-\
Gledališki finale spet v Novem mestu
29. srečanje gledaliških skupin Slovenije bo od 21. do 24. maja
Že skoraj tri desetletja zaključujejo slovenski gledališki amaterji vsakoletno sezono s predstavitvijo najboljšega, kar so ustvarili, na republiški prireditvi. To je bila sprva tekmovalna revija, ko pa so predstave nehali točkovati, se je preimenovala v srečanje skupin.
Finale je vsakokrat v drugem kraju. Letos so za zaključno prireditev spet izbrali Novo mesto. To bo že 29. vrh slovenskega gledališkega amaterizma. Bo od srede do sobote prihodnji teden. Izvedbo je prevzela občinska ZKO, tovarna zdravil pa je sprejela pokroviteljstvo.
Napovedanih je nič manj kot 23 predstav. Od tegajih bo 16 v »konkurenci«, druge pa bodo 'e popestrile gledališči teden. V glavnem se bo vse dogajalo v novomeškem Domu kulture. Samo štiri predstave bodo drugje: tri v Straži in ena v Dolenjskih Toplicah.
• Nastopajoče skupine bodo od-vsepovsod: iz Ptuja, Vrbja pri Žalcu, Ljubljane, Postojne, Tržiča, Jesenic, Idrije, Kranja, Murske Sobote, Izole, Šmarja pri Jelšah, Ljutomera, Maribora, Brežic pa iz Opčin pri Trstu in celo z Dunaja. Novomeščani pa bodo lahko pozdravili tudi gledališčnike iz Szombathelya na Madžarskem in amatersko gledališče iz Prištine.
Domačinov, Novomeščanov, ni v krogu izbranih, čeprav so si to potihem želeli. A kaj, ko pa je j njihov Balkanski špijon ostal it \ drugo sezono nedodelan m m ! prišel na oder ter pred ostre oči republiškega selektorja. Že petič pa se je prodor med najboljše posreči! Brežičanom. Novomeščanom torej ne preostane drugega, kot da se izkažejo kot pozorni in vestni obiskovalci predstav, ki jim jih bodo pripravili gledališčniki od drugod.
I. ZORAN \____________________________
 \
MOTOKROS BO 25. MAJA
ČRNOMELJ — Številni ljubitelji motokrosa na Brezju pri Črmošnjicah sprašujejo, zakaj letos 1. maja ni bilo tradicionalnega tekmovanja. Organizacijski odbor Avto-moto društva Bela krajina se je po lanski prireditvi, ki je zaradi sneženega neurja niso mogli izpeljati do konca, odločil, da bo letos tekmovanje v nedeljo, 25. maja. Letos bo prvič v Beli krajini tekmovanje z motorji do 250 ccm, na katerem se bodo za pokal Alpe-Adria pomerile ekipe iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, hkrati pa bo tudi državno prvenstvo v razredu 125 ccm. Začetek tekmovanja, s katerim bodo počastili tudi 40. obletnico AMZ Jugoslavije in dan mladosti, bo ob 15. uri.
V ŠENTJERNEJU V NEDELJO KONJSKE DIRKE
ŠENTJERNEJ — Na šentjer-nejskem hipodromu bo v nedeljo prva velika letošnja konjeniška prireditev, ki se bo pričela ob 15. uri Osrednja točka tekmovanja bo prav gotovo III. tek krožne dirke Slovenije, sicer pa bo na sporedu kar 7 kasaških točk. Po zadnjih podatkih je za prireditev prijavljenih kar 70 konj iz Slovenije in Hrvaške. Organizator obvešča, da bo imela mladina do 12. leta prost vstop.
\ /
Št. 20 (1918) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 15. maja 1986 Cena: 100 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Posavska podpora za zgled
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Zaradi Černobila bo prizadet tudi turizem
na 3. strani:
• Največji uspeh metliških vin
na 4. strani:
• Strešnik po prekinitvi dela
na 5. strani:
• Tekstilana še brez nove »glave«
na 6. strani:
• Nismo jedli neužitnih živil
na 7. strani:
• šestnajst odrov za Talijin lovor
| na 9, strani:
• Bomo poteptali tudi sami sebe?
na 12 strani
• Trgovina med kladivom in nakovalom
SLAVJE SLOVENSKIH TOPNIČARJEV
RAJHENAV PRI KOČEVJU — Pred 42 leti je bila ustanovljena prva slovenska topniška brigada, katere tradicije nadaljujejo vojak ribniške enote. Spominska svečanost je bila 7, maja v Rajhenavu. Udeležili so se je vojaki ribniške enote, predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij občin Ribnica in Kočevje, teritorialne obrambe Slovenije, borci in med njimi narodni heroj Jože Boldan-Silni. Govornik na svečanosti je bii predsednik občinske organizacije ZZB NOV Kočevje Nace Karničnik. Izveden je bii tudi kulturni program.
M. G-č
METLIKA — Jutri se v Metliki začne Vinska vigred, največja tradicionalna vinogradniško-turistična prireditev v Beli krajini in na Dolenjskem ter enaj največjih in najprijetnejših tovrstnih prireditev v Sloveniji sploh. Letošnja Vinska vigred bo že četrta po vrsti in vsako leto seje udeleži več kot 10.000 ljudi iz cele Slovenije in sosednje Hrvaške. Prireditev bo. kot običajno, na vseh treh metliških trgih in bo trajala še v soboto in nedeljo.
Osnova prireditve je razstava in pokušnja najboljših belokranjskih vin, ki bo tudi letos v grajski kleti; poleg nagrajenih belokranjskih vin bodo na razstavi in pokušnji predstavili tudi izbrana vina iz z Metliko pobratenih italijanskih Ronk in avstrijske Wag-ne. Seveda bodo ves čas tudi na vseh 12 stojnicah točili najboljša vina.
Letošnja Vinska vigred se bo začela jutri ob 14. uri s pokušnjo nagrajenih vin v grajski kleti, ob tej uri bodo začele tudi obratovati stojnice. Za ples bodo vse tri dni igrali ansambli: Toni Hervol, Maj s pevko Ireno Tratnik in Novi rekordi, ki jih bo v nedeljo zamenjal ansambel Kolpa san. Ob pol sed-
Po »ponorelem« atomu
Zahrbtno delovanje jedrskega sevanja je nevarnost, ki je najmanj očitna. Medtem ko človek nevarnost zaradi vode. ognja, strupov ali orožja neposredno zaznava in občuti, z radiacijo ni tako. Človeško telo. ki je med najbolj trpežnimi živimi organizmi, se nanjo tudi ne more privaditi, oziroma postati imuno. Ta dejstva in različne razlage podatkov o meritvah so pri nas povzročile nekolikanj zmede. Medtem ko so v Sloveniji priporočali vrsto varnostnih ukrepov, so bili hrvaški strokovnjaki veliko bolj strpni, če ne celo flegmatični eni pa smo ob meji Prav tako niso bili hudo zaskrbljeni tud: strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije in znanstveniki s poaročja atomske fizike. Vsekakor se je pokazalo, do na vse sKupai nismo bili pripravljeni in marsikje tudi ne opremljeni Zalo je bita sedanju nevarnost jedrskega sevanja pomembno izkušnja, ob kateri se bomo lahko naučili mar stčesa novega in pripravili tudi morebitne preventivni ukrepe. Izkazalo seje tudi. da jedrska nevarnost ni nobena pravljica, ki se dogaja sami v daljnem svetu, še pomembnejše pa je spoznanje, da ni ekološke katastrofe ki bi segala samo do državnih meja Mislili moramo planetarno zakaj vsem nam je usojena ena sama Zemlja.
J. SIMČIČ
mih zvečer bo v Ganglovem razstavišču otvoritev razstave pogrinjkov, ob 21. uri pa bo naTrgusvobode modna revija Beti v izvedbi plesne skupine Arruba. V soboto ob 9. uri bo v kulturnem domu slavnostna seja Društva belokranjskih vinogradnikov, ob 10. uri pa se bo začelo srečanje tambura-ških skupin Slovenije. Ob 13. uri pričakujejo prihod okoli 300 kolesarjev iz Ljubljane, uro za tem pa bo
V BREŽICAH ZA PRAZNIK VOJNEGA LETALSTVA
BREŽICE — CERKLJE — Pod naslovom »Krila svobode« bo 17. maja ob 18. uri na grajskem dvorišču prireditev v počastitev dneva jugoslovanskega vojnega letalstva 21. maja. Sodelovali bodo vojašk; orkester iz Zagreba, operni in dramski umetniki iz Sarajeva ter folklorne in druge kulturne skupine iz Rajlovca. V primeru slabega vremena bo prireditev v prosvetnem oomu.
V sredo, 2i. maja bo slovesnost na letališču v Cerkljah. Po svečanem postrojenju letalcev bo komandam aerodromu Nedeljko Živkovič pri redii sprejem za družbenopolitični aelavce iz Posavja in druge goste.
V drugi polovici tedna bo sprva deloma jasno vreme s popoldanskimi nevihtami, v soboto in nedeljo pa jasno in toplo.
Kriva neobveščenost
KOČEVJE — Delo je prekinilo oziroma v soboto, 10. maja, zjutraj sploh ni začelo delati okoli 60 delavcev v dveh manjših obratih Tekstilane, v kateri je sicer zaposlenih prek 460 ljudi. Delavci so zahtevali pojasnilo o izplačevanju stimulativnega dela osebnega dohodka. Tekstilana, ki je od decembra zaradi izgube pod družbenim varstvom, je v zadnjih mesecih dobro poslovala. Zato so lahko tudi szboljšali osebne dohodke, ta mesec pa so prvič izplačevali še posebni stimulativni del osebnega dohodka. Predlogo teh nagradah je bil izobešen na oglasni deski. Poleg tega so bili delegati sindikata, osnovne organizacije ŽK in delavskega sveta zadolženi, da delavcem pojasnijo novi način nagrajevanja. Delegati v ostalih obratih so svojo dolžnost zadovoljivo opravili, zato tam ni bilo zapletov, v dveh manjših obratih pa pojasnjevanj ni bilo. Vzrok za prekinitev je bila torej neinformiranost.
Na sestanku, ki so mu prisostvovali predstavniki občinskih vodstev sindikata in ZK. občinskega izvršnega sveta in člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa Tekstilane, so delavci dobili zahtevana pojasnila in nato začeli delati. Več o Tekstilani še na 5. strani.
J. P.
Ta največja belokranjska in dolenjska turistična prireditev bo letos že četrtič po vrsti — Najboljša vina in pester kulturno-zabavni program
na Trgu svobode nastopila madžarska folklorna skupina, za njo pa v grajski kleti pevski zbor Beti. Kot gost prirediteljev se bo predstavila tudi godba na pihala iz Nemčije, ob 20. uri pa bo nastopila folklorna skupina Kres iz Novega mesta V nedeljo bo ob 11 ur srečanje harmonikarjev na Trgu svo bode, svoi nastop bodo ponovili gostje i;, Madžarske in Nemčije, oktet Vitis pa bo popoldne pel v grajski kleti Vse tri dni si bo moč ogledat i Belokranjski in Slovenski gasilsk muzej. Vinsko klet, odprta bo tudi Betina industrijska trgovina.
A B.
NA DOBRI SKUPNI POTI — Vodstvo Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve »Boris Kidrič« je minuli teden podpisalo še zadnji samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju. Tako je šola sklenila krog šestih podpisnikov, v katerem so: Iskra Tenel, Novoles, Krka, Pionir, Zdravstveni center Dolenjske in IMV. Zadnji samoupravni sporazum, ki sta ga v imenu obeh organizacij podpisala Marjan Anžur in Boštjan Kovačič (na sliki), je tako še tesneje povezal oba kolektiva, ki na strokovno pedagoškem področju že dlje časa dobro sodelujeta. (Foto: J. Pavlin)
Prekinitev dela v Tekstilani
Spet Vinska vigred v Metliki
i
PIONIR BO SPET GRADIL, NA POLJSKEM — Tričlanska poljska delegacija, ki jo je vodil podsekretar ministrstva gradbeništva Zbignievv Turevicz, je minul' četrtek obiskala GIP Pionir v Novem mestu (na sliki) in se pogovarjala z vodilnimi o nadaljnjem sodelovanju Potem ko so pred let' pionirje'ci na Poljskem že zgradili dva velika hotela so sklenili, da mu preko združenja Giposs zaupajo izgradnjo več. novih objektov. Med obiskom sije poljska delegacija ogledala Tozd-Togrel, proizvodnjo gradbenih elementov - Leskovcu pri Krškem, blagovnico Mercatoi in tovarno SOP v krškem, v Novem mestu pa stavbo Zdravstvenega centra Dolenjske, kuhinjo Splošne bolnišnice in terapevtski oddelek ter bazen v Šmarjeških Toplicah. (Foto: J. Pavlin)
NE ZVEZNA, PRESKRBOVALNA TOVARNA — Predsednik GZS Marko Bulc je v pogovoru v tovarni Djuro Salaj v Krškem dejal, da nihče nima pravice zahtevati od delavce* tega 2300-članskega kolektiva, ki daje kruh in socialno varnost okoli IO.OOh Posavcem, naj bi bila to zvezna tovarna in nekakšna preskrbovalna organizacija. Tudi v tej tovarni morajo skrbeti za čimvečji dohodek, brez tega pa ne more biti razvoja, kfpredvideva samo v tem srednjeročnem načrtu za 60 milijard dinarjev naložb, predvsem za izdelavo boljših vrst papirja. Na sliki: Bulc s sodelavci v pogovoru z vodstvom krških papirničarjev. (Foto: P. Perc)
Ob prazniku srečanja pobratenih
V Kočevju predstavniki iz vse Jugoslavije
KOČEVJE — Za letošnji praznik krajevne skupnosti Kočevje je bila kočevska KS tudi gostitelj delegacij pobratenih KS iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Svečanosti, ki so bile od 9. do 11. maja, so se udeležile delegacije KS Prokupije (Srbija), Škofja Loka (Slovenija), Novi Zagreb-Trnsko (Hrvaška), Bar (Črna gora). Kočani (Makedonija), Višegrad (Bosna in Hercegovina), Titov Vrbas (AP Vojvodina, ki bo gostitelj vseh teh KS ob svojem krajevnem prazniku prihodnje leto), medtem ko na svečanost ni pripotovala le delegacija KS Peč (AP Kosovo).
