seno, stelja. zelišče, škopa in več gospodarskega orodja. Poleg tega so imeli tudi drugi posestniki pod tem kozolcem shranjeno ne-kaj škope. deska in sena. Vsa škoda znaša K 20 v. Ogenj bi se bil lahko razširil tudi na sosednja poslopja, kar se pa k sre-či ni zgrtdilo, ker je ležal na strehah sneg in ker jo bila požarna hramba kmalu po izbruhu ognja na lieu mesta. Ko je Trobee zagledal ogenj, so je nenadoma prestrašil in je pozabil, "da bi bil rad na varnem". Videl je samo goreči kozolec. Hitro je stekel proč in je začel kričati "ogenj!", da bi s tem odvalil raz sebe sum. da je on požigalec. Kmalu nato pa so Trobca aretirali orožniki. Tako je Trobee prišel na zatožno klop pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Da je zažgal pri Seljaku, ni tajil, tajil pa jo, da jo hotel zažgati pri Peternelu. Pa to mu ni nič pomagalo.. Priče so izpovedale nasprotno. Pri Peter-nelovi klaniei je našel P^terne-lov pastir Vnočina osem ožganih vžigalic in ker jo bil takrat sneg, se je poznalo v njem pet človeških stopinj. Te stopinje so bile stopinj* Janeza Trobca. Jan°z Trobee je torej požigalec. Porotniki so krivdorek glede požiga potrdili, nakar je sodišče Janeza Trobca obsodilo na 8 let težke ječe. Tako se je torej Janezu Trobcu uresničila želja, da bi bil dobro preskrbljen. VstaBOTfcna dne 16. avgusta 1908. Inkdrporirana 22. april« 1908 v državi Pennsylvania. s sedežem v CONEMAUGH, Pa. •LAVNI URADNIKU Pr«eM4nlk: MIHAJCL ROVAN8EK, R. T. D. No. t. CoumiH. Fod»r«4«ediilk: JAKOB KOCJAN, Box KOI, Coneaaufb. Pa. Qlavol tajnik: VILJEM BITTER, Lock Boa 17. Con«ma«*k, Pa. Pomotnl tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box 1. Dunlo Pa. GlaTol blagajnik: IVAN PA J K, L. Box tU, Conemaurk, Pa. Poatoknl blacajntk: IVAN BRBSOVBG. Bom i Cctwufk, VtL ■ NADZORNIKI! L aadaornlk: FRANK BARTOL, Box ST4, Thoxiaa, W. Ta. n-a&dacrmk. ANDREJ VIDRIH, P. O. Box »21, Conemaa*k. P*. tU. nadscrlk: ANDREJ BOMBACH. 1651 E. 31at St.. Loraln. Okl*. POROTNIKI; L porotnik: Joeir SVOBODA, Ml Mapi« At*.. Johaataw* Cm. O. porotnik: ANTON PINTAR, Box 204, Moon Ran, Pa. m. porotnik; MIHAEL KRIVEC, Box 124, Prixtro, Cafe VRHOVNI ZDRAVNIKI m. A. m. nmin, Grov« It CoDem*«*k, Pa. "Planinska Vijolica" 4t-«. 53. j I-orber Krnu.. ši. 35$9. Btidič Fran., J «•. št. Boškovk" Anton. c. St. 3«23, ! Prelanir .M uit in. št. 3624. vsi v prvi •xidelek. "Kari Učekar" štev. 54. Scvfr Alojzij, o. št. 364S. HotVvar Josip. «•. št 3777. vsi v prvi oddelek. Canjana Orufltra, o siroma njih uradniki, ao aljada« rrilial. p«-■tljfcd denar naravno«! na blagajnika in nikogar dnaaaa, ri* topla« aa aa «lavnega tajnika. V alučajo, da opaalno drvitranl tajniki prt aaeaotnlb poroCUlft, ali ■»lok kjeralbodl t poročilih glavnega tajnika kake pomanJklJlToett, aa| to nemudeno naananijo na urad glavnega tajnika, da m v prlkodaj« wm-•ravL Drultveno glaallo: "GLAS NARODA". Mlada kupovalka : Smilite so mi že, ker so morate radi mene toliko truditi po lestvi. — Milostiva gospodična, za vas bi šel, če potreba tudi po golih kolenih na vrh Triglava. Iz vzroka. — "Čemu pa ne gre vaš mož k zdravniku, ker jo vedno bolj in bolj gluh?'' — "Morda čez nekaj let. ko se. privadi naša Hozalija na klavirju." Izdala jo je. Xa obisku: "Soseda, vi imate pa zares pravi nered v hiši. Kako umazane in zakrpane namizne prtiče sto položili pred goste?" Gospodinja: "Oprostite, te prtiče ste mi ravno vi posodili.*' Poznata dcbrotuica. Nekoč je vprašal nek tujec v Parizu na cesti sv. Lazarja znanega Tallevranda po stanovanju kneginje Vaudemont. "Zdi se mi, da stanuje knegi-nja nekje blizu te ulice; a hišne številke ne vem," mu odgovori Talleyrand. '"Xajbolje je. da povprašate za naslov kakega berača, berači to gospo vsi dobro poznajo." Te preklicane tujke! Premožnejši posestnik z dežele, ko stopi v prvič v lepo dekorira-no dvorano v mestu: "O. kako lepo je danes ta dvorana dekolti-rami!" Dva bogatina. — (»loj, ondi gresta oba Malim rja. Oba st;i obogatela z vodo, prvi pri mlinu, drugi pa z mlekarstvom. *' V gledališču. "Vrh Planin" štev. 55. Hrihernik Matija. »•. št. 3512. v prvi oddelek. "Skala" štev. 56. I.eon Ivana. o. št 31 M, Fabjan Frančiška. c. št. 34«;». Solomon Ivan. c. št. .1470, Solomon Marija, e. št. 3471. Sluga CaSper. t-, št. 3469. Sluga Filipina. c. št. 3670. I .eon l.eopold. o. št. 3871. Rihtaršič Matevž, o. št, 3684. Sodno Fran., o. št. 3784, Kacina Martin, t-, št 3785. vsi v prvi oldelek: Sluga Henrik Karol. t-. št. 3672. v otroški oddelek. "Caven" štev. 57. Kuban Fran., o. št. 3523. KoCevar An-; ton. c. št. 3524. Ornigoj Alojzij, c. .št. j 3525, Gantar Anton. o. št. 3526. Oek Jo-i siji. c. št. 3527, Žiberna Terezija, c. št. j 3667, vsi v prvi oddelek. "Šmarnica" št*v. 26. nibie. 1'judmilu, c. št. 3542, Stanešič-Fran., c. št. 3«(>o. Mihniak Ivan. c. št. 36666. Suzie Pavel. c. št. 378*J. KoRov&ek Matevž. v. .št. Trevon Franc. c. .št. 3791. K orov še k Ivan, c. št. 37!»2. vsi v prvi odlelek. "Rudar" štev 58. Kralj Ivan. c. št. 3S64, Dreti Matevž, e. št 3773, oba v prvi oddelek. "Slovenski Fantje" štev. 59. Kopjar Gabrijel, v. št. 3706. Romšak Ivan. c. št. 3707. Kukec Fran., t-, št. 3813. Lakovk" Fran., c. št. 3815. Kopjar Albert, e. št 3816. vsi v prvi oddelek. "Moonrunski Trpin" štev. 60 »leznik Ferdinand, c. št 3626. Merlak Ivan, o. št. 3627. oba v prvi oddelek. "Naoredni Slovenci" štev. 61. Bobek Anton. r. št. 3513, Tomažih Maria. c. št. 3514. Smljanec Rade, c. št. 3515, Tomaži*' Frali. c .št. 3516, Slano Ivan. t-' št. 3S<»H. Mraz Rudolf, t- St 2704, vsi v prvi oddelek. "Žensko društvo Sokol" štev. 62. Oimnik Marija. št 34K2. v prvi . Slavec Anton, c. št. 3710. oba v prvi oddelek. "Slovenska Zaetava" štev. 33 Richard MaWsimiljan. c. št. 3504, Oirar Fran., c. št. 3305, Majdič Jos.. št. 3685, Bombač Ivan. «•. št. 3686, 1'autar .Jernej, c. št. 3.Š20, vsi v prvi oddelek. "Zaveznik" štev. 3. Hude Ignacij, c. št. 350.'!, Turšič Josip, c. št. 3506. Pa vir. vf i C- Franc. c. št. 3622, vsi v prvi oddelek. "Zavedni Slovenec" štev 4 Selan Jernej, c. št. 3756, v prvi oddelek: Zalar Marija, c št. 376u. Meden Josip, c št. 3847. Zalar Hozalija, c. št. ii»t. Kraje Jakob, c. št. 3762, v otroški »wlde-lek. "Avstrija" štev. 5. Knafel Ivan. c. št. 3591, Zupančič Marija. c. št. 3592, Kebe Fran., c. št. 35!»3. Costiša Jurij, c. št. 3591. Kems Fran., c. št. 374S. Bizjak Fran., c. št. 374!». Kozole Anton, c. št. 3750; vsi v prvi oddelek. "ZVESTI BRATJE" štev. 6. Hočevar Matija, c. št. 3476, poje Andrej. c. št. 3477, Poje Marija, c. št. 3478, Hočevar Josip. c. št. 3470, Zabric Štefan, e. .št. 3180, vsi v prvi oddelek. "Jedinost" štev. 7 Surla Anton, e. št. 3472, VucelJC- Rade, o. št. 3173, Vozu Ivan. c. št. 365». Majdič Josip, C. št. 3651. K rzam.sk i Mihael, c. št. 3652, Rakar Fran., c. št. 3653, Koleno Matevž, c. št 377S, Poznik Ivan, c. št 3779, vsi v prvi oddelek. l"Planinski Raj" štev. 8 Rabak'Anton, c. št. 359u, v prvi oddelek. "Zavedni Štaierc" štev 9 Selič Josip, c. fit. 3628, Javoršek I.ov-renc. c. št. 3629. oba v prvi oddelek. "J^snaia Poliana" štev. 10 Penič Franc, c. .št. 3644. ivuneš Josip, c. Št. 3781, MurkoviO Martin, c. št. 3782. vpl v prvi oddelek. "Zarja Svobode" štev. 11 Milavec 1'ršula, c. št. 3464. Korošec Jakob. c. št. 3465, Bizjak Anton. c. št. 3482. >fag;li? Ana, c. št. 3736, Ravdek Marija. , o. št. 3737, vsi v prvi oddelek; naslednji v otroški oddelek: Hribar Henrik, c. št. 3786, Hribar Anton, c. št. 3787, Dolez Justina, c. št. 3788, Zalar Henrik, c. št. 3804, Zalar Josip, c. št. 3S05, Ti oha Fran., r. št. 381». Troha Ivan, c. št. 3811, T .lla Olga, c. št. 3812. "Danica" štev. 12. Botucki Karol, c. št. 3757, v prvi oddelek. "Večernica" štev. 13. Zavrl Anton, c. št. 3517, Zobec Anton, c. št. 3518, Sesula Fran., c. št. 3519, La-movšek Anton. c. št. 3520. Zakrajšek Josip. c. št. 3521. Povše Jakob, c. št. 3522, Kos Fran., c. št. 3683, vsi v prvi oddelek. "Moj Dom" štev 14 Grame Alojzij, c. fit. 3502, v prvi oddelek; Mavretič Marija, c. št. 3738. Mavre-tič Ana, c. št. 3739, Mavretič Lovrenc, c. št. 3740, v otroški oddelek. "Adamič in Lunder" štev 63. Flandar Andrej. <•. št 3460. Mere Matevž, c. št 3481. oba v prvi oddelek: .lapel Josip. C. št. 3S09, v druKi oddelek. "BRATOLJUB" itev. 64. Hren Anton. c. št. 3508, Kmetec Marija, c. št 25orčec fijefan, c št. 3488. Paulič Josip. c. št. 3489. Bajš Jurij. c. št. 349«, Plevelič Pavel, p. St. 3491. Škoflč Katarina. <•. št 3492. pralj Alojzij, c. št. 34S»".. Mauro Alojzij, c. St. 3655. .Vegro Entimio. c- št 3656, vsi v prvi oddelek. — "Delavec naprej" štev. 71. Mencej Ivan. c. št. 35h9. Popetnik Ivan. c. št 3«;»». Matozelj Jakob. <•. št. 3601. Hiavan Anton. c. št 3603. Ptišnlk Karol. c. št. 3604, Kliček Anton, c. št. :4605, Mazi Martin, c. št. 3606. Stanič Vincenc. c. št. 3607. Katič Anton. c. št. 360S. Gl.tšič Ivan, o. fit. 3609, Lakovič Jakob, c. št. 3610. Wlah Josip. c. št 3747. vsi v prvi oddelek; Wlah Josip. o. št 3602. v drugi oddelek "Kosciusko", štev. 72. Plonka Anton, c. št. 3611, j nitka Rudolf, c. št 3612. I lobia Valentin, c. št. 3613. Spiewak Josip. ■ št 3614, Guzel Valentin, c. št. 3615. Medv»-d Ivan. c. št. 3616, Spiewak Mihael, c. št. 3617. Petra-sek Ivan, c. št. 361S, Dutka Anton. e. št. 3619, Dutka Josip. c. št. 3620. Hirenslak Ivan, c. št. 3754, Medved Marija, c. ju. 3755. vsi v prvi oddelek. Pod Triglavom, štev. 73. Sterle Josip, c. št. 3631, Rržen Ivan, c. št. 3632, Berfcinc Anton, c. St. 3633. Komar Ivan. c št. 3634, Ž»-le Anton. c. št. 3635, Sterle Fran., c. št 3636. Jagreč Mihael, c. št. 3637. Švigel Alojzij, c. št. 3638. Kravanja Ivan. r. št 3639, Crnalo-gar Anton, c: št. 3640. vsi v prvi oddelek. Kranjski prijatelj, štev. 74. Gorjup Jernej, c. št. 3763, Gril Jernej, c. št. 3764. Pire Ivan. c. št. 3765, Račič Ignacij, c. St. 3766. Hočevar Ivan. c. št. 3767. Selan Alojzij, c. št 376s. Slak Alojzij, c št. 3769. Uršič Ana. i št. 3770. L"r-šič Josip. c. št. 3771. Gode«- šimon, c. št. 3868, vsi v prvi oddelek. Viljem Sitter, tajnik S D. P. Z. "Mladi Slovenec" štev. 42. Medvešnik .Tosipina. c. št. 3833, V otroški oddelek- "Sava" štev. 43. Šmuk Karol, c. št. 3588, v prvi odde-delek. "Od boja do zmage" štev. 22. Gregorich Josip, c. št. 3554, Kromar 'enac. p. št. 3555. Šoško Ivan, e. št. 3556, Volk Marija, c. št. 3557. Mulier Andrej, c. št. 3558, Bildauer