Osrednja svečanost je bila 10. maja v Šeškovem domu. Na njej je govoril predsednik skupščine KS Kočevje Jože Berlan in med drugim poudaril pomen pobratenj in takih srečanj za nadaljnje utrjevanje bratstva in enotnosti, skovanega med vojno. Nato so podelili letošnja priznanja KS Kočevje zaslužnim organizacijam in posameznikom. Predsednik Berlan je podelil še priznanja vsem pobratenim KS. Na govorniškem odru so se zvrstili tudi vodje vseh delegacij pobratenih KS.
V kulturnem programu ob zaključku svečanosti so nastopili moški pevski zbor Svoboda ter učenci glasbene in osnovne šole.
Po proslavi je bilo tovariško srečanje. Že v soboto zjutraj so domačini razkazali gostom Bazo 20, popoldne pa je bil sestanek koordinacijskega odbora pobratenih KS, na katerem so se dogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, tudi na gospodarskem področju.
J. P.
Savske elektrarne precej bliže kot elektrarne na Muri — Za HE Vrhovo narejen investicijski program, za HE Boštanj pa avgusta — Pogovor z M. Bulcem
KRŠKO — »Uskladitev interesov je vedno najtežja,« je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc ob koncu razgovora predstavnikov Posavja in republiških upravnih organov ter elektrogospodarstva o problematiki razvoja v regiji in gradnji savskih elektrarn.
Predsednik Bulc je pohvalil celovit pristop, ki ga je ubral pogramski svet za Krško polje pri Medobčinski gospodarski zbornici za Posavje, saj ne gre le za zaščitništvo. »Pomembno je, da je na prvem mestu glava,
GEODETSKI IZOBRAŽEVALNI DAN NA LISCI
SEVNICA — Dolenjsko geodetsko društvo bo imelo v petek, 23. maja, izobraževalni dan na Lisci. Na strokovnem posvetu, ki se bo začel ob 11. uri, se bodo seznanili z novimi predpisi za geodetsko službo, strokovnjaki Geodetske uprave iz Novega mesta pa bodo predstavili nove geodetske instrumente. Predviden je tudi ogled radarskega sistema na Lisci.
nato žep, šele zatem pa srce,« se je slikovito izrazil Bulc. Zavzel se je, da bi opredelili posamezne faze
• Investitor savskih elektrarn opozarja, da ni nesprejemljivo, da bi tisti, ki prvi posega v prostor, nosil vso pezo stroškov. Vseh zahtevkov pač ne bo moč uresničiti ob gradnji hidroelektrarn. Inž. Skok je povedal, da gre raziskava podtalnice na krško-brežiškem polju v naslednjo fazo. S Hrvaško bodo skušali doseči že zmanjšanje obrambnih nasipov za HE Brežice in Mokrice. Zmanjšali bodo vpliv na cestno omrežje, poplavljenih pa bo za okoli 250 ha manj kmetijskih zemljišč. Investicijski program za prvo HE Vrhovo je že narejen, za HE Boštanj bo nared najpozneje avgusta.
povsem natanko in kdo za katere projekte odgovarja, saj bi sicer izgu-
bljali dragocen čas. Projekt »čista Sava pa ni le posavski, slovenski, ampak jugoslovanski, je bilo ob tem poudarjeno.
Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič je naglasil, da kaže ob tem posegu upoštevati naravne danosti, zagotovitev energije in ekologijo, ki smo jo doslej zanemarjali. Načrt razvoja kmetijstva je po njegovem zelo dobra osnova, kako na čim manj zemlje pridelati čim več hrane, toda tudi kmetijski posegi morajo biti z vidika ekologije čim bolj čisti. Zato nikjer več v Sloveniji ne načrtujemo farmske pridelave. Posavci najbolj kasnijo pri sprejemanju sporazuma za urejanje kmetijskih zemljišč, zaradi zamude območne vodne skupnosti Dolenjske. Kneževič je povedal, da bo v Sloveniji nujno zmanjšati sečnjo, ker so slovenski gozdovi že zelo obremenjeni.
P. PERC
BREZ SKRBI NA KOPANJE V BAZENIH
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Pred dnevi so odprli bazene na prostem za kopanje, ki so zanesljivo brez nevarnosti, da bi med kopalci prišlo do kontaminacije iz zraka kot posledica jedrske nesreče. Voda prihaja iz globine, je pitna in jo v bazenih tudi kontrolirajo. Če bi padla večja količina padavin, bodo bazene izpraznili in znova napolnili.
Ljubljansko
pismo
Zaradi Černobila bo prizadet tudi turizem
Amerikanci odpovedujejo
Dolenjska predstavlja inovacije
Naša anketa
Od 22. do 31. maja bo v zavarovalnici Triglav inovacijska razstava
Ukrepi so bili pravšnji
ska banka, pa bo gospodarska zbornica organizirala čez cesto še v prostorih zavarovalnice regijsko razstavo o inovacijah, ki bo za javnost o Iprta od 22. do 31. maja. Na njej 1 odo prikazali novejše inovacijske dosežke v združenem delu in pri zasebnih obrtnikih.
Ob otvoritvi razstave pripravljajo okroglo mizo o inovacijah, vodil pa jo bo znanstvenik prof. dr. Miha Japelj. Hkrati bodo predstavili analizo lani izvedene ankete o inventivni dejavnosti v občini, ki jo pripravlja dr. Borut Pretnar. Ker bo v regiji taka anketa že tretjič izvedena, bo hkrati zanimiv kazalec napredka na tem področju.
R. B.
Zaradi povečanega radioaktivnega sevanja, ki ga je tako kot v večjem delu Evrope tudi pri nas povzročila nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu v Sovjetski zvezi, so strokovnjaki in razni odgovorni v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer je bilo potrebno, sprejeli in ljudem svetovali vrsto ukrepov, da bi škodljive posledice sevanja preprečili, oz. zmanjšali, kolikor se je seveda dalo. Ljudje so st odzvali različno. Eni so živeli in živijo, kot da se ni nič zgodilo, pri drugih bo verjetno preteklo še precej časa. da bodo spet jedli kakršnokoli svežo zelenjavo in brez strahu spustili otroke na travo ali v mivko. Spet drugo poglavje so tisti, ki nasvetov glede neuporabe kapnice, krmljenja živine ipd. iz objektivnih razlogov niso mogli upoštevati. Kako pa ljudje sicer ocenjujejo naše ukrepanje ob tej jedrski nesreči in informiranje ljudi?
DARINKA SIMONIČ, krojačica v tre-banjškem Kroteiulu:-Popolnoma se stri-
njam / vsemi zaščitnimi ukrepi, ki smo jih tJSSSBr'	sprejeli	v Sloveniji ob nesreči v Černobilu.
j*lv	Morani pa priznali,	da sem bila ob	infor-
macijah tudi malo zmedena. Na zagrebški &	TV	so	strokovnjaki	veliko	manj alar-
mantno komentirali rezultate analiz. Ta nesreča je opozorilo za naprej. Vse kaže, da se bomo morali nasloniti na naravne vire energije, če pa že bomo gradili jedrske elektrarne, bomo morali še več pozornosti posvetiti varnosti.«
MILOŠ OMERZEL, vodja skladišča ■■■■■■■■■■HM Beline metraže \ Metliki: -Navodila je vsak upošteval	po svoji presoji in
zmožnostih. Kako naj se držijo navodil , kmetje v Dobravicah. kamor zdrava pitna voda ne priteče, Lahinja pa je zastrupljena	9
že od prej? Še naprej so uporabljali vodo iz	.*	,«	'PPl
vodnjakov, zase in za živino. Po Ljubljani so s tistimi števci tekali vsepovsod, pri nas	W
pa nič. Te števce bi morali prodajati v	*
trgovinah, da bi si ljudje lahko sami izme-	W
rili, ali je kakšna stvar radioaktivna ali ne.	.	f
Živina se seveda pase po travi, saj ljudje	;	»
nimajo zalog sena.«
% M P ~ ^t|g JOŽE OGOREVC iz Spodnje Pohance: »Napotke o škodljivosti solate in drugih
ifesj»ijlpB izpostavljena radioaktivnemu sevanju, smo doma resno vzeli in mama je to up-
solate smo uživali zelenjavo iz kozarcev in
mmSt' '	elektrarna, od katere smo oddaljeni le štiri
kilometre, varnejša in da nas ne bo spravila v nesrečo«.
ŠMARJEŠKE TOPLICE — »Jedrska nesreča v Sovjetski zvezi bo zelo prizadela tudi naš turizem, ne le kmetijstvo,« je povedal Vladimir Petrovič, direktor Zdravilišča Šmarješke Toplice. Pred seboj je imel teleks, v katerem 150 gostov iz ZDA odpoveduje aranžma »zaradi terorizma in jedrske nesreče,« kakor piše v njem.
Na srečo so v Šmarjeških Toplicah odpovedane zmogljivosti lahko odda-
li.	Nekatere domače delovne organizacije so namreč že dlje časa čakale na možnost, da bi svojim delavcem lahko zagotovile oddih. Ta oblika turizma se zlasti v Šmarjeških Toplicah vse bolj uveljavlja, o njej pa je direktor Petrovič povedal:
»Največ zanimanja za rekreacijski oddih delavcev je pri ljubljanskih in kranjskih delovnih organizacijah, medtem ko novomeška tovarna Krka in Novoles od domačih delovnih organizacij že vrsto let gojita tovrstno skrb za zdravje svojih zaposlenih. Gre za preventivo.
Po posebnem programu gre najprej vsakdo na zdravniški pregled in laboratorijske preiskave, sledijo meritve psihofizičnih sposobnosti, na osnovi teh ugotovitev pa po skupinah organiziramo program preventivne rekreacije. Počutje gostov strokovno spremljamo, pripravljamo študijo, v kateri je že znanih nekaj osnovnih ugotovitev; po rekreacijskem oddihu imajo delavci večji delovni elan. so znatno manj na bolniški in se veliko bolje počutijo.«
• Kolikšna je letos poprečna zasedenost pri vas in ali zaradi že omenjenih razmer letos računate na znatno manj tujskega prometa?
»Vso zimo je bila zasedenost naših 235 postelj okrog 90-odstotna, v prvih treh mesecih pa okrog 85-odstotna, kar je veliko več, kot je običaj v tem času. Vsekakor bo letos manj letovanj tujcev, ki prihajajo k nam preko agencij, medtem ko naši dolgoletni stalni gostje iz bližnjih držav ne odpovedujejo aranžmanov in tudi lani začeti stiki z Anglijo prek Yugotursa se nadaljujejo. Prav zdaj je pri nas deset
BRATSKA BRIGADA LETOS V SUHI KRAJINI
O TEMELJNIH RESOLUCIJAH
LJUBLJANA — V ponedeljek, 19. maja, bo v Ljubljani programsko volilna seja medobčinskega sveta ZK Ljubljana — okolica. Na njej bodo med drugim sprejeli programske usmeritve za naslednje leto in obravnavali osnutke temeljnih resolucij 13. kongresa ZKJ.
V Kočevju teden računalništva
KOČEVJE — Pionirsko-mladinski teden računalništva bo \ Kočevju od 19. do 23. maja. V teh dneh bo Žveza organizacij za tehnično kulturo prikazala računalniško učilnico. Medobčinski računalniški center (MORC) pa računalniški terminal. Prodajali bodo tudi literaturo o računalništvu. Teden računalništva organizira Svet za delo s pionirji pri Občinski zvezi prijateljev mladine Kočevje.
Predsednik tega sveta Vito Savič je povedal, da je v Kočevju veliko otrok, ki imajo računalnike, jih pa še ne znajo najbolje uporabljati. V osnovni šoli še ni usposobljena računalniška učilnica in tudi računalniški krožek še ne dela.
N' teh dneh bo dopoldanski čas (od 8. do 12. ure) namenjen predvsem za organizirane obiske šol in druge obiske iz. delovnih in drugih organizacij. popoldanski čas (od 14. do 18. ure) pa vsem. ki bi radi zvedeli o računalnikih več in delali z njimi.
J. P.
ŽE PRAVI MOJSTRI NA RAČUNALNIKU — Med tistimi, ki se bodo udeležili republiškega tekmovanja v računalništvu, bo tudi Boštjan Vire (na sliki v sredini) iz Osnovne šole XV. divizije Grm, ki je na regijskem tekmovanju od Dolenjcev pokazal največ znanja. (Foto: J. Pavlin)
Računalničarji tekmovali
z LEOPOLD JELENIČ, poveljnik črno-S maljskega občinskega štaba za CZ: »Ta-S koj v sredo je v Črnomlju začel delati ope-s rativni del štaba za CZ, kije napisal navo-uila za vsa gospodinjstva, ki uporabljajo < kapnico, direktor KZ pa je po naših navoji dilih obvestil vse kmete glede mleka. Vzeli z smo 35 vzorcev kapnice. Čeprav je bila 5 kontaminirana pod dovoljeno mejo, smo 5 ljudem priporočili, naj je ne uporabljajo, > in smo jo dovažali s cisternami. Do 4. ma-S ja smo imeli 24 ur na dan dežurstva, tudi c za obveščanje in alarmiranje. Veliko so ^ pomagali vojaki.«
Skromna udeležba na 1. občinskem in 1. regijskem tekmovanju iz računalništva za osnovnošolce
NOVO MESTO — Zveza organizacij za tehnično kulturo je ob pomoči Društva računalničarjev in informatikov Dolenjske nedavno pripravila 1. občinsko in 1. regijsko tekmovanje iz računalništva za osnovnošolce. Od desetih občin so svoje udeležence na tekmovanje v dvorano novomeškega sindikalnega doma poslale občine Brežice, Grosuplje, Krško, Trebnje in Novo mesto.
Mladi tekmovalci so v reševanju testov iz računalništva pokazali precej znanja. Na občinskem tekmovanju je bil v prvi skupini (6. razred) edini predstavnik občine Robert Mohorčič iz OŠ Katja Rupena, v drugi skupini pa so se najbolj odrezali: Matjaž Jakopec, OŠ XII. SNOUB, Roman Košir. Boštjan Vire, Matjaž Potrč, vsi iz OŠ 15. divizije Grm. Dolenjsko regijo bodo v soboto, 17. maja, na republiškem tekmovanju v Celju zastopali v 1. skupini Robi Ivanc, OŠ Šentrupert, Robert Mohorčič iz OŠ Katja Rupena in Janko Budna iz OŠ Brestav-nica, v 2. skupini: Matjaž Jakopec, OŠ XII. SNOUB. Roman KoširvBoštjan Vire, Matjaž Potrč, vsi iz OŠ 15. divizije Novo mesto in Tomaž Simčič iz OŠ Stična. Vsi najboljši so dobili diplome ter praktična knjižna darila.
Na zaključku so mentorji skupaj z organizatorji ugotovili, da bo v naslednjem letu potrebno poskrbeti za večjo udeležbo, zato bo potrebno v šolah obvezno izpeljati šolska tekmovanja in si tako zagotoviti večjo popularnost in množičnost tudi za to področje.
J. P.
Vladimir Petrovič
Angležev na dopustu. Lani so bili gostje iz Anglije zelo zadovoljni, saj so našemu hotelu in aranžmaju med 296 v Jugoslaviji pripisali 46. mesto.«
• Boleča točka jugoslovanskega turizma je organizacija prostega časa gostov. Kako skrbite pri vas za njihovo počutje?
»Že lani smo začeli uspešno sodelovati z osnovno šolo v Šmarjeških Toplicah. letos pa se praksa nadaljuje in izpopolnjuje. Na šoli so usposobili pionirje — vodiče, ki dobro poznajo vsakovrstne znamenitosti svojih krajev. in vsak ponedeljek popoldne pridejo k nam po goste. Vodijo jih na štiri možne poti: na Koglo, v vas Šmarjeto, Klevevž ter proti Vinjemu vrhu in Otočcu. Razen tega vsak teden organiziramo izlet.
R. BAČER
ROZIKA KODRIČ, delavka v JE Krško: »Zdi se mi. daje bilo tudi v naših sredstvih javnega obveščanja kar preveč propagande in informacij ob jedrski nesreči v SZ. Predvsem glede prehrane oz. navodil za uživanje zelenjave se mi zdi, da je bilo veliko pretiravanja. Živim v Krškem in jem solato s svojega vrta. Otroka sem tudi tedaj, ko naj bi bilo sevanje največje, vodila na sprehode, le igre v travi sem odsvetovala.«
cij. Ta vprašanja so še toliko pomembnejša, če upoštevamo, da je večina manj razvitih dežel potisnjena iz sicer podrejenih v tako rekoč brezupne ekonomske razmere, saj jih veljavni mednarodni denarni sistem spreminja v »večne« dolžnike mednarodnemu kapitalu.
Kot evropska država v razvoju živi v takšnih razmerah tudi Jugoslavija. Po eni strani zaradi prostorske, ekonomske in kulturne povezanosti z Evropo laže ubiramo korak z razvojem razvitega sveta, po drugi strani pa se v nas prav zaradi bližine razvitih povečuje občutek dejanskega zaostajanja, ki ne vpliva kaj prida ugodno na ustvarjalnost in vrednote ljudi.
Procesi, ki potekajo v sodobnem svetu, pa nam govorijo, da se težnja po samoupravljanju pojavlja tudi v industrijsko razvitih deželah kot tehnološka in ekonomska nujnost, razumljivo, le v okviru procesa proizvodnje, ne pa tudi na ravni odločanja in upravljanja s pogoji in rezultati dela. Tu imamo mi bistveno prednost.
Ustvarjalnost in izvirnost naših prizadevanj moramo torej osredotočiti predvsem v to, da dosežke znanstvene in tehnološke revolucije intenzivneje vpeljemo v proces samoupravnega odločanja našega delavskega razreda kot novega zgodovinskega subjekta.
To mora postati tudi v prihodnje naša splošna strateška usmeritev. Nadaljevanje dosedanjih tokov razvoja ali ponovno napačna izbira odločitev med možnimi bi nas kaj hitro pripeljala na ev ropsko obrobje. Postali bi odlagališče zasmrajenih tehnologij, zastarele proizvodnje in tržišče cenene delovne sile. Storiti moramo vse. da se to ne bo zgodilo.
VINKO BLATNIK
Novih napak si ne moremo privoščiti
FRANCAVSEC, upokojenec iz Novega mesta: »Ukrepi so bili pravšnji, prav tako informiranost. Le da mnogi kmetje niso imeli izbire in so morali uporabljati deževnico in svežo krmo. Tudi službe v mestu, ki so merile stopnjo radioaktivnosti, so dajale nasprotujoče si izjave. Sosedova solata je bila neužitna, moja pa neoporečna. Morda so krivi zastareli ali premalo natančni aparati. Prav bi bilo, da nas zadnji primer izuči, da se moramo počasi posloviti od jedrske energije ali da gradimo povsem varne JE.«
Kako iz krize?
LJUBLJANA — Na 13. kongresu ZK Jugoslavije bo potrebno jasno povedati, kako iz gospodarske in družbene krize, v kateri živimo že nekaj zadnjih let. Nedvoumen odgovor na to vprašanje terjajo ljudje že, odkar so zvedeli za velike dolgove Jugoslavije v tujini.
V poročilu o delu Zveze komunistov Slovenije med kongresoma med drugim piše, da nam kljub jasni usmerjenosti družbenega razvoja v praksi ni uspelo ustvariti vseh možnosti, da bi se delavci lahko uveljavili kot dobri gospodarji in upravljavci z družbenimi sredstvi. Delavci nimajo glavne besede v naši družbi. Tudi materialni razvoj ni vedno in v celoti spodbujal vpeljave kakovostnih sprememb v sestavi proizvodnje, enakopravnega vključevanja v mednarodno delitev dela ter uvajanja novih sodobnih tehnologij. Težave. ki nas pestijo, pa so tudi izraz zapletenih ekonomskih in družbenih razmer doma in \ svetu.
V takšnih razmerah jeza manj razvite države odločilnega pomena. kako se bodo same in v različnih oblikah medsebojne povezanosti usposobile za uveljavljanje enakopravnega mesta in vloge pri pridobivanju posameznih programov prenosa in uvajanja znanja in svojim razmeram prilagojenih novih tehnologij ter pri uporabi infornta-
vanje proizvodnega procesa v DO
Novoteks — OŠ Boštanj iz Sevnice, mladi računalničarji — ekipa iz OŠ Brestanica (Krško), mladi kemiki — iz OŠ Škocjan, elektroniki — iz OŠ Katja Rupena, v uporabi električnega orodja klip-klap — ekipa OŠ XII. SNOUB iz Bršljina. v letalskih modelih —ekipi OŠ XII. SNOUB in Katje Rupene, modelarski zmaji — ekipa OŠ Katja Rupena, modelarske rakete — ekipa OŠ XV. divizije Grm. avtomobilski modeli — ekipa OŠ iz Grosuplja, ladijski modeli — ekipi OŠ iz Otočca in Sevnice, sestavljanka FISCHER UT 1 in UT 2, — OŠ Mirna peč. elektronska vezja — ekipi OŠ Sevnice in Brežic, tekmovanje v SLO in in DSZ ekipa OŠ iz Sevnice, računalniški program hranilnika — ekipa OŠ Katja Rupena, didaktični pripomočki — ekipa OŠ Mirna peč, prikaz proizvodnega dela — ekipi iz OŠ Dolenjske Toplice in Katja Rupena, kolekcija fotografij ekipa iz OŠ Katja Rupena. računalniški program — ekipa iz OŠ Mirna peč. srečanja pa se bo udeležila tudi ekipa iz OŠ. Grosuplje za izdelavo emblema in zastavice jubilejnega srečanja v Celju.
Vsestransko znanje mladih tehnikov
Z občinskega in regijskega tekmovanja
NOVO MESTO — V osnovni šoli XII. SNOUB v Bršljinu je bilo minulo soboto 4. regijsko in 10. občinsko srečanje mladih tehnikov, ki se gaje udeležilo 170 tekmovalcev in 60 njihovih mentorjev iz občin Grosuplje, Brežice, Krško, Sevnica, Trebnje in Novo mesto. Svojih predstavnikov pa na srečanje niso poslali iz Metlike in Črnomlja ter iz Kočevja in Ribnice. Mladi iz osnovnih šol so se preizkusili kar v devetnajstih panogah, ki jih gojijo v okviru rednega šolskega programa in v klubih mladih tehnikov.
Na srečanju mladih tehnikov občine Novo mesto so manjkali predstavniki le iz osnovnih šol Prevole. Stopiče in Brusnice. Najboljši so bili: Tatjana Medic iz OŠ Katja Rupena (Spoznavanje proizvodnega procesa), Boštjan Vire in Roman Košir iz OŠ Grm (računalništvo), Andrej Bregar iz OŠ Klitja Rupena (zmajarji). Daniel Terlep iz OŠ Bršljin (jadralni modeli), Vinko Zupančič iz OŠ Otočec (ladijski modeli). Gregor Žunič iz OS Grm (model raket), Robert Progar in Anton Jakše iz OŠ Bršljin (klip-klap), Tone Kos iz OŠ Mirna peč (sestavljanje konstrukcij Fischer UT in UT 2). Slavica Jakoš iz OŠ Žužemberk (ARG — lov na lisico). Na X. republiško tekmovanje, ki bo letos 30. in 31. maja v Pionirskem domu v Celju, so se uvrstili: Spozna-
PAVLE MAJERLE, vodja tozd Mela-pan v kočevskem Melaminu: »Menim, da so bili ukrepi pri nas zadostni. Pri meritvah radioaktivnosti je bilo zaposlenih več članov našega kolektiva, ki so delo uspešno opravljali. V našem podjetju razvijamo laminat za oblogo prostorov, ki bo ščitil pred sevanjem. V bližnji prihodnosti naj bi vsaka hiša imela vsaj en prostor, obložen s tem materialom in torej varen pred sevanjem.«
ALOJZ LAVRIČ, delavec KZ Ribnica, iz Loškega potoka: »Kako ukrepati zaradi radioaktivnosti, je bilo razmeroma dobro objavljeno v časopisih, čeprav včasih malo zmedeno. Strokovnjaki očitno še sami ne vedo, kako bo vse to vplivalo na nas. Dobro gotovo ne. Ukrepe so ponekod vzeli resno, drugje ne. V Loškem potoku so ponekod zapirali celo kure. ponekod pa so se obnašali, kot da se ni nič zgodilo.«
LETNE MLADINSKI IGRE
BOJAN AUER. referent za CZ pri SOb Sev..ica: »Za meritve morebitnega sevanja je bila zadolžena medobčinska inšpekcija. Držali smo se republiških navodil. Pohvaliti je treba gasilce, ki so do konca tedna razvozili vodo 50 gospodinjstvom, ki so odvisna od kapnice. Ljudje so opozorila jemali resno, videli so tudi stvari, ki s tem niso imele zveze. Strah ima velike oči. zlasti ko je nevarnost nevidna.«
TREBNJE — Občinska konferenca ZSMS Trebnje organizira letos namesto dosedanjega meseca mladosti letne mladinske igre. Trebanjski mladinci so si zadali nalogo, da bi v teh mladinskih športnih igrah sodelovalo čimveč mladih. Na prvem takem nastopu, to je na orientacijskem pohodu ob I. maju, je že bila precejšnja udeležba.
kmetijstvo
n
Največji uspeh metliških vin
Jagodni izbor laškega rizlinga pozne trgatve je dobil v Mariboru 2. najvišjo oceno med 77 najboljšimi vini iz posavskega in podravskega rajona
MARIBOR — Na pomembni vinarski prireditvi, imenovani Preglednica slovenskih vin letnika 1985, ki seje začela 24. aprila v Mariboru, so se vina metliške Vinske kleti odlično odrezala. Izvrstno drugo mesto metliškega jagodnega izbora laškega rizlinga pozne trgatve v tako močni konkurenci pa je sploh največji uspeh metliške Vinske kleti doslej.