osi p. c. št. 369'J. Komp Pavlina, c. št. 3700. Komp Anton, e. št. 3701. Žonta Ivan. e. št. 3702. Mez-narich Mihael, c. št. 3703. vsi v prvi od-lek. "Triglav" štev. 44 Novak Andrej, c. št 3559. Slavec Ivan, C. št. 3560. Vidič Josip. c. št 3561. Žni-daršič Fran., c. št. 371t. Maroh Fran, c. št. 3712. Moren Fran., c. št. 3838. vsi v prvi oddelek. "Mirni Dom" štev. 45 Gahrenja Matija, c. št. 3621, v prvi oddelek. "Juinl Premooar" štev. 46. Krefel Rozalija, c. št. 3506, v prvi oddelek. "Slovenski bratie" štev. 47. Ribaiič Ana. o. št. 3547, v_pni oddelek. "Slovenski mladeniči" štev. 48. -Turkas Martin, e. št. 3463, Baškovič Ivan. c. št. 3552. Baškovič Marija, o. št. I 3553, vsi v prvi oddelek. "Clevelandske" Slovenke itev. 49 <"*ot Marija, č. žt. M94. OhJak N*e#.a. c. št. 3495. Rangus Marila. c. St. 3496, Zim-šek Terezija, c. št. 3497, Smrekar Ana. c. št. 3498, Papež Marija, e. št. 3499. Dovč Frančiška, c. št. 3500. Oblak 1'ucija. e. št. 3501, Smrdel Ivana, o. št. 3693. ČSu-šteršič Marija, o. št. 3694. Mulh Zofka. J c. št 3695, Gregorič Terezija, c. št. 3696. Kodeh Amalija, c. fit. 3697, t.'rigelj Alojzija. o. it. 3698. Kržič Ivana. o. št. 3807, vse v prvi oddelek. "Proletarec" itev 50 Rlmončič Antoh, o. št. 3664, v prvi oddelek. ' "Slovenski Bratje" štev. 23 Kozele Fran., e. št. 3453. Rutina Ivan. c. št. 3454. Dolinar Anton. c. št. 3455, Kn-gvšek Karol c. št. 3456, Jurkovič Mat., r. št. 3457. Pugaj Alojzij, c. št. 3458. Luzar akob. c. št. 3674. Stucin Anton. c. št. 3675, Jurkovič Tvan. c. št. 3676. Kenla Ivan. r. št. 3677, Cvetan Jakob, c. št. 3678, Klavora Alojzij, c. št. 3679. Celhar Fran., c. št. 3680, Kenda Alojzij, o. št. 3681, Cvetan Josip, c. št. 3682, Škrjanc I Peter. c. št. 3759, Jane Fran. c. št. 3758. Princ Tvan, c. št. 3864. Klobus Ivan. e. št. 3865, vsi v prvi oddelek: Jeran Ivan. o. št. 3459. v drugi oddelek. "Ilirija" itev. 24 Celin Anton, c. št. 3474. Hrvatin Fran., e. št. 3646, oba v prvi oddelek. — "Zares zvišeno in na svojem ra<*stti je zapela solistinja zadnjo kitico "Zgubljenega srca pred številnim občinstvom. Poslu šaici so bili nepozabnega užitka skoraj omamljeni. " "Delavec" itev 25. Karlin Tvan. e. St. 3548, Gosar Josip. c. St. 3752, Rant Josip. c. St. 3753, Mivšek Martin, e. St. 3840, Dolenc Josip. c. št. 3841. Dakakobler Martin, c. St. 3842. Po-renta Ivan. e. fit. 3843. Pintar Fran., c. St. 3844. Bergant Jakob, c. žt. 3845. vsi V prvi oddelek. . . _ FOZOE SLOVENCI! Kedor izmed rojakov ima do« biti kaj denarja iz «tarega kraja, naj nam piše po aaio poitao položnico, ali pa naj nam naznani naalov, kam ae ista v stari ~ kraj odpošlje, potom katera ae denar na pošti vplača, in mi m« ga tn takoj po prejemu izplačamo, ker to je edina pot, po kateri prideta najprej do denarja, kar te je že marsikdo lahko prepričal. Frank Sakser. 82 Cortlandt St.. New York City„ Ksantipa. , 3Ir. Young: "Moja hčerka je J stara že* dve leti, pa še ne more spraviti besedice z ust."" Mr. Peek: "Bodite le pomirjeni. Moja žena mi je pravila včeraj, ' da tudi ni govorila do svojega tretjega leta: no. danes ji pa teče jeziček, kakor raglja." Mati svoji hčeri, ki se je ravnokar povrnila z ženitovanja: Kako se ti kaj novi stan dopade ! Hčerka: Nič posebno, 'ker se moram vedno pri obedu z možem kregati. Humor obsfcjenca. Ko se domači od njega poslov-ljajo, jim reče: "Saj se vidimo še jutri, p min o me obesijo!" Ko se peljeta z rabljem na mo-rišče: "Zlomka vendar, kako je grdo vreme!" Rabelj: "Kaj porajtate vi, saj je to vaša zadnja pot!" Nil morišču: "Rabelj: '"Oprostit«*, če v a s bo malo zabolelo, jaz to delo šele vprvič izvršujem!" Obsojenec: "Jaz tudi!" V istem tre not ku pride pomilošče-u.j<\ ObsojeneL*: "Je bil pa res že zadnji čas!" Zcper navado. 0.000 vrednostnih papirjev." — "Kolika sreča! Povabi gft torej da ties k nam na večerjo." V KNJIGARNI. Lepa primera. — Kaj pa predstavljata onaie dva kipa na Vaši mizi?" Mlad pesnik: " Preširna in mene". Slov. Delavska Podporna Zveza I Z u R A D A | GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. ZVEZE. Pristopili člani in članice v I. 1913. K društvu: "Boritelj" štev. 1 Smrekar Ivana. «.•. št. 3510, Martin«? Emilija, c. št. 3511, Črne tič .Martin, o. št. 3641. Birk Amalija, c. St. Ss^ft. vsi v prvi oddelek. "Pomočnik" štev. 2. Dpijani Mihael, i-. št. 3fi42. KavSeK Alojzij, c. ša. 3t;43, Pavlu" Franc. c. št f "TOK, Oračraar Ivan. c. št. 2S1K. I.jvk Franc, c. št 3S19, Karli* Marija, c. št vsi v prvi oddelek. "Delavec" itev. 51. Klemen Matija. C. -št. v prvi nd- ' delek. J "Jutranja Zvezda*' štev. 41. T-ipoglavSek Alojzij, c. št. 2528. Zabu-kovec Josip, r. št. 3529, Mlakar Fran., c. št. 3330, Krule Martin, c. št. 3531, Hlad-nik Ivan, c. St. 3532. Orehovee" Fran., c. St. 3533. Štancar Fran. e. št. 3534. Rrez-nikar Ivan. e. • št. 3535. Blatnik Andrej, c. St. 3536, tlregori? .lowip. c: št. 3537. Boben Ivan, e. St. 3538. Glivar Fran, c. St. 3687. Vandjal Josip. c. št. 3688. 