KOMU POMOČ V NESREČI?
KOČEVJE — Občinski izvršni svet je sklenil, naj bi podpisali spremenjeni družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, čeprav so spremembe upoštevale le dva izmed treh predlogov, ki jih je posredovala kočevska občina. Tako se bojo po novem smatrali za naravne nesreče razen potresa in poplave tudi žled, požar in druge nesreče z veliko materialno škodo (gozdove kočevskega GG je močno prizadel žled): za pomoč eb nesreči v manj razvitih območjih pa je dovolj, če škoda znaša 1,5% narodnega dohodka in ne 4 odst. (pri tem pride v poštev škoda zaradi poplave v KS Osilnica). Upoštevan pa ni bil predlog, da bi imela olajšave tudi območja, ki so rezervirana za razne posebne namene.
OSILNICA PRAZNUJE
OSILNICA — V počastitev krajevnega praznika Osilnica, ki ga praznujejo vsako leto 21. maja v spomin na prvi partizanski napad na Osilnico, bo glavna proslava v soboto, 17. maja, ob 20. uri, na njej pa bo kulturni program izvedlo KŠD Kostel iz Vas-Fare. Naslednje jutro bo pohod do Taborske stene, in sicer iz dveh smeri: iz Čačičiv in Bezgovice ter iz Belice. Ta pohod bo postal tradicionalen. Svečanosti in prireditve ob krajevnem prazniku so se začele že minuli mesec s kajakaškimi tekmovanji in memorialom Toneta Ožbolta. V dneh okoli praznika bo še več drugih športnih tekmovanj, znani pesnik in kulturni ustvarjalec Zlatko Podhobracky iz Čabra pa bo v Osilnici odprl razstavo svojih likovnih del.
PREPOVED LOVA NA SRNJAKA
NOVO MESTO — Vse lovce na območju ZLD Novo mesto obveščamo, da je z odločbo republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začasno prepovedan lov na srnjaka v času od 16. maja do 10. junija 1986. Ukrep je izrečen zaradi posledic nesreče v jedrski elektrarni v Sovjetski zvezi.
IO ZLD Novo mesto
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj le 235 prašičev, starih do 3 mesece, in 6 prašičev, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 119 prvih in 4 druge živali. Kilogram žive teže mlajših je stal 900 do 1.000 din, starejših pa 700 do 800 din.
Za mariborsko prireditev so iz posavskega in podravskega rajona poslali skupaj 77 vzorcev najboljših vin (večina jih je iz družbenega sektorja), sodelovali pa so tudi
• Grozdje iz katerega so v kleti proizvedli to visoko ocenjeno vino, so potrgali 26. in 27. novembra lani na zadružnih plantažah na Vinomeru. Tudi ostala tri vina lanskega letnika, ki jih je Vinska klet poslala v Maribor, so se lepo izkazala. Pozna trgatev laškega rizlinga je dobila oceno 18.9, kar je najvišja ocena med laškimi rizlingi pozne trgatve na tej prireditvi; metliška črnina je dobila najvišjo oceno med rdečimi vini — 17.8 točke, zelo dobro oceno, 16.9 točke, je dobil metliški rose.
vidnejši štajerski zasebni vinogradniki. Vina je ocenjevalo 26 enologov iz vse Slovenije.
Med temi 77 vzorci vin je bilo 22 vzorcev vin pozne trgatve lanskega letnika, in sicer: laški rizling, beli pinot, renski rizling, rulandec, rani-na, sauvignon, rumeni muškat in traminec. Kot rečeno, je metliški
Ni denarja za vzorce živil
Odkod potem podatki?
TREBNJE — »Poudariti moram, da smo se v trebanjski občini zelo hitro in organizirano odzvali na jedrsko katastrofo v Sovjetski zvezi. Ze v sredo. 30. aprila, smo mobilizirali občinski štab civilne zaščite in komandirje enot za RBK zaščito. Na izredni seji se je sestal tudi občinski izvršni svet. ki je sprejel priporočila o ukrepih zoper ra-diaktivno sevanje Ta priporočila pa smo posredovali vsem gospodinjstvom v občini,« je dejal Dušan Mežnaršič, načelnik občinskega štaba civilne zaščite v trebanjski občini.
Mežnarišč je še dejal, da je ves čas, ko je obstajala nevarnost sevanja, dobro deloval informacijski sistem. Občani so se z vprašanji obračali neposredno na štab oziroma na sekretariat. Pri tem je treba poudariti, da so občinski štabi opremljeni samo z instrumenti za merjenje sevanja, pa še niti teh ni dovolj. O vsem so seznanili tudi sanitarnega in veterinarskega inšpektorja. »Žal pa se je pri nas zgodilo, da inšpektorji medobčinskih inšpekcijskih služb niso jemali ne vzorcev živil, ne mleka, ne rastlin itd. Z inšpekcijskih služb je prišla celo pripomba, da vzorcev ne zmorejo j' mati. ker za kaj takega nimajo dena:ja. S podobnimi problemi pa se niso srečevali v ostalih regijah, kjer so inšpektorji redno jemali uzorce in jih tudi pošiljali v analizo ustreznim inštitucijam. Tako lahko rečem, da v trebanjski občini nihče ni jemal vzorcev, en sam vzorec so vzeli le v zbiralnici mleka« je dejal Dušan Mežnaršič.
Zanimivo je, da so se tudi inšpektorji dolenjskih inšpekcijskih služb, ki so bili 7. maja v Trebnjem, zglasili na trebanjskem sekretariatu za ljudsko obrambo. In tam so brali le telekse, kijih je sekretariat dobival iz republiškega štaba, v teleksih pa so bili rezultati analiz, ki sojih strokovnjaki napravili na vzorcih iz vse Slovenije. Vzorce so seveda zbrali inšpektorji, ki so za to pristojni.
J.S
Kmetijski
Primorske izkušnje z varozo
O varozi, za zdaj še neozdravljivi bolezni čebel, ki utegne še zelo prizadeti naše čebelarstvo, je na tej strani že nekajkrat tekla beseda. Toda kljub temu povzemamo vsebino prispevka, ki ga je o varozi napisal za Primorske novice veterinar Miroslav Leban iz novogoriškega kmetijskoveterinarskega zavoda.
Vsa do zdaj znana zdravila delujejo na povzročitelja bolezni Varroo Jacobsoni, ko le-ta parazitira na odrasli čebeli, ne pa ko je na pokriti čebelji zalegi. Z zdravljenjem uničujemo, oziroma zmanjšujemo število parazitov. Uspeh dosežemo, če zdravimo čebele vsaj v dveh obdobjih — spomladi in jeseni, ko ni zalege (štirikratno tretiranje v 4 do 7 dnevnih presledkih, odvisno od zdravila, in ko je temperatura nad 10°). Če vreme dovoljuje, priporočamo tudi večkratno dimljenje. Če so čebele močno okužene, jih, je treba zdraviti tudi poleti, vendar v brezpašni dobi in ko v satju ni medu. Medje pač živilo in ne sme imeti kemičnih ostankov, ki ostanejo po dimljenju. • V veterinarskih organizacijah se dobijo naslednja zdravila zoper varozo: varitan-dimne tablete (Krka Novo mesto), apicaridin — dimni zavitek (Dalmed Split), varamit — dimni listič (Pčelarski kombinat Beograd), folbex Va — dimni lističi ter tri vrste varocidov — spomladanski, poletni in jesenski. Vsa ta zdravila se pri gorenju dimijo, uporabljati pa jih je potrebno, ko so vse čebele v panju, torej zvečer ali zgodaj zjutraj. Ker se povzročitelj bolezni kaj hitro prilagodi določenemu zdravilu, je koristno pripravke menjavati.
Nekateri čebelarji sc borijo proti varozi tudi tako, da uporabljajo razna kemična sredstva (kisline, razne hlapne spojine), ki so lahko škodljiva čebelam, pa tudi človeku. Zato takih zdravil ne priporočamo. Poleg dimljenja svetujemo še biološko zatiranje varoze, tako da izrezujemo pokrito trotarsko zalogo, pravi v svojem navodilu Miroslav Leban.
jagodni izbor pozne trgatve laškega rizlinga dobil drugo najvišjo ceno med vsemi temi izbornimi vini, in sicer 19.2 točke od 20 možnih. Le za desetinko točke višjo oceno je dobil traminec pozne trgatve iz radgonskih goric. Uspeh tega prvovrstnega metliškega vina še povečuje dejstvo, da je laški rizling kot trta na nižji kakovostni stopnji kot renski riz-
SAMI NE BODO ZMOGLI
RIBNICA — Delavci ZKGP-TOK Ribnica že dober mesec odstranjujejo posledice lanskega žleda, kije polomil okoli 150.000 kubikov drevja. To je bila najhujša katastrofa zadnjih 50 let. Zaradi slabega vremena niso mogli prej v gozd in odstranjevati posledice žleda.
M. G-č
ling, traimnec, rumeni muškat, rulandec in beli pinot. To je hkrati še en dokaz, da so v Beli krajini zelo ugodne razmere za pridelovanje laškega rizlinga in daje kletarstvo v Vinski kleti strokovno na zelo visoki ravni.
ODKUP UPADA
KOČEVJE — Temeljna organizacija kooperantov pri Kmetijskem gospodarstvu Kočevje organizirano pogodbeno sodelovanje s 308 kmetijami. Podatki, posredovani na nedavnem sestanku o zasebnem kmetijstvu v kočevski občini, povedo, da je odkupljenih vedno manj kmetijskih proizvodov, vrednostno pa promet TOK kljub temu narašča. Po teh podatkih je TOK odkupil leta 1984 905.700 I mleka (lani le 822.2001), 103.500 kg govedi (lani 101.300 kg), 232 telet (lani leše 151) itd. Hkrati je promet vrednostno močno porastel, predvsem zaradi inflacije.
r
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
S
Bolj vesela Veselica
Končno stalno odprto gostišče nad Metliko
METLIKA — Zadnja leta je bilo izrečenih in napisanih nič koliko bridkih besed na račun neizkoriščenosti
\
Veselico
s
*
s
*
s
*
*
s
s
s
s
N
S
5
*
Stane Vukšinič: »Na prihaja več gostov.«
gostišča Veselica nad Metliko in v glavnem so bile vse upravičene. GotoVo pri nas ni veliko mest, ki bi imela tako prijetno gostišče na tako le-
Brez skrbi po jajca in meso v trgovine
Iz navodil veterinarske inšpekcije
NOVO MESTO — Pred dnevi je veterinarska inšpekcija dobila natančna navodila in merila za ocenjevanje oporečnosti živil, ki so pod njenim nadzorom. Kot je povedal veterinar Drago Hadl.so zadnje meritve pokazale, da so na primer ribe iz ribarnice Dvor neoporečne ( z minimalno kontaminacijo joda 131), prav tako je neoporečno za uživanje vse meso in jajca, ki jih občani nabavljajo v trgovinah katerekoli firme. Vse je namreč pregledano. Ugotovili so med drugim neužitno deževnico pri osnovni šoli Žužemberk, ki je vsebovala čezmerne količine ne le joda 131, ampak tudi cezija in telurja. Se vedno pa niso takoj užitna jajca kokoši, ki se pasejo na travnikih, kot tudi ne meso zajcev in drugih živali na sveži pa paši. Vse to je potrebno shraniti, zamrzniti, užitno pa bo po 60 dneh.
pi in privlačni legi s čudovitim pogledom na mesto pod njim. Veselica je tako rekoč v samem mestu in hkrati zunaj njega, do nje pelje asfaltna cesta, peš pa se pride tja za kratek sprehod. Končno so se v metliškem hotelu »Bela krajina«, v katerega okvir sodi tudi Veselica, le odločili, da bodo to gostišče bolje izkoristili.
»Čez zimo je bila Veselica odprta le ob koncu tedna, pa še takrat je bil obisk bolj majhen, saj še večina Metličanov ni vedela, da je odprta, kaj šele obiskovalci in gostje od drugod!« je za začetek povedal Stane Vukšinič. Stane je od zadnjega aprilskega dne »šef« Veselice, ki je poslej odprta vsak dan, razen ponedeljka in torka, od 14. do 23. ure. Mladi gostinec, domačin, ki je prej delal v hotelu, seje sany>onu-dil, da gre delat na Veselico. »Čeprav nimam prostega nobenega popoldneva in ne sobote, nedelje in praznika, sem šel z veseljem na Veselico, saj se mi zdi škoda, da tako gostišče ne bi bilo izkoriščeno. Svoje opravke pa lahko postorim tudi ob dopoldnevih in prostih ponedeljkih in torkih.«
Na Veselici je prostora za 40 do 50 ljudi, urediti nameravajo še teraso. »Tudi če je Veselica polna, se ne bojim sam postreči goste. Čim več ljudi je, tem bolje se počutim«, trdi Vukšinič. V gostišču je tudi kuharica, tako da tudi s hrano ni problem.