1'snik Ivan, c. št. 3685», Žitko Ivan. c. št. 3690, Bradat" Josip, c. št. 3(91, Kocjan Ivan. c. ršt. 3602, Gregorčič Anton, r. št. 3718, Martinšek Martin, c. št. 3828. Keglovič 1'eopold. c. št. 3829. Možle Ivan, c. št. 3830, Konajzier Alojzij. <•. št. 3831. Ko-najzlei- Ivan. e. št. 3832, vsi v prvi oddelek. NA* OOBFODA*. edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za iwe leto samo $1.00. Prinaša podufne članke z* | gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših pri-! ban jih in zanimivosti iz eelegtt |sveta. Pošlji denar na: Nai Gospodar. 2616 S. Lawndale A venae, (10-8 v 2 d)_Chicago, TJTi-n--- Jogtsfoianska E) : Katol. Jednota Inkorporirana dne*24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Največ denarja iz Amerike nalaga se v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernim ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1912 je znašal nad .... 66O milijonov Urort. Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 42 milijonov kron. 1,300.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4 II O 2 O i * brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice dru- tj gih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jatrči zraven rezervnega zaklada še mestna občina Ijubljan ska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba, vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena VSaka Špekulacija vloženim denarjem. Zato vlag?jo v lo hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župničča cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., B104 St. Clair Aven N. E., NEW YORK. CLEVELAND, O. Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. mmmmtmtk; itaj* asu eo7?cb«mr w*r «r Box si rntttig. mm s -*M M i fšm i fnlf i IVAJf FMJMOfflC, Breletk. Min*. Bom HL m^U h^uaT: amo. L. BROKICH. Dt, Mina., Bom Ui rilptiil Walk- MTHAWT. MRAVIKSC. Om«^ Ntk. |flM H. HAL k —i ■■!■!>: IVAK OOUZS, Ely. Minn., Baa lit. .iMpklk: Alow V n ant, Lorain. Ohio. 17U0 F 28th St. VRMVNI ZMAVNiRl Mk 1—Bi i DML MM ,OL. H4 W .CUlW H MMRMHIRb **on xomuc wu*, 0010. mm m ■EXXAML KLOBtTCMA*. CMilit, Mich., U> — Ttt M. 9WWMB MlSiM. Vmum ■ City. Bum.. U1 N* Ilk II PMMTNlIll IV AW BJMMBjWB. auttM, Wmm LM. rBŽJfB dOtrtB. CMsfcolat. Mlam., Boa ni lUPPI KOCatBTAB PwoMo. Colo.. IUI BM lvfc S—«■! M| M »oatllojo BO lUTMti tOlallM. TH talTH alaw ah «a »ITIHI klocofalka J*4ao«». IMartlM SUaUo] KAMaVJP*. Prank Sakser KRANJSKO. Umrli so v Ljubljani: Marija j Peenik. bi\ša branjevka. 65 let. — Kuno Schmibucher, zasebnik. | 25 let. — Marija Svrše. hči želez- j niškega uslužbenca, leta. — Barbara Potočnik, užitkarica, 7:i; ti*!. — Edvard Prešeren rt* k te j Zidan, sin tobačne delavke, '.J! inrsecev. — Anton Knšar, bivši; tovarniški mizar, H4 let. — Mar-j .jana Cepelnik, delavka v tobačni tovarni, 44 let. — J era Dolar, j branjevka, tib let. — Alojzij Lo-1 gaja. sin tovarniškega delavca. > 11 nieseeev. — V deželni boliiiš-j niči je umrl ~1 let stari Ivan Sta-j jer, porlir v deželni blaznici nuj Studencu. Umrl je dne 17. uiarca Matevž, Koejančič, po domače Maček iz liorij, v 82. letu. Bil je plemenit značaj. priljubi jen sosedom in vsem župljunom, mož s t ar p korenine, pravi (iorjan. Pri vojakih | j« služil H let brez presledka, Zanimive dogodke i/za časa svojega vojaškega življenja je kaj rad pripovedoval ; ko je o teh govoril, zažarele so mu oči, mladeni-. ški ogenj je v njem znova i v/.plamtel. Na kouiando je svoje-dobno delal parado izdajalcu Juhi ju. ko so mu vzeli sabljo, spo-znavši ga, da je izdajalec. Večjo vrsto let je služil v armadi Ra-> deckega; povsod se je odlikoval j kot zvest in hraber vojak. Ko so umrlega, vojakom tako priljubljenega poveljnika Radeekcga peljali k večnemu počitku, je bil zopet kot paradni vojak v sprein-stMi. V vojski je bil pri Kustoei in Sollcrinu. Nad leto dni je bil tudi v Cctiuju ter dobro poznal sedanjega kralja Nikolo 1. in pri-1 povedox al j'.* ka i rad o njegovi tite.škj postavi in hrabrosti. Umrla je v Postojni gospa Helena Dekleva roj. Lchan. Kap je zadela dne 28. marca ua Marijinem trgu v Ljubljani Marijo Markovičevo, roj. 2">. jan. lHftK v 1'ivki. občina naklo pri Kranju, statiujočo na Kongresnem trgu št. :{ Prepeljali so jo z i.-silnim vozom v dež. bolnico. Nesreča. V eliko soboto popoi-dne je čistil 4-tletni delavec Anton Kunstel v litijski predilnici stroj, jermen mu je pa vjel levo roko. ki mu jo j - stroj odtrgal. Pri streljanju ponesrečen cerkovnik. :{:$ h t stari cerkovnik A. Illažič pri Sv. Heleni pri Cerknici je streljal na velikonočno soboto s topiči. Smodnik mu je |Hihni! v obraz in oči popolnoma pokvaril, Blažiča so prepeljali v dež. bolnišnico. Povožen je bil 25. marca med Kranjsko goro in Dovjem triletni sin železniškega čuvaja Tomaža Zupana. Ogenj. V noči na 22. marca j * izbruhnil ua podstrešju kajžarja Alojzija Kajžarja v Tomačevem ogenj, katerega je lastnik kmalu zapazil in s pomočjo domačih ljudi in sosedov kmalu pogasil. Ogenj, ki je unjčil samo del podstrešja, je nastal vsled pomanjkljive konstrukcije dimnika. Skoda znaša okrog 400 K. Neareča 361etni tovarniški delavce Simon Krivec iz Jesenic se je 22. marea ponesrečil v tamoš-nji tovarni za železo. Udaril ga je namreč železen drog po levem oc^su in ga težko poškodoval. Nogo si zlomil. Dne 22. marca je padel 22letni Fran Ferlič iz Medvod raz kolo tako nesrečno, da ai je zlomil pri tem desno Konj ga udaril. Ko je hotel po-j sestnik -Josip (jlodnov i/. Loma. I sodni okraj Skofja Loka. zavreti I voz, ga je udaril pri tem vpreše-ni konj s kopitom v trebuh. Težko ranieiiega Codnova so odpeljali v dež. bolnišnico v Ljublja-j ni. kjer je dne 22. marca vsled j zadobljene poškodbe uiurl. V spanju okraden. Veliki p;--tek je neki gost vzel posestniku Andreju Merjascu v Svilah vi tamošnji gostilni iz žepa denar-j nieo, v kateri je imel Merjasce i •"> K 20 v denar a. Merjasec je namreč v gostilni zaspal, kar pa < je porabil njegov sosed in mu iz-;1 maknil že omenjeno denarnico. Tat je z ukradenim denarjem 1 plačal svoj račun, nakar jo je ur- : nih nog popihal iz gostilne. 1 Nagovarjanje k požigu. Na I ršnih selili, na Lazih in v Prologih je zdaj delo ua vrhuncu. Voz za vozom, težko obložen /. lazlieiiini materijalom/ gre v te kra,". Nekateri vozniki so si kar zgradili bajte oz. pokupili koče in so se kar stalno naselili v teh krajih. Tudi voznik Fran Hace m je kupil hišo in še eno leseno barako, katera ni bogvekaj vredna, pa jo je vendar \lal zavarovati pri zavarovalni družbi " Domin ' za bOO K. Da hi prišel počni do denarja. je nagovarjal meseca 1'ebruarja 1. 1. svojega še j pred kratkim časom najetega ] hlapca, naj mu zažge tisto barako. dii mu bo že dobro plačal za i to. Hlapec tegp ni hotel storiti. | ampak je naznanil orožnikom go-j spodarja. V Gradcu aretirani ljubljanski hišni posestnik, katervga je gra-ška policija že dolgo časa zasledovala. da je lazil za mladoletnimi deklicami in jih nadlegoval se pravilno piše Herman Kranz in je v Ljubljani, posebno na Poljanski cest i, znana osebnost. Po-liei ji se je po dolg-m zasledovali n posrečilo dobiti ga pri izvr-j sevanju zločina. Poskusen rop. Pri Spitzerjevi parni žagi na Rogu je za delavce postavljena večja kantina, v kateri sta pila dne 17. marca t. 1. Fian Sadar in Fran Marink. Sa-tlar. ki je sicer varčen in prid -n, se ga j«» pošteno nalezel. Marinku pa ni šlo vino tako v glavo. Nekako okoli devetih zvečer je odšel Sadar v svojo nedaleč stoj -eo kočo. Marink jo je pa pobral kmalu za njim. vendar je našel Sadarja v svoji postelji Ze si>c-1 če ga. Planil je nanj in ga tepel in davil. Za nekaj časa se je pa I- posrečilo Sadwrju razkleniti Marinkove roke od svojega vratu. V tem hipu je začel kričati na pomoč. Tega se je Marink z ha 1 in zbežal z Roga stran popust ivši službo. Sadar je nekoliko poškodovan. Ker ni bilo preje med njima nobenega prepira, in ker ima Sadar nekaj prihranjenega denarja, mislijo, da je MLa-rink hotel Sadarja oropati. Pravijo. da se je orožnikom posrečilo vjeti Marinka na begn. Delavsko gibanje. Dne 29. suš-ca se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 27 Hrvatov in 10 Slovencev; 170 Lahov je šlo na Dunaj, -il Hrvatov pa na Wrstfalsko. Mcderen boter je vsekakor neki konjski prekupčevalec, trgovec s premogom itd. v Ljubljani. Vezal je svojemu stričuiku birmo in mu je pri tej priliki tudi dal birmansko darilo — žepno uro. Ko so bili v vili 4'Lenka'' pod Vrhom pri Škofljici, so sej nekaj z materjo birnianca sprli,1 Nato je boter zahteval uro nazaj, i To mu je mati birmančeva tudi vrnila. Žlahtni boter pa je potem uro prodal za 6 K in je polovico denarja zapil. To naj bo v bodo-i če svarilo vsem birmaneem, da 'si bodo izbrali prave botre z za-: gotovilom. da bodo darila l>ir-manceni tudi ostala. PRIMORSKO. Svojo snaho ubil. V Krnici pri' Vodnjanu je 70 let stari Janez Bravs ubil svojo 351etno snaho Fosko Bravs, s katero se je pre-, i piral. Pri preiskavi je rekel, da | jo je krava podrla ter usmrtila. Šele po dolg«, m tajcnju je priznal zločin. Otrok v goreči postelji. Dne 121. marca dopoldne j - šla gospa Tomosich Trstu na trg. Doma pa je pustila svojo 2letno hčerko ! Marijo in njej za varstvo 4 leta staro sestrico. Kmalu ko je mati odšla, si je starejša deklica poiskala vžigalice ter zažgala dete-tovo postelj. Na otrokovo vpitje ! je prihitela soseda, ki ga je vzela iz goreče postelje. Ogenj je pogasila. Otrok pa se je tako zelo opekel, da bo le težko okreval. St rasna nesreča pri Kctoru; 6 j vojakov mrtvih, 5 nevarno ranjenih. Dne 1 marca ob 4. uri popoldne so se ob neki zgradbi pri Kotom zrušile skale, ki so neko vojaško lopo zasule. Ob tej nesreči so bili ubiti štirje vojaki i pcšpolka št. -1M in dva topničarja trdnjavskega topuičarskega polka št. .">. nevarno ranjenih je bilo pa pet pešcev. Vojaška oblast je uvedla strogo preiskavo. Notranji minister baron llei-uold. ki je ponesrečil, je popolnoma okreval in se pripeljal v O-patijo na odpočitek. Živnostenska banka, podružnica v Trstu, je odprla 1. aprila v Opatiji ekspozituro. Ustanovitev keraljne brusilni-ce na Reki. Po posredovanju poslanca Dulibiea se je ustanovila družba, ki hoče nabirati v lvvar-i:erih koralje in jih razpečavati. Družba namerava na Reki ustanoviti koraljno brusilnico. V Ne-apelj so odposlali \-.