<* -|W
EN
HRIBČEK BOM KUPIL-
Ureja- Tit Doberšek
Začetek
škropljenja
vinogradov
Kmetijski inštitut Slovenije je v Delu 8. maja opozoril vinogradnike Bele krajine. Dolenjske in Štajerske, da je potrebno opraviti škropljenje vinske trte proti glivičnim boleznim rdečemu listnemu ožigu in oidiju ter morebitnemu pojavu glivične bolezni črne pegavosti na trtah. Za zatiranje rdečega listnega ožiga in črne pegavosti inštitut priporoča fungicide, kot so dih-tan M 45, folpet, antracol. Pred oidijem zavarujemo trto s co-sanom, karathanom itd. Ravnamo po navodilih, ki so priložena tem sredstvom v prometu. S tem škropljenjem istočasno zavarujemo trte pred najnevarnejšo glivično boleznijo peronosporo.
Z ozirom na to, da so nekatere sorte trt žametovka, game, beli burgundec itd. že lepo razvile zelene mladike in da nastavek grozdja lepo kaže, bomo vinograde škropili po 15. maju, pri tem nam bodo navodila kmetijskega inštituta dragocen kažipot.
Sodim za primerno, da vinogradnikom ponovno opišem manj znano glivično bolezen, proti kateri priporoča inštitut zgodnje škropljenje, to je
Rdeči listni ožig.
Bolezen imenujejo tudi rdeči palež ali rdeči smod.
Ta glivična bolezen napada liste trte že spomladi od maja do junija. Pripominjam, da dostikrat bolj napade samorodno šmarnico kot žlahtno trto. vendar žlahtna trta ni izvzeta. Na spodnjih 3 do 5 listih zelene mladike mladih poganjkov nastanejo pege, ki jih omejujejo glavne listne žile in so zato nekoliko
oglate. Kakor oblika tako je značilna tudi barva peg ali ožigov. V nekaj dneh — to je odvisno od vremena — listi porjavijo, se posušijo in odpadejo. Pri belih sortah (to velja tudi za šmarnico) so ožigi rdeče rjavi, pri rdečih škrlatno rdeči. Proti jeseni, od avgusta do septembra, se rdeči ožig zopet pojavi, tokrat na vseh listih, ki pred časom odpadejo, kar slabo vpliva na dozorevanje grozdja in lesa: grozdje ovene, ne dozori, kolikor je delno zrelega, ostane kislica, ki ni užitna.
Povzročiteljica bolezni je glivica pseudopeziza tracheiphile, ki prezimuje v odpadnem listju trte, kjer si spomladi napravi zimske trose v mehastih skledastih plodiščih. Veter in dež zanašata trose na trtne liste, kjer vzkalijo. Micelij glivice, ki raste v notranjost žil trtnega lista, povzroča rdeče lise. Na listnih pegah nastanejo poletni trosi glivice, ki povzročajo drugi nastop ožiga proti jeseni, če je bilo poletje dovolj vlažno.
Opisano bolezen zatiramo s pravočasnim škropljenjem s fungicidi (to velja tudi za šmarnico), in to takoj, ko so zelene mladike na trti pognale prve lističe. Poznejša škropljenja ne zaležejo veliko. Zato je opozorilo kmetijskega inštituta o preventivnem škropljenju proti tej bolezni pravočasno. Nadaljnja škropljenja proti peronospo-ri sočasno zatirajo tudi to bolezen.
Dodatni, varovalni ukrep pri zatiraju te bolezni (letos že prepozen) je tudi, da že v jeseni ali vsaj zgodaj spomladi, preden trte ozelenijo, podkopljemo v vinogradu odpadlo, trtno listje, na katerem prezimujejo trosi bolezni. Vendar je ta ukrep le delen in ne kaže računati na njegov popoln uspeh ter zaradi tega opustiti škropljenje trte.
D. T.
-J
r!
I
4 asv
''!	>\	-l	*
KAKO GRE HIDROMELIORACIJA? — Ob strugi, ki jo regulirajo na Mokrem polju, so se člani izvršnega sveta in drugi gostje najdlje zadrževali pri enodnevnem spoznavanju kmetijske problematike'v novomeški občini. (Foto: R. Bačer)
0 kmetijstvu na kraju samem
Izvršni svet na ogledu hidromelioracijskih del in kmetijskih objektov
MOKRO POLJE, OREHOVICA, DRAŠKOVEC— Celotni novomeški izvršni svet v novi sestavi je s predsednikom občinske organizacije SZDL, predstavniki Ljubljanske banke, območne vodne skupnosti in Vodnogospodarskega podetja v spremstvu odgovornih iz novomeške zadruge 6. maja spoznaval kmetijsko problematiko na terenu.
Najprej so si ogledali hladilnico na Cikavi, ki je v poizkusnem obratovanju in ima že 60 odst. zmogljivosti zasedenih, medtem ko računajo na skoro polno zmogljivost že letos poleti. Gostje so si zatem ogledali hidromelioracijska dela na Mokrem polju, kjer je izkopanih okrog 5 kilometrov jarkov na 110 hektarih površin. Dela gredo h koncu, niso pa potekala tako hitro, kot je bilo dogovorjeno. Vzrokov je več, predvsem pa gre za pogoste okvare stroja, ki opravlja drenažna dela in zelo zamudno ročno oblaganje struge z naravnim kamenjem.
Po sestanku, na katerem je inž. Jože Starič, direktor novomeške zadruge, temeljito razložil celotno zadružno problematiko in predstavil nekaj poglavitnih številk iz trimesečne bilance, so ogled nadaljevali v hlevski skupnosti Orehovica, ki je ena najbolj uspešnih na območju TZO Šentjernej. Na tem območju dela kar 36 strojnih skupnosti za silažo in koruzo, 1 skupnost za pridelovanje krompirja in 4 za pšenico, imajo pa tudi prašičerejske skupnosti. Orehovi-ška hlevska skupnost, ki obsega 70 ha zemlje in na njej delajo le štirje
ljudje, je za zadrugo tržno prav toliko pomembna kot na primer celotno kmetijstvo v krajevni skupnosti Hinje. V Orehovici redijo predvsem 70 do 80 glav živine in oddajajo na leto najmanj 350.000 litrov mleka.
Ogled so nadaljevali v združenem plantažnem nasadu na Brezovici in se nazadnje zadržali še na Draškov-cu, kjer so se seznanjali z uspehi in mnogoterimi težavami družbene kmetijske proizvodnje.
Celodnevno posvečanje najodgovornejših v občini kmetijstvu je bilo namenjeno predvsem iskanju najboljših možnosti, da bi ta dejavnost v bodoče hitreje napredovala.
R. BAČER
Rekorderji
opustili
kumarice
Zakaj, odgovarjajo Miheličevi iz Sodevcev
SODEVCI — V vasiei Sodevci pod Starim trgom ni velikih kmetij. največja pa je Miheličeva. V ravninskem delu ob Kolpi, kjer je obdelovanje najlažje, imajo le 1.4 hektara zemlje, najeti pa je ne morejo več, kajti vsaka ped je že sedaj skrbno obdelana, četudi so se lastniki odselili.
»Že več kot desetletje smo kooperanti črnomaljske kmetijske zadruge, najprej pa smo začeli s pridelovanjem kumaric,« pravi gospodar Jože. Let 1977 so bili Miheličevi celo rekorderji v pridelovanju kumar v občini, saj sojih nabrali 20 kilogramov manj kot 4 tone. »Takrat so gojili kumare pri vsaki drugi hiši v vasi in smo kar tekmovali med seboj. Po šestih letih pa ni bilo v vasi več zanimanja za to kulturo, a tudi mi ne bi več vztrajali, čeprav se je gojenje splačalo, saj nismo imeli več dovolj delovne sile,« pristavi gosr podinja Anica, ki je nekaj let hodila v sezoni v Belsad čistit tudi paprike. Potem so se Miheličev) preusmerili na krompir, saj pravijo, da ljudje težje živijo brez krompirja kot brez kumaric.
£
Jože Mihelič st.
Sin Jože, ki je sicer kmetijski tehnik, ve, da bo nekoč moral prevzeti kmetijo, rad pa bi še prej nakupil nekaj strojev, da bi bilo delo čim lažje. »Na žalost so stroji danes že tako dragi, da si lahko le združeni \ strojni skupnosti, pomagamo. da nam je kmetovanje \ veselje in ne več trpljenje,« pravi naslednik Jože.	|j	\j
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NAŠIH OBČIN
Junija drugače
Obnova ločenske pekarne bo maja končana
NOVO MESTO — Investicija v ločensko pekarno bo predvidoma končana maja. Med tem pa novomeški peki pečejo kruh v Črnomlju in Trebnjem in ga dovažajo v Novo mesto. Oskrba s kruhom je po izbiri slabša za časa obnove, potem obetajo boljšo kakovost kruhov, večjo izbiro in hrustljave žemlje.
Kot pravi Dragica Galič, direktorica Žitovega tozda v Novem mestu, je tretjina 115-milijonske investicije v Ločni namenjena novi krušni peči, ki bo dolga 21 metrov in široka 2,5 metra.
Nič čudnega, če so bile doslej zaradi kvalitete in oblike kruha često pritožbe, kajti novomeška krušna peč je bila v vseh Žitovih tozdih nastarejša v Sloveniji, dotrajana pa tako, da so bile na njej domala vsakodnevne okvare.
»Razen tega pri obnovi urejamo predvsem pomanjkljivosti, na katereje več let opozarjala inšpekcija. Urejamo prostor za hlajenje kruha in ekspedit z nakladalnimi rampami, ki jth doslej sploh ni bilo. Prestaviti smo morali tudi kurilnico, hkrati pa pridobimo prostor in ustrezne pogoje za slaščičarsko dejavnost, za peko krofov in keksov,« pravi direktorica Galičeva.
SREČANJE HARMONIKARJEV
RATEŽ — Novoustanovljeno turistično društvo Azelea z Rat-eža, ki je zares temeljito in vsestransko zastavilo svoje delo, bo 21. junija organiziralo srečanje harmonikarjev Dolenjske na diatonični harmoniki. Tekmovanje bo v gasilskem domu na Ratežu, prijave pa sprejema gostilna Vovko na Ratežu, telefon 85-900, do 25. maja.
VIŠJE DRUŽBENE POMOČI IN REJNINE
.NOVO MESTO — V ponedeljek,
12.	maja, je bila prva seja skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva v novem mandatu. Delegati so izvolili novo vodstvo in organe skupščine. V tem mandatu bo skupščino vodila Marjana Dernovšek, direktorica Zavarovalne skupnosti Triglav. Za namestnico pa je bila izvoljena Zofka Mehle. Za predsednico zbora uporabnikov so izvolili Nevenko Stankovič, zbora izvajalcev pa Poldeta Jevška. Na delo skupščine v letih 1982—86 ni bilo pripomb, le društvom naj bi nova posvetila večjo pozornost. Delegati so potrdili tudi predlog zvišanja družbeno denarnih pomoči in rejnin s 1. majem, kar sicer predvideva sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Družbeno denarne pomoči se povečujejo za 27 odstotkov, rejnine, ki naj bi se s septembrom priznavale po novem sporazumu, ki bo ovrednotil tudi del dela rejnic, pa so višje za 50 odstotkov.
Z otroki ravnali, kot se je komu zdelo
Nespoštovanje ukrepov po Černobilu
NO V O MESTO — Prvi dan po prvomajskih praznikih so v vseh novomeških vrtcih dobili navodila glede ukrepov v zvezi z jedrsko nesrečo v SZ. Med drugim so zahtevali, naj do preklica ne puščajo otrok v mivko in jih predolgo ne zadružujejo na prostem, posebno ne po dežju. Ponekod ukrepe upoštevajo, ponekod pa ne.
V ločenskem vrtcu je vzgojiteljica Antonija Rozman zatrdila, da namesto na igrišče z mivko vodijo malčke na sprehod ali jih pustijo pri igri na asfaltu. V vrtcu v Kristanovi ulici pa so morali starši posredovati, kajti otroci so se kljub navodilom in javnim opozorilom igrali v mikvi.
Ker gre v tem primeru za ravnanje, ki je v interesu zdravja otrok, obenem pa za odgovornost odgovornih, se starši sprašujejo, če bo zaradi malomarnega opravljanja službe kdo v disciplinski. Nič ne pomaga, če doma še tako varujejo svoje otroke pred zdravju škodljivo kontaminacijo iz ozračja, če »dozo« škodljivih snovi dobe v varstveni ustanovi.
V tem primeru tudi ne gre za presojo posameznika, ali so ukrepi upravičeni ali ne, javno so bili razglašeni in zlasti v vrtcih so jih dolžni spoštovati. Strokovnjaki, ki so mivko razglasili za škodljivo, so bili za tako presojo nedvomno kvalificirani, osebje v vrtcu pa ni.
R. BAČ ER
Ji
Jernej Klemenc
Stane Brunšek
Drago Sotlar
»Strešnik« po prekinitvi dela
Prekinjeno delo je povzročilo čez milijon dinarjev izpada dohodka — Zakaj nezadovoljstvo?
DOBRUŠKA VAS — V tovarni Strešnik 16. aprila delavci nekaterih delov proizvodnje zjutraj niso bili pripravljeni delati. Sindikat je nato organiziral hitri sestanek, zakaj pa je tedaj pravzaprav šlo in kakšno je vzdušje v kolektivu zdaj, so povedali trije odgovorni iz delovne organizacije s 130 zaposlenimi.