-e mladcni-čev, da se nauče brusiti koralje. Stavka v reški ladjedelnici. V ladjedelnici "Danubius'? na Re-! ki se je povrnilo 700 delavcev na delo. Več kakor 1500 d-laveev še stavka. Te dni je potekel rok. ki 4a je stavilo ravnateljstvo delavcem. Kdor se ni vrnil do tega časa na delo, tega smatra ravna-tel ,st vo. da je izstopil. Interesanten spor. Z Reke po-' ročajo: V imenu ribiške družbe {Neptun je odvetnik *dr. Bareich pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo proti banu in proti hrvaški vladi. Pred petimi meseci je od-piulo več motornih čolnov ribiške družbe Neptun v Jablonae v ko-mitatu Lika na ribji lov. ki j" bil zelo izdaten in ki je vrgel kakih '2(H) K. Ko so hoteli prenesti ribe na krov nekega parnika Ungaro-Croate, je piršel občinski tajnik ter vprašal ribiče, ali imajo pravico loviti v hrvaških vodah. Pokazali so mu dovolilo, ki je je izstavila r^ška pomorska oblast v madžarskem jeziku. Občinski i tajnik je zavrnil izkaznico, ker ni bila izstavljena v hrvaškem jezi-! kn ter }>ripomnil. da sme dajati pravico za ribarjenje v hrvaških I vodah le hrvaška vlada in ban. Vjete ribe so konfiscirali. Družba se je pritožila pri komitatni oblasti in pri banalni vladi, kj-*r pa so pritožbo odbili. Vsled tega so sklenili, vložiti tožbo pri reškem sodišču. Proces vzbuja v pravniških krogih veliko zanimanje. fcTAJJSRSKO. V Vodolah pri Rogaški Slatini ' sta napadla fanta Drevenšek in neki Jus domu se vračajočega ko-' čarja Keuznerja ter ga pobila na tla in mu preiskala žepe. Napadalca so zaprli. flV Trgovec z zlatnino M. POGORELO 29 E. Madison St. — Room 1112. Chicago, 111. Opomba: Pazite na oglas v so botnih številkah. NA PRODAJ NOVA ('i mesece rabljena) HARMONIKA. :J4 tipk, 24 baso-vih tipk. tiivrstna in triglasiia, nemško uglasbena, tudi za igranje po notah uglašena, kar naj-rtneje izdelana, zelo lahka za igrati, tehta samo 8 in pol funtov. s kovčekom (kufroni) vred samo -*>!■}.00. Kupcu se dopošlje C. < >. D. in jo ima pravico, predno jo prevzame, pregledati, <"•• mu ne ugaja, mu jo tli potreba plačati! Alois skulj. S2 Cortlandt St.. New York fit v. ^_____ IŠČEM KROJAČA. sanica. za vsako krojaško delo dobro sposobnega. Plača po dogovoru. Pisma naj se pošiljajo na : Frank Kežmoch, M a in St.. Box 48, (15-1G—4) West Newton. Pa. Krasni In brzi parni k i (Avstro-American proge) MARTHA WRSHI1GT0H odpluje v soboto doe 3. maja Kaiser Franz Josef I. odpluje v sredo doe 14. maja vožnja do Trsta samo 13 dni/ do Trata ali Reke - - $S7.00 Cena voznih Listkov: do Ljubljane - - - $38.18 do Zagreba . . - . $3&18 Za posel-ne kibine (oddelek med II. in lil. ratredom) nane vožnja e a m o j>4.00 vtč " odrasle, c& otroke polovico. Ta oddelek posea&o droiinam priporoč vmo. Vožnje listke je dobiti pri FR. SAKSER, 82 Cortlandt St., New York. Naprodaj posestvo. " ———. „ Hiša štev. 4:i v Dolenjih Škopieah, fara Cerklje na Dolenjskem. Hiša je zidana, poleg je velik hlev, svinjaki, velik pod, lepa ko-laraiea in poslopje za vse domače stvari. Posestvo obsega en četrt in pol (:V) grnnta. V vinogradu je tudi hram za vino. dobrega vina se pridela ->8 do 40 vedrov. Posestvo ima tudi grianjsko pravico. Njive in travnik in vsa domaT-ija je v lepi ravnini K posestvu pripada tudi iep gozd. Vse to prodam, ker nameravam ostati v tej deželi. Kedor izmed rojakov bi želel po ceni kupiti lepo posestvo naj se obrne na lastnika. . JOE FERENČAKj ; 2225 So. Wood St., Chicago, HL j Iščem JANEZA SEVER. Doma je iz Št. Jurja pri Grosupljem ; na Dolenjskem. Pred dvema letoma je bil pri meni na hrani in stanu in neznano kam odšel, j < Prosim cenjene rojake, če ke-j do ve za njega, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker jaz j nameravam odpotovati v stari kraj. — Frank Kastelic. Box _18, Winter Quarters, Utah. SVARILO. Podpisani svarim vse slovenske delavce široiu Amerike pred dvema ničvrednežema, katera sta me okradla za t-16.00 ter mi zajedno polagoma izpila kakih 40 galon vina, katerega sem imel za pri-boljšek. Plačala tudi nista hrano in stanovanje, kjer smo bili skupaj na stanovanju. Prvi je FRAN JENKO, izučen sedlar, doma iz i Primskovega pri Kranju; je v-e- j like suhe postave, rjave barve z! velikimi črnimi brkami ter je zelo potuhnjen. Drugi je RA.J-MOND POTFKEK, doma iz Kranja, izučen dimnikar; ima rjave brke in je močn?, velike postave. Zadnji je izvrsten igralec, zna: igrati na vse instrumente. Pred omenjenima svarim vse Slovence sirom Amerike, da ne bodo oškodovani, kakor s?m bil jaz in še mnogo drugih v Chicagu. (12-15—4) Jože Švigelj. ' ZAHVALA. Tem potom se zahvaljujem vse nt cenjenim rojakom v Memphis, Temi., kateri so spremili mojo raniko soprogo Marijo k večnemu počitku. Posebna hvala družini Leopold 1'rbančič, Franu Zvačnik in soprogi. Blažu Turk, Matiji Turk in drugim našim šuniskim rojakom. enkrat: hvala vsem! Louis Benchina, žal. soprog. P. o: Box :J61. . Abbeville. Ga. (15-1G—j)_ Zastonj! K r nam je par stotin pratik za letošnje leto preostalo, dajemo iste vsakemu rojaku drago i volje brezplačno. I lstotako imamo še nekaj nad sto Mohorjevih knjig za letošnjo j leto v zalogi in te damo vseh šest knjig za petinsedemdeset centov, dokler zaloga ne poide. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City. PRIDITE M KRAJ, KJER VAS ČAKA SREČA. Not« iloTtcska uttlbiu v CriviU, Harinetta County, Wi«»c*iB. — Kupite svojo farmo naravnost od lastnika, ne plačujte agentom dobička. Imam nekaj najboljše zemlje za farme v Wisconsinu naprodaj, na lahka odplačila, v bližini vaših rojakov. Zemlja je izvrstna ter raste na njej vsakovrstno žito, rž, detelja, vse vrste trave, zelenjave v izobilju. Zemlja je posebno ugodna za sadno drevje, jabolka, črešnje. Uspevajo tudi vse vrste jagod najboljše kvalitete. Pridite v Crivitz in pokažem to lepo pokrajino. Obiskali boste svoje rojake v njihovih novih domovjih. Zapomnite si, da vam plačam vožnjo in stroške, ako kupite od mene zemljo. Za nadaljne informacije pišite naravrost lastniku. Theo. Kersten, MARINETTE CO. CRIVITZ. WIS. MADEŽ ROMAN. Spi m! F. Jacob«««. — Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. (Dalj«.) "Kako je, soseda?" jo je nagovoril Eiehler. "Slabo, slabo; spanje sem popolnoma zgubila; najprej sina, potem pa spanje —hudo je.M "Odkedaj ne morete spati "Odkar je ona zalega zopet v bajti. Spanja ni vzel samo meni ampak tudi onemu." "Komu?" "Mlinarju? Njegov in moj mir počivata na sodišču. Gospodje »o obema storili krivico." Kielder j:1 že hotel naprej, ko jo je naenkrat vprašala Erna: "Kako pa veste, da ne more mlinar spati?" "Skozi moje okno se vidi naravnost v mlin' , je rekla starka skrivnostno. "Luč —" Več ni hotela povedati. "Smili se mi", je povzel nadgozdar. "Še tisto malo pameti naj se ji zmeša pa bo konec. Da pa mlinar ne more spati, je že znana stvar." "Čudno, čudno.** Na koncu vasi sta srečala gozdnega čuvaja. "No Sperber, ali je vs« v redu?" "Žal ne, gospod nadgozdar. Že zopet." "Hudirja! Kakor zadnjič?" "In kakor predzadnji«." *'Stano ohstreljen." "Ne, naravnost v prša." "Ali si kaj zasledil?" "Ničesar!" Nadcozdar se je obrnil k Krni, ki je vsa začudena poslušala. "To ti zgodba saj pravim. Divje lovce poznaš kakor jaz, pa so še drugi ljudje posebne sorte. Skrije se kam in vstreli. za plen mu pa n i mar. Lopovi iz Grodc že vsaj vlečejo domov in poicdo, takemu j" pa dosti, da vidi samo kri, in strast je utešena. Jaz mislim, da je pri nas eden, toda kdo, kdo? Prišli so do kraja, kjer se je cepila pot k čevljarjev! bajti. "No sedaj se pa le odpravi k Riemanuu. Pozdravljati ga ni potreba, ker je ravno tak kot so drugi." "On ni, gospod nadgozdar", se je oglasil čuvaj. "Jaz bi tudi rekel, da ne", je mrmral starec. "V treh letih, ko jr sedel se je tudi večkrat kaj podobnega dogodilo. Kje je sr-nak?" "Na križišču, gospod nadgozdar." "Saj sem si mislil." ".Meni se zdi. tla ni nikdo iz Grode." Prišla sta na kraj, kjer sta se križali poti. Kakih petdeset korakov vstran je ležal srnjak, sledovi se niso poznali, ker jih je bil že za kril sneg. Paznikov pes je postal nemiren, skočil je k visokemu hrastu in začel lajati. "Tukaj bo nekaj! Splezajte gori, Sperber!" Ko je prispel do pete ali šeste veje, je posegel v duplino in je presenečen vzkliknil: "Prokhto je globoka! Aha! Že imam!" Privlekel je na dan usnjat zavoj, v njem je pa bila krasna dvocevka, vredna najmanj petsto kron. Nadogozdar od začudenja skoraj spregovoriti ni mogel, slednjič je pa vendarle rekel ves zadovolejn: "No. Sperber, za to najdbo sem Vam pa res hvaležen. Kaj takega ne premorejo vsi prebivalci vasice Grede. Kaj so dandanašnji grofi divji lovci?" Na puški ni bilo nobenega znamenja, in ime tovarne je bilo spraskano raz kopito. Prva cev je bila prazna, v drugi je pa tičal naboj debelih ši- ber, "S takimi je bil ustreljen Walther!" "All, gospod nadgozdar, s takimi šibrami strelja cela vas!" "Prav imate. Tukaj nimava ničesar več iskati. Spravite srnjaka na moj dom!" ; SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* i GLAVNI ODBOR: Predsednik: Prank Sakaer, 82 Cortland St., New York. N. T. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet. Mich. Tajnik: Frank Krte, 2619 S. Lawndale Ave.. Chicago, m. Btacajnulk: Geo. L. Broslch, Ely, lilnn. DIREK TORIJ: Direktorij obstoji Is Jednega Ca« opnika od vseh Slovenskih podpornih organizacij, od vseh Slovenskih listov in od vseh samostojnih društev. Za znamke, knjižic« In ▼■« drugo se obrnite na tajnika: Frank Krte, 2616 S. Lawndale Ave., Chicago. III. Tudi vse denarne poiiljatve pošiljajte na ta naslov. Narod ld ne skrbi sa svoje reve. nima prostora med rlvilizovanlmi narodi. Človek ki ne podpira narodnih zavodov, nI vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega Zavetima. Krna je prišla v čevljarjevo bajto ravno ko je sedel Riemann pri delu. "llvala Vam gospodična. To ste naskrivaj prinesli, da bi gospod oče ne vedel, kaj ne? On bi nikakor ne dovolil." "Ne, ne. Riemann, on ve." "Hm. čudno. Ko sem se vrnil domov, se je zavzemal zame, sedaj me ima pa zopet na sumu." Erna se ni dala tako hitro prepričati. Vsedla se je na stol in odločno pogledala čevljarja. "Prej ste bili vendar divji lovec!" "Da. gospodična. ( e bi ne bil. bi še sedaj sedel v ječi. Gospodje so mi pa vzeli puško in sedaj nisem več. S krpanjem si ne njorein kupiti orožja." Krna mu je ponudila roko rekoč: "Nisem mislila tako hudo, Riemann. Pazite samo, če se vrne on — Hecker. Staro prijateljstvo se kaj lahko obnovi." Da. na svobodi sva bila prijatelja in prijatelja sva bila tudi v ječi. ( e je bil eden kriv. in drug