STROKOVNJAKI MED KRAJANI
NOVO MESTO — Krajevna skupnost Mestne njive in njena civilna zaščita sta za krajane 10. maja organizirali zanimiv pogovor z veterinarjem Dragom Hadlom in dr. Žiberno. Obadva sta tudi krajana, ki sta velikemu številu ljudi iz soseske pojasnjevala ukrepe v zvezi z jedrsko nesrečo. Ljudem sta odgovarjala na številna zastavljena vprašanja, jim predstavila izsledke najnovejših meritev kontaminacije in podobno.
JERNEJ KLEMENC, strojni inženir, ki je po smrti direktorja Fajfarja več mesecev opravljal direktorske posle kot vršilec dolžnosti, dokončno imenovan pa je bil šele pred kratkim, je povedal: »V glavnem so bili ljudje nezadovoljni z osebnimi dohodki, ker sojih primerjali z zaslužki v IMV inv šentjernejski Iskri Hipot. Poudarjam pa — to sem govoril tudi na sestanku z delavci — da so naši zaslužki lahko le odraz poslovnega rezultata. Prva dva meseca je zaradi ostre zime domala stalo celotno gradbeništvo in smo slabo prodajali, marec pa je bil znatno boljši. Še nikdar nismo toliko truda vložili v prodajo kot zdaj, ko z našimi izdelki segamo tja v Dalmacijo. Kljub takim razmeram smo osebne dohodke le dvigali, kolikor so nam dogovori dopuščali. Januarja je bilo poprečje 65.989 din, marca že 70.688 din ob dokaj skromni izobrazbeni in kvalifikacijski strukturi. Celotni sistem nagrajevanja pa spreminjamo in bo nared do 30. junija*
NOVI MOST V DRUŽINSKI VASI — Pred kratkim so brez vsakršnega pompa odprli betonski most z delom prestavljene ceste v Družinski vasi. Gre za pomemben objekt za večjo varnost v prometu, zlasti za Šmarješke Toplice. Zaradi dotrajanosti starega mostu je bil promet v nosilnosti tako omejen, da po mostu ne bi smel noben avtobus, pa so vseeno vozili. Investicija znaša 40 milijonov dinarjev. Izvajalec del je bilo novomeško Cestno podjetje, denar pa je prišel iz republiških virov. (Foto: R. Bačer)
Rešilne so bile lanske zaloge
Dobro poslovanje metliškega gospodarstva v prvem četrtletju_
METLIKA — Prvi podatki o poslovanju v prvih treh mesecih letošnjega leta kažejo, da je gospodarstvo v metliški občini glede na razmere in splošno težko stanje poslovalo zadovoljivo. Tako se je rast celotnega prihodka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za skoraj še enkrat, porabljena sredstva so večja za 97 odst. in akumulacija za 106 odst., medtem ko je dohodek večji za 110 odst. in čisti dohodek še za odstotek več.
Bruto masa osebnih dohodkov se je povečala za 122 odst., povprečni neto osebni dohodek pa znaša v metliškem gospodarstvu v prvem četrtletju 70.000 dinarjev.
Število zaposlenih v gospodarstvu seje v tem obdobju povečalo za 4 odst., tako da je sedaj v družbenem sektorju v gospodarstvu zaposlenih 2.506 ljudi. Da gre za dokaj ugodne rezultate poslovanja, govori tudi podatek, da je fizična rast proizvodnje za 9 odst. večja kot v lanskem prvem četrtletju, posebej razveseljiva pa je rast izvoza na konvertibilno tržišče, in to tako gotovih izdelkov kot storitev. Seveda se v Metliki zavedajo, da so take rezultate lahko dosegli v veliki meri tudi zato, ker so imeli za proizvodnjo na voljo še precej zalog repromateriala in surovin iz lanskega leta, isto velja za rezervne dele, in
SREČANJE MLADIH ZGODOVINARJEV
METLIKA — Konec meseca bodo y Metliki v organizaciji republiške in občinske Zveze prijateljev mladine in s podporo Ljubljanske banke v Metliki pfipravili srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije, ki se ga bo udeležilo okoli 50 učencev osnovnih šol iz vse Slovenije.
da se stanje sedaj, ko velja novi devizni zakon, lahko na hitro obrne na
slabše. Jasno je tudi, da naložbe v prejšnjih letih šele sedaj kažejo svoje učinke, gre v prvi vrsti za naložbe Novolesovega tozda, kjer so dosegli izredno stopnjo rasti fizičnega obsega proizvodnje, in Betine investicije v Kodranki, Metraži in barvarni.
A. B.
Največ gre za bolnišnico
Kaže, da bo tudi letos v metliški občini primanjkovalo denarja za zdravstvo — Premalo za zdravstveni dom
METLIKA — Za letošnje leto po začasnem finančnem načrtu metliška zdravstvena skupnost planira, da bo imela 486,8 milijona dinarjev prihodkov, kar je 70 odst. več kot lani. Ta denar bodo dobili iz prispevne stopnje, računajo pa tudi na 10 milijonov dinarjev od republiške solidarnosti.
»Če se bodo materialni stroški in osebni dohodki v letošnjem letu res povečali samo za 70 odst. in če ne bo pretiranega odliva, potem bo ta denar zadostoval za naše potrebe,« pravijo v metliški zdravstveni skupnosti. Vsekakor pa bodo težave pri pokrivanju lanske izgube metliškega zdravstvenega doma — gre za 6,8 milijona dinarjev — in izgube novomeške bolnišnice, od katere na metliško zdravstveno skupnost po sanacijskem programu odpade 10 milijonov dinarjev. Seveda tega denarja skupnost nima in tudi v finančnem načrtu ni predviden, zato so metliški izvršni svet zaprosili za dodatna sredstva. Izvršni svet je zagotovil, da bodo naredili, kar se da. verjetno bodo zagotovili sredstva za kritje čiste izgube.
STANE BRUNŠEK, predsednik sindikalne organizacije: »Ža nezadovoljstvo nisem poprej nič vedel. Tisti dan so nekateri prinesli vesti o odličnih zaslužkih drugod, naših ljudi pa potem ni bilo težko pritegniti k pogovarjanju in izražanju nezadovoljstva. Mislim, da izsiljeni sestanek ni bil upravičen, posebno zato ne, ker smo imeli 14 dni pred tem zbore delavcev ob zaključnem računu, pa teh stvari delavci sploh niso omenjali. Zdaj je vzdušje tako, kot da se nič ni zgodilo. Nekateri starejši delavci, ki čutijo večjo pripadnost kolektivu, so mi kasneje tudi rekli: ali nam je bil ta cirkus potreben?«
DRAGO SOTLER, šef komerciale: »Osebne dohodke smo lahko dvigali zato, ker je bil rezultat celotnega prihodka ob trimesečju kljub vsemu za četrtino boljši, stroški pa so narasli le za 15 odstotkov. To nam je dalo boljši rezultat pri dohodku, tako da smo tudi v poslovni sklad lahko dali
7,5	milijona dinarjev. Izpad dohodka zaradi sestankovanja 16. aprila pa je povzročil čez 1,2 milijona dinarjev stroškov, zato bomo prekinitev dela nadomestili na prosto soboto.
Ko so v sindikatu in družbenopolitičnih organizacijah čez dva dni ocenjevali dogodek in razmere, so spet poudarili, da so osebni dohodki lahko le odraz poslovnega rezultata in dela. Zanetiti nezadovoljstvo ni težko, menim pa, da bo novi sistem nagrajevanja tudi odpravil nekatere nepravilnosti. Zagotovo pa vsem ne bo nikdar prav in sistem sam tudi ne bo dal boljših rezultatov, od katerih smo odvisni. Kvalitetnejše delo s čim manjšimi stroški — to je najboljši recept za dobre zaslužke.«
RIA BAČER
V času od 1. do 7. maja so v novomeški porodnišnici rodile: And-jelka Slipčevič iz Veniš — Samanto, Tončka Novak iz Prapreč — Melito, Marta Hrlec iz Čužnje vasi — Majo, Ivanka Juršič z Velike Cikave — Majo, Marija Stipič iz Žabjeka v Podbočju — Simono, Silva Groznik iz Žužemberka — Majo, Mirjana Lamut iz Dragatuša — Aleksandro, Božica Veselič iz Vrhovcev — Marino, Marija Muhič iz Črmošnjic — Roberta, Marija Klobučar iz Dolenje Dobrave — Blaža, Andreja Lužar iz Vinice pri Šmarjeti — Roka, Mira Djakovič iz Vinice — Mirka, Marija Grdešič iz Breznika — Nado, Bernarda Kerin iz Krškega — Matejo, Damjana Škulj iz Krškega — Tejo, Jakiča Bubnjič iz Gorenje Straže — Jeleno, Ana Bobič iz Dolenjega Maharovca — Jožeta, Neža Filak iz Gribelj — Miha, Marija Špehar iz Blatnika — Marka, Marija Janjec iz Rakovca — Leona, Zdenka Galič iz Mirne peči — Janeza, Božica Klemenčič s Sela pri Jugorju — Janka, Marinka Sever z Račjega sela — Blaža, Pavla Frankovič iz Hrasta pri Vinici — Andreja, Jožefa Štih z Rebri
— Simono, Kristina Klepec s Krasinca
— Antona, Branka Kordič iz Metlike
— dečka, Kata Prokšelj iz Učakovcev
— dečka, Danica Rahija iz Mošancev
— dečka, Albina Simonič s Sel pri Semiču — deklico in Zdenka Šuklje iz Dolnje Lokvice — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Bernarda Mesojedec z Ragovske 10 a — Mojco, Vida Darovec iz Šegove 10 — dečka, Marija Zupančič iz Kolodvorske 2 — Mateja in Mira Žonta iz Ulice Marjana Kozine 3 — Emo. Čestitamo!
UREDNIŠTVO V GOSTEH
sklicujemo v sredo, 21. maja, ob 18. uri v Šentjerneju, v gostilni Majzelj. Krajane vabimo k pogovoru z novinarsko ekipo Dolenjskega lista, ki želi iz prve roke izvedeti za uspehe in težave te največje krajevne skupnosti v občini.
Po pravico h komisiji
Komisija za prošnje in pritožbe: največ dela s stanovanjskimi, komunalnimi in urbanističnimi zadevami
Vsekakor je največji porabnik denarja metliške zdravstvene skupnosti novomeška bolnišnica, za dejavnost katere je šlo 28 odst. vseh lanskih sredstev, na drugem mestu pa je metliški zdravstveni dom z 18 odst. vseh lanskih sredstev zdravstvene skupnosti. Vendar iz zdravstvenega doma že nekaj časa opozarjajo, da se priliv pri njih zmanjšuje in da mora občinska zdravstvena skupnost nameniti večji delež denarja za delo te ustanove. Tudi podatki kažejo na to: tako v osnovni zdravstveni dejavnosti in v zobozdravstvu naredi metliški zdravstveni dom več kot 70 odst. za zdravstveno skupnost, ki pa prispeva le 62 odst. njihovega celotnega prihodka.
Kakor že zadevo obračamo, nedvomno je, da bo v metliški občini tudi letos denarja za zdravstvo primanjkovalo. Povprečna prispevna stopnja za zdravstvo je bila lani 11,3 odst., taka je tudi letošnja, in čeprav je med višjimi v Sloveniji, so prosili izvršni svet, da bi jim dovolil za letos še višjo stopnjo, medtem ko so jo ponekod že lani zniževali.
A. B.
NOVO MESTO — Občinska komisija za prošnje in pritožbe, ki jo je v dosedanjem mandatnem obdobju vodil Niko Bricelj, je na zadnjem zasedanju 11. aprila razpravljala o svojem štiriletnem delu.
Od leta 1982 do 1986 je komisija obravnavala 93 vlog in pritožb občanov, ki sojih naslavljali naravnost komisiji ali pa so ji vloge odstopali v reševanje razni republiški ali zvezni organi. Vsako leto je prišlo v obravnavo nekaj čez 20 zadev, največ v letu 1985, ko jih je bilo 26. Kar 62 odst. vseh
• Komisija je k vsem obravnavanim vlogam dala mnenje in nakazala rešitev, ob koncu mandata pa sklenila, da je potrebno preveriti, koliko so bila njena stališča zares upoštevana. Člani komisije menijo, daje še vedno preveč birokratskega in neprizadetega odnosa nekaterih odgovornih in pristojnih upravnih in drugih delavcev.
vlog, s katerimi je imela opraviti komisija, se nanaša na neustrezno komunalno, gradbeno in urbanistično politiko. Številne vloge opozarjajo na neupoštevanje predpisov, neučinkovitost inšpekcijskih organov ter počasnost ali nestrokovno opravljeno delo s strani upravnih organov in skupnosti, na pomanjkanje urbanistične dokumentacije, predvsem zazidalnih načrtov.
Pri stanovanjski problematiki seje večina pritožb ali vlog nanašala na dodelitev stanovanj ali na odložitev odločb o prisilni izselitvi. Nemalokrat pa stanovanjski problemi nastajajo v zvezi z bivališči delavcev in njihovih družin iz drugih republik, ker jim v marsikateri delovni organizaciji ne zagotavljajo ustreznih (po dogovoru) pogojev za življenje, toda sprejemali so jih na delo.
S področja zaposlovanja in delovnih razmerij je komisija obravnavala 12 vlog. pretežno nanašajočih se na teže
zaposljive občane, kot so delovni invalidi, alkoholiki ali osebe, ki zelo pogosto menjajo zaposlitve.