nedolžen, zato se ne vpraša." Ječa pobrati vse. Bojim se samo, da bi ne plačal svojega računa, ko s** vrne." Krna ni niti pomislila ua pomen teh besed. "Svarim Vas pred staro Waltherico. Vedno in povsod Vas opravlja." * t ,'vljar se j,- stresel in za mrmra I: "Meša se ji. meša. gospodična. C V jo srečam, mi preti s pestjo. Ako nekega lepega due zagori moja bajta, ne bode treba dolgo časa premišljati kdo je po-žigalec." Ko je rekla Krna m-kaj o dobri vesti, je Riemann zopet dvignil glavo. "Da, gospodična, jaz imam dobro vest. Mlinar tukaj spodaj krive prisege mu nočem očitati — bi moral tisto noč malo bolj odpreti svoje oči, ker sami veste, kaj je mesec. Mogoče bode prit. I čas, ko bode še obžaloval." V/ei je v roke šilo — kupiti je bil moral seveda drugo — in »th zasadil \ o k ni co. To je storii s kratkim, močnim sunkom, kakor bi ne bil pod njegovo roko les ampak nekaj drugega. Kino je zamrzlo po hrbtu. "Riemann, Vi toraj sovražite mlinarja. P daril me j.- v levo lice, ali naj mu nastavim še desno? To stoji Sicer v sv. pismu, pa kaj takega se ne sme zahtevati od človeka. ki je toliko pretrpel kot jaz. Gospodična, to presega mojo moči" Se enkrat je poskušala deklica prepoditi tem resnemu možu njegove črne misli. "Mlinarju je bolj žal kot si Vi mogoče mislite. Po noči ne spi. z lučjo hodi okoli, in kakor je rekla Waltherje-va, tudi miru nima." Kako pravite T" se je začudil čevljar, "z lučjo hodi okrog? Kolikor jaz vem, ni kaj takega v naši sosedščini. Ej. ej, spati ne more t Kakor se vidi. pi isega ni bila tako nedolžna. V ječi. gospodična, je bilo več krivoprisežnikov, ki so jih pekli prsti kakor o- rij. Ko je naznanil duhoven, da bode pridiga o prisegi, so šli raj-v bolnico kakor v cerkev. In tudi Vam ni prav, gospodična, ker že vstajate in hočete oditi. Kakor luč ste, ki je prisijala v čevljarjevo bajto. 'Saj imate hčer, Riemann. Kje je daneat" Hamburg-American Line. "V Thalheimu. gospodična. S krpanjem se ne zasluži dosti za dva. Šiva, ima hrano in krono na dan. Toliko še jaz nimam, pa otroci so kakor ptiči. Kmalo bode odlet-ela." Erna je odšla. Čevljarjev.- besede so bile kakor iska v srce, ki je tlela naprej. Samo malo vetra je rteba in iskre nastane požar. Na thalheimskem sodišču je bil uradni dan. Prišli so vsi. ki jih je kaj težilo: možki, ženski, prepirljivei, starci, mladi, bogati in revni. Pisalo se ni nič. Kar stoji namreč v aktih se vleče naprej kakor nit. ki ji nikoli ni konca. Sodnik je samo svetoval, poučeval, tolažil, in nazadnje so se vrnili vsi pomirjeni na svoje domove. Danes jih je bilo precej. Kovač je bil rekel vaškemu pastirju osel, pastir njemu črni hudič — hotela sta se tožiti. Ko ju je sodnik podučil, da sta govorila v šali, sta zadovoljna odšla. Dva kmeta sta se prepirala za trhlen štor. "Wolff jima je re-kel da naj ga odžajata, ker rabita drva v tem mrazu. Sla sta in storila tako. (Dalje prihodnjič.) Edina direktna proga med NEW TORKOM in HAMBURGOM, PHIL ADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena b parni ki na dva vijaka: Kaiteria Aug s »te Victeris, Amerika, Presides! Grant, President Liacola, Cleveland, Cincinnati, Prstom, Patricia, Pesssylvtsis, Graf Vsldersee, Prha Oskar is Priax Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik na štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, največji parnik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na: Hamburg-Americas Line, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne ngente. r«.uct Iv H,. 1800. PIMtotomiV katerecs Dotljcm aaatrf'-. JAKOB VAHClC Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji rasred obstoji od malih kabin za.2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, eenc in vozne listke obrniti se je na: RED STAR LJINE. lil. 9 Broadway NEW YOKK. 84 5*ilc Street, BOSTON. MASS. 7t9 Zad Art., SEATTLE. WASH. 1319 Walnut Street. PHILADELPHIA. PA. 130« "F" Street, N. W. WASHINCTOWN. D C. 219 St. Charles Street. NEW ORLEANS. LA. N. W. car. W..hir(t»a ft La Sail« ^CHICAGO. ILL. 9M Locust Street. ST LOUIS. MO. 2tS Ik Duail Art.. WINNIPEG. MAN. 3 M Geary Strati. SAN FftANCISCO. CAL. 121 Sa. 3r4 Street MINNEAPOLIS. MINN^ II Hanftal Stri**. MONTREAL. QUEEN. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. '. O. Box 69 Cleveland, O- HARMONIKI ■loaiti tcJL>i.or$iM4•, Gen. Agents, 2 w«ahmgton str^e, new tork Kedor naroči 6 koflf jih dobi po $1.00. V »logi imamo tudi klepalna orodje iz fiaefa jekla; ■ ceaa garnituri je $1.00. ===== Dalje imamo fino {loklono arpo po SOc. Pristne "Be r f a bo" brasOae kamne po 30c. kos. Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno železniško. Naročilu priložiti je denar >11 [Poslal Honey Order. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, & New York, N. Y. Ktmt vciait asto\ iz Hew Torka m SL taml v TBSTA..................—..................#34 00 JUTCTBLJAKE..................................3450 ......-.....—----....---------—....... 34 00 ZAGKHBA......................................... 35.20 KABLOVOA.................................86.25 Sa MaMa Waffclactaa tfaao M n4 n. BAZRED do TBSTA all EE KB: Martha Waabington $65.00. drnffl M0 do $0S«