Samo v petih primerih so se občani pritoževali nad slabo družbeno zaščito s področja socialnega zavarovanja. Ostareli, ki jim po zakonodaji socialna varnost ni zagotovljena s starostno ali invalidsko pokojnino, so se h komisiji zatekali po pomoč. Nemalokrat paseje komisija srečala z ugotovitvami, da dolgotrajnost sodnih postopkov \ premoženjskopravnih zadevah stran ke povzročajo tudi same, ko hočejo svoj prav uveljaviti za vsako ceno, četudi gre včasih za zanemarljivo premoženjsko korist.
R. B.
Asfaltni dolgovi
Letošnja asfaltiranja
METLIKA — Za letošnji program posodobitve cest v metliški občini bi lahko rekli, daje le malo razširjen dolg iz prejšnjega obdobja. Tako je bilo za letos v načrtu asfaltirati cesto od Slamne vasi do križišča za Radovico, kar so že naredili. Nadalje je v planu dokončanje posodobitve ceste od Radoviče do Krašnjega vrha v dolžini 1,7 km, asfaltiranje ceste od drašičke ceste do Vidošičev v dolžini 1,6 km ter asfaltiranje kilometra ceste skozi Dolnjo Lokvico. To bo veljalo brez del, ki jih bodo opravili krajani (to pa so vsa dela do asfaltiranja), 55 milijonov dinarjev.
Eden resnejših problemov v metli ški občini je še cesta Drašiči — Kr-mačina — hrvaška meja. Ker bi po mnenju nekaterih kazalo ta problem rešiti tako, da bi bila hkrati ta cesta tu di krožna povezava preko Rakovca in Božakovega z Metliko, bo pač treba najti novo traso in hkrati rešiti vprašanje povezave s Krmačino. Vse zadeve pa ne bo moč opraviti letos in bo dovolj, če bodo v tem letu dobili ustrezne projekte in potrebna dovoljenja
Novomeška kronika
PROTEST — Dijaki srednje šole tehničnih usmeritev v Šmihelu so ob černobilski katastrofi prišli na pregrešno misel, da bi kazalo ob takem dogodku prirediti protestni shod. Z idejo so kajpada seznanili šolske oblasti, nakar je ekološkim nadobudnežem eden od profesorjev pojasnil, da je treba takšno »prireditev« napovedati oziroma prijaviti en mesec vnaprej. Dijaki so potešeni, ne vedo le, kam naj pošljejo prijavo: v Ljubljano ali v Moskvo.
ODPAD — Če zbirate fotografije človeških obrazov, se oglasite na novomeškem Dinosu, kjer se valjajo neizmerne količine izpolnjenih kartončkov za izdajo osebnih izkaznic. Z vsemi podatki o rojstvu, bivališču, selitvah, za nameček dobite tudi odtis desnega kazalca. Čeprav ne vemo natančno, kaj o varovanju osebnih podatkov pravijo predpisi, je zadeva dokaj neokusna. Človeku pač ne more biti v veselje vednost, da se njegove generalije javno povaljujejo po odpadu.
ČEŠNJE — Iz dobro obveščenih virov smo zvedeli, da namerava meščanka iz boljše družine dati precepiti vse češnje tako, da bodo dajale samo rumene plodove. Dosedanji rdeči sadeži so bili preveč na očeh otrokom in škorcem. O poskusu varovanja lastnine s pomočjo varovalne barve bomo še poročali.
TELEFON — Poročajo, da so na Škrjančah zaradi napeljave telefona zastala vsa poljska dela. Kaže, da so se tudi kmetje odločili, da se bodo preživljali s pogovarjanjem.
Ena gospa je rekla, da se letošnji začetek vonjav iz čistilne naprave v Ločni časovno ujema z imenovanjem novega novomeškega izvršnega sveta. Pa ne da bi imela nova vlada ekološko manj občutljiv nos kot stara?
NAJŠTEVILNEJŠI IN NAJBOLJ DELAVNI
METLIKA — Na občnem zboru metliškega krožka Avto moto društva Bela krajina, najštevilnejšega in najbolj delavnega izmed štirih belokranjskih krožkov, so znova opozorili na nekatera nevarna in celo divja avtobusna postajališča v občini ter poudarili, da so v preteklem letu namenjali največjo pozornost prometni preventivi, zlasti v šolah, a tudi v otroškem vrtcu. Odločili so se, da bodo dali AMZS pobudo za akcijo vzoren in human voznik, med številne naloge v tem letu pa sodi tudi povezava s sorodnimi društvi v pobratenih Ronchiju in Wagni. Novi predsednik krožka je postal Andrej Sever.
Sprehod po Metliki
BRANKA HAUPTMAN, ravnateljica otroškega vrtca, je zaprosila pisca teh vrstic, naj odtolče na pisalnem stroju sporočilo, da je treba prijaviti otroke za sprejem v vzgojnovarstveno ustanovo najpozneje do 15. junija 1986. »To je potrebno zaradi načrtovanja dela,« je še dodala.
OPOZORILNE, PROMETNE IN DRUGE TABLE v metliški občini so zdelane, da je groza. Gradac več ni Gradac, ampak .radac, center se več ne imenuje center, temveč .enter in tako naprej. Duhoviteži in drugi razbijači se obnašajo kot glasba — ne poznajo namreč meja, spravijo se nad vse. Od table pri Gradcu, na kateri so bila napisana imena pobratenih občin, je ostal le še okvir. Od nekaterih izpisanih krajev je ostala le še polovica, drugo polovico smerokaza pa je vzela noč. Turisti bodo zevali kot kosi, saj kaj takega ne vidijo nikjer.
SREDNJA ŠOLA TEKSTILNE USMERITVE, ki praznuje letos dvajsetletnico plodnega delovanja, je poslala osnovnim in srednjim šolam na Dolenjskem in v Beli krajini razpis za literarne in likovne prispevke na temo Tekstilna delavka. Te dni prihajajo prvi izdelki. Najboljši bodo nagrajeni. Učenke te šole pa pripravljajo pod mentorstvom profesorice Biserke Mirtič izdajo posebne številkesvojegaglasila Zvita nit.
V BETI SO NAŠLI PRIMEREN PROSTOR, v katerem so uredili knjižnico. Na posodo bo strokovna literatura, a tudi beletristika. Knjižnica ni namenjena le učenkam srednje šole tekstilne usmeritve, ampak vsem zaposlenim. V Beti namreč že dolgo ugotavljajo, da ljudje vse premalo berejo. Da se bodo zadeve kar naenkrat izboljšale, je skoraj težko verjeti, toda poizkusiti ni greh.
MOJCA GRABRIJAN, uslužbenka pri Mercatorju, ima nemalo zaslug za uspehe metliških neorganiziranih boksarjev. S sinom Saškom je namreč očistila prostor za svojo hišo in tam se ob lepem vremenu sestaja mladež, ki ljubi ta kruti šport. Tja zahaja tudi Janko Guštin, Metličan, ki se bo vsak čas potegoval za zlato rokavico. Mojca Grabrijan upa, da ji jo bo prišel vsaj pokazat.
IZ NkŠIH OBČIN j
IZ NKŠIH OBČIN
*
Črnomaljski drobir
VEČ POSLUHA ZA TURIZEM! — Viničani. ki si v zadnjem času močno prizadevajo, da bi bil njihov kraj čim lepši in kar se da pripravljen na prihod turistov, so pozorni na vsako nitjmanjšo stvar, ki bi utegnila zbosti v oči goste v njihovem kraju. Tako so se spotaknili tnjt| 'ulj0 črnomaljske kmetijske zadruge, predvsem pa ob njegovo opremo: 3 mize in 9 stolov, ki so poleg tega. da so stari, tudi različnih barv. Nadalje jih zanima. kakšna bo usoda stare železnine, ki je že nekaj časa prazna, zadruga pa ima že nekaj let v svojih programih, da bo v njej naredila bife, v katerem bodo prodajali tudi hrano. Viničani upajo, da se bo sedaj, ko seje nekaj spremenilo v njihovi zavesti, kaj premaknilo tudi v kmetijski zadrugi.
RENDEZ-VOUS — Ansamblu Rendez-vous je v svoji turneji po Jugoslaviji končno uspelo nastopiti tudi v Črnomlju. Zapletov ob nastopu oz. pred tem nastopom ni manjkalo, saj se v kulturnem domu, ki so ga imeli glasbeniki za najbolj primeren kraj za predstavitev svoje glasbe, niso hoteli niti pogovarjati o gostovanju. Tako so v sodelovanju z mladinsko orginiza-cijo in srednjo šolo končno našli prostor v neakustični športni dvorani. Gostovanje je torej bilo, ostal pa je grenak priokus in vprašanje: komu je namenjena dvorana kulturnega doma? Ali ne tudi mladim in manj mladim ljubiteljem zabavnoglasbenih ansamblov? Če pa so se v kulturnem domu bali izgredov, naj povemo, da jih v športni dvorani ni bilo.
Ribniški zobotrebci
GRMADA ODPRTA — Kot že po tradiciji so tudi letos za 1. maj odprli turistični dom na Grmadi nad Ortnekom. Kot po navadi seje otvoritve turistične sezone udeležilo veliko ljudi.
SVEČANA ZAOBLJUBA — V prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnega življenja občin Kočevje in Ribnica, mladine, sorodnikov, prijateljev in znancev so novi vojaki ribniške vojaške enote dali pred spomenikom revoluciji svečano zaobljubo. S svečanosti so poslali telegram predsedstvu SFRJ.
PEVSKA REVIJA — To soboto bo ob 20. uri v Dolenji vasi pevska revija. Poleg pevskih zborov iz ribniške in Kočevske občine se bosta predstavili še domača folklora in godba na pihala iz Ribnice.
M. G-č
Drobne iz Kočevja
JUTRI DAN NAME — 16. maj je dan Name in ta dan bodo prodajali s popustom blago proizvajalcev vseh blagovnih skupin. Še do 17. maja bodo s 5-do 10-odstotnim popustom prodajali v Nami posodo Emo Celje, od 19. do 24. maja pa bodo na tehničnem oddelku prikazovali uporabo predmetov, kijih bodo tudi prodajali s popustom.
MESTO POSESALI — Šele minuli teden je končno prispel v Kočevje posebni avto-sesalec. ki je posesal z mestnih ulic prah, pesek in drugo nesnago. Predvideno je bilo, da bo to opravljeno pred prazniki, pa je imel ta avto delo drugod. Dokončujejo tudi označevanje horizontalne prometne signalizacije po cestah in ulicah v mestu.
DOKONČANA PLOŠČAD — Kot smo zvedeli pri krajevni skupnosti, bo še ta teden dokončana ploščad na Trgu zbora odposlancev in tudi dokončno urejen most pri cerkvi z dostopi. Tudi rok za dokončanje teh del je bil že večkrat prestavljen. V teh dneh bo dokončana tudi ureditev vrta pri kavarni Zvezda.
Trebanjske iveri
MOBILIZIRAN KONJ — Upamo, da ne izdajamo prehude vojaške skrivnosti, če povemo, da so imeli pred kratkim vaje tudi trebanjski teritorialci. Ob tej priložnosti niso poklicali pod orožje samo ljudi, ampak tudi konje. S konji večinoma ni bilo komplikacij. zataknilo sc je le pri enem, pravzaprav pri gospodarju onega izmed konj. Ta je namreč terjal, naj mu vojska izda potrdilo, da konj naslednjih deset let ne bo trpel zaradi posledic radiacije. Seveda so se vojaški strokovnjaki zelo čudili taki zahtevi. Krnel pa je to zadevo pojasnil takole: »Če meni škoduje solata, potem bo tudi konju zelena trava, po kateri se bo pasel med vojaškimi vajami.« Kmet seveda potrdila ni dobil, konj pa seje le udeležil vojaških vaj.
OLEPŠEVALNA DELA — Središče trebanjske občine, ki je kljub nasprotnim naporom Mirenčanov in Mokronožanov še vedno Trebnje, seje minule dni zelo polepšalo. Okolico so urejali fantje na bencinski črpalki, trgovci v Dolenjkini blagovnici, na podobna dela pa se pripravljajo tudi turistični delavci. Seveda gostilne Me glič, ki je tudi urejala okolico, ne gre spet omenjati, ker je pilot, ki je nastopal v novici v zvezi z. njo, tudi boksar Domnevnemu piscu teh vrstic je namreč obljubil spremembe na fasadi, ker pa je pisec zadovoljen s svojo fasado, bo pač molčal o teh stvareh.
PRIZNANJA OB PRAZNIKU KOČEVJA — Najvišje priznanje KS Kočevje, bronasto jelko, je prejelo AMD Kočevje. Razna umetniška darila pa so predstavniki pobratenih KS iz vse države podelili tudi KS Kočevje. (Foto: Primc)
Bronasto jelko Avto-moto društvu
Komu letošnja priznanja KS Kočevje-mesto?
KOČEVJE — Žirija za podeljevanje priznanj in nagrad pri krajevni skupnosti Kočevje-mesto, kiji predseduje Alojz Petek, jeob letošnjem prazniku KS Kočevje-mesto dodelila priznanja naslednjim:
Kipec bronaste jelke, ki je najvišje priznanje KS, prejme AMD Kočevje za svoje 40-letno preventivno in vzgojno delo na področju cestnoprometne varnosti.
Zlati grb mesta prejmejo Franc Artač (gasilstvo), Franc Merhar (moški pevski zbor) in tiskarna Kočevski tisk (za pomemben delež k razvoju Kočevja).
Srebrni grb mesta: Tanja Svetličič (za uspešno in ustvarjalno delo kot bivša sekretarka OK SZDL), inž. Marjanca Preložnik (za projektiranje komunikacij za spravilo lesa), dr. Franc Rupnik (za visoko strokovno delo, razumevajoč odnos do pacientov-starostnikov in požrtvovilno delo s pacienti-borci NOV).
Bronasti grb ir »ta: Fabjan Boštjan (v minulem mandatnem obdobju vodja delegacije KS Kočevje). Alojz Tomšič (gasilec), Gregor Komac (mladinski državni prvak v namiznem tenisu).
Zlata spominska plaketa: inž. Janez Trošt (iz Ljubljane), inž. Lojze Blen-kuš (iz Ljubljane) in Janez Durini (iz Novega mesta).
PRAZNIK ŠTIRIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
TREBNJE — Krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas, Račje selo, Štefan in Trebnje praznujdo 17. maja krajevni praznik. Ze dolgo vrsto let je to praznovanje skupaj, le da ga vsako leto organizira druga krajevna skupnost. Letos je organizatorica praznovanja KS Dolenja Nemška vas. V okviru praznika so organizirali vrsto prireditev. V petek, 16. maja. se bodo na Veseli gori pomerili šahisti, v soboto, 17._maja, pa bodo ostale prireditve. Že ob 9, uri dopoldne se bodo v Prapročah pomerili strelci, ob 10. uri bo občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči in civilne zaščite, ob isti uri bo tudi košarkarska tekma za prehodni pokal, ob 11. uri pa bo tek spominov ob žici okupiranega Trebnjega. Ob tričetrt na štiri bo promenadni koncert trebanjske godbe na pihala, ob 16. uri popoldne pa bo v sejni sobi gasilskega doma v Ponikvah slavnostna seja delegatov vseh štirih skupščin, članov svetov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Ob 17. uri bo pri gasilskem domu v Ponikvah tovariško srečanje s plesom.
REFERENDUM ^ ' JUNIJA?
KOČEVJE — Poročali smo že, da se v Kočevju in vsej občini pripravljajo na referendum za novi samoprispevek. V gradivu za bližnjo sejo zborov občinske skupščine (20. in 21. maja) je tudi pripravljen sklep, da bo referendum 22. junija od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. Samoprispevek (če bo izglasovan) bi plačevali od 1. avgusta 1986 do 31. julija 1991. Poudariti moramo, da je nekaj razlik med prvotnim gradivom (iz katerega smo črpali tudi podatke za objavo v zadnji številki našega lista) in najnovejšim (za sejo zborov občinske skupščine). Gre za nekatere razlike v številkah, ponekod pa tudi za delne vsebinske spremembe.
Podrobneje bodo o tem občani seznanjeni na zborih, ki bodo sklicani še pred referendumom.
S------------------------✓
PRIHAJA BEOGRAJSKA BANKA
KOČEVJE — Na nedavni seji občinskega izvršnega sveta in tudi na seji odbora občinske gospodarske zbornice je bilo sklenjeno, da se ugodi prošnji Beograjske banke, ki želi odpreti svojo poslovno enoto tudi v Kočevju. Prostore bo dobila sredi mesta (za Varteksom, bivši hotel Trst), ki pa jih bo treba obnoviti.
ČRNOMELJ: 4. GLAS MLADIH SLOVENIJE
ČRNOMELJ — V soboto, 17. maja, bo ob 20. uri v črnomaljskem kulturnem domu zabavnoglasbena prireditev Glas mladih Slovenije, ki bo letos že četrtič zapored. Na prireditvi, ki je zaslovela po vsej republiki, se bodo predstavili mladi glasbeniki amaterji z lastnimi skladbami iz vseh koncev Slovenije.
Luknje na cestah, denarja pa m
Delavci tozda za vzdrževanje In varstvo cest popravijo tOlIKO CSSt, Kolikor !~«|G denarja — Letos 33 milijonov izgube — Ni zanimanja za poklic
ČRNOMELJ — V Cestnem podjetju Novo mesto-tozd vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj, ki pokriva vso Belo krajino, se zavedajo, da osnovne dejavnosti ne uresničujejo v celoti. Ustavi pa se seveda pri denarju, saj na republiški cestni skupnosti glede na dotok denarja že nekaj let zavestno odobrijo za vzdrževanje cest 20 do 25 odst. manj sredstev, kot bi jih vzdrževalci potrebovali.
»Zimska služba mora solidno opraviti svoje delo, in ko marca konča, moramo prihraniti denar še za dva zimska meseca na koncu leta, kar pa ostane, razdelimo na ostale mesece. Tako le za silo krpamo 14 kilometrov magistralnih, 150 kilometrov regionalnih in 165 km lokalnih cest, da so prevozne,« pravi direktor tozda Boris Weiss ter pristavi, da ceste ne kažejo »reber« zaradi njihove malomarnosti ali morda zato, ker lukenj ne bi hoteli videti, temveč preprosto zato, ker nimajo denarja. Lani bi na primer potrebovali za zadovoljivo vzdrževanje belokranjskih cest 100 milijonov dinarjev, dobili pa so jih le 80 milijonov.
Opažajo tudi, da je poslovni uspeh tozda iz leta v leto slabši, vendar do konca lanskega leta še niso imeli izgube, čeprav lani že ni bilo več dovolj denarja za poslovni sklad. Četudi bi bilo dovolj dela za vseh 46 delavcev pri vzdrževanju cest, so se morali zaradi pomanjkanja denarja znajti tudi drugače. Ustanovili so ekipo, ki ročno asfaltira manjše površine ter krpa luknje na cestah. Vendar jim vse to ni pomagalo, da ne bi v letošnjih prvih treh mesecih imeli skoraj 33 milijonov dinarjev izgube. A računajo, da bo do konca leta izguba pokrita, saj veliko stroškov, ki so jih imeli z zimsko službo, ni plačanih. Plačnik je občinska samoupravna interesna skupnost za ceste; ta Cestnemu podjetju sicer nakazuje denar, ki
priteče na sis, vendar je priliv manjši, kot so stroški zimskih cestnih del.
V črnomaljskem tozdu pa že sedaj opozarjajo tudi na kadrovske težave, ki se jim obetajo v prihodnjih letih. Res je, da fluktuacije skoraj nimajo, pač pa je veliko starejših delavcev tik pred upokojitvijo, pri mladih ljudeh pa ni zanimanja za cestarski poklic.
M.BEZEK
ŠTIRJE BRONASTI — Na zadnji seji KKSZDL Kočevje-mesto III so podelili bronasta priznanja SZDL. Prejeli so jih: Cveto Križ (za delo na kulturnem področju), Roman Pečnik (za uspešno vodenje OO ZSM Trata), DjordjeStje-pič (za delo na področju SLO) in Slovenska izseljenska matica podružnica Kočevje (priznanje je prevzel Stane Jajtič — za utrjevanje vezi z našimi izseljenci po vsem svetu). Na fotografiji: predsednik KK SZDL Vito Savič (desni) podeljuje priznanje Cvetu Križu, poleg pa so še ostali nagrajenci.
Najbolj ponosni na vrtec
SODRAŽICA — Vsako leto praznuje 25. maja Sodražica svoj krajevni praznik. Na ta dan leta 1942 je bila prvič osvobojena. Med vojno je bila preko 30-krat bombardirana z letali ali obstreljevana s topovi. Spominske plošče in spomeniki po vsej krajevni skupnosti pa spominjajo na žrtve, na ceno svobode in so pomnik sedanjim in poznejšim rodovom. Na njenem območju, na Travni gori in v okolici, je delovala že od 14. julija 1941 prva ribniška partizanska četa.
Tekstilana še brez nove »glave«
Jože Vonta: »So pogoji, da se družbeno varstvo ukine« — Ni obljubljenih kadrov, ____________ki	bi zamenjali sedanji organ družbenega varstva______
KOČEVJE — Ugotovljena izguba Tekstilane ob koncu lanskega leta (preko 400 milijonov dinarjev) je bila dejansko še večja, saj je bilo naknadno ugotovljeno, da so bile zaloge previsoko ocenjene in da nikjer ni bilo knjiženega 70.000 DM dolga partnerju iz Zvezne republike Nemčije.
Začasni kolektivni poslovodni organ Tekstilane, ki vodi to delovno organizacijo med ukrepom družbenega varstva, je pri urejanju boljšega gospodarjenja, delovne discipline, izkoriščanju delovnega časa in delovnih sredstev pa tudi na drugih področjih dosegel do konca prvega trimesečja letos lepe uspehe, saj je imela Tekstilana celo okoli 20 milijonov dinarjev presežka.
To je samo nekaj glavnih misli iz poročila predsednika začasnega KPO Tekstilane Jožeta Vonte, ki gaje podal na prvi seji novega občinskega izvršnega sveta 5. maja. Ob tej priložnosti je tudi sporočil, da s 1. julijem nepreklicno zapušča to dolžnost, ker je v svoji delovni organizaciji dobil dovoljenje, da sodeluje pri sanaciji Tekstilane največ 6 mesecev, zdaj pa sodeluje že 7 mesecev; vendar je pripravljen ostati še maja in junija, ki sta za prodajo Tekstilaninih proizvodov najbolj kritična meseca, da ne bi bilo kasneje očitanj, da je zapustil Teks-tilano v najbolj težavnem obdobju. Izrazil je tudi pripravljenost, da bo kasneje, a le občasno še pomagal novemu vodstvu, če ga bo za pomoč prosilo. Menil je, da ob polletju poslovni uspeh ne bo slabši, opozo-
ril pa je, da je začasni KPO naredil vse, kar je mogel, ostali pa ničesar od tistega, kar so obljubili. Niso priskrbeli kadre za ključna in najodgovornejša delovna mesta, ni rešeno vprašanje oprostitev družbenih dajatev in tudi ne predaja obrata v Osilnici kakšni drugi delovni organizaciji.
V razpravi je nato sodelovalo več članov izvršnega sveta in nekateri
# Ob zaključku razprave se je novi predsednik IS Dušan Popovič zahvalil Jožetu Vonti in ostalim članom KPO za dosedanje delo in izrazil prepričanje, da bodo še naprej sodelovali pri tem delu. Poudaril pa je, da se do konca tega leta obetajo izgube še v več drugih delovnih organizacijah. Sporočeno je bilo še, da v zvezi s Tekstilano poteka akcija, da bi- jo oprostili plačevanja prispevkov za SIS.
gostje, ki so med drugim izražali dvom, če so številke o dosežkih sploh točne, zaskrbljenost, ker še ni strokovnjakov, ki bi nadalje vodili podjetje, in celo sum, da »se bo vse sesulo«, ko začasnega KPO ne bo več. Opozarjali so, da kratkoročni
ukrepi niso dovolj in da pogrešajo za Tekstilano dolgoročno usmeritev.
Jože Vonta je v odgovoru dejal, da se mu ta razprava zdi kot zaslišanje, on pa je pričakoval predvsem napotila za nadaljnje delo. Poudaril je, da so sanacijski program za tekstilano delale ustanove, ki so za to najbolj poklicane in usposobljene. Dolgoročni razvoj bo moralo načrtovati novo vodstvo, ki bo morda imelo, povsem drugačne zamisli.
J. PRIMC
Po suhorobarskih izdelkih, ki sojih izdelovali predvsem v Sodraški dolini, pozna danes Ribnico vsa domovina in tudi v drugih državah. Po vojni se je v Sodražici iz obrtnih delavnic razvila industrija, in sicer današnji sodraški tozd Inlesa in Donitov tozd Plctilnica, ob njima pa obrat Pletenine, ki je pomemben še posebno zaradi zaposlovanja žena.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Mihelič ugotavlja, da je KS napravila pomemben napredek, (skoraj vse ceste po vaseh so asfaltirane), še posebno pa so ponosni na novi vrtec, ki so ga zgradili s samoprispevkom in veliko pomočjo združenega dela iz vse občine.
Tudi v naslednjem obdobju bo potrebno postoriti še marsikaj, najbolj nujna pa je prenova ceste skozi Sodražico, ki je popolnoma uničena, in naprej do Žlebiča. Obnove sta potrebni tudi stavba osnovne šole in doma TVD Partizan. Nujna je razširitev telefonskega omrežja, saj je že okoli 200 nerešenih prošenj za telefonske priključke (nekatere so stare že nad deset let), razen tega so tri vasi brez telefona. Komunalno je potrebno opremiti še zazidalno cono Hosta, dograditi kanalizacijo, obnoviti vodovod in urediti nekatere manjše zadeve, ugotavlja predsednik Mihelič.
J. P.
Priznanje trebanjskim pihalcem
Občinski pihalni orkester Trebnje je dobil priznanje Osvobodilne fronte
TREBNJE — Živahnega trebanjskega kulturnega utripa si ni moč predstavljati brez Občinskega pihalnega orkestra. Ta je prisoten na vsaki večji proslavi. Je ansambel, ki ga pozna in ceni sleherni občan. Zato je odveč dodajati, da je prišlo eno izmed letošnjih priznanj OF v prave roke.
»Naj se z godbo dogaja karkoli, ves čas imamo pred očmi, da smo ena izmed najstarejših in najuglednejših kulturnih skupin v občini,« pravi predsednik trebanjske godbena pihala Franc Jevnikar, sicer direktor Mcrcatorja-tozd Gradišče. »Tega smo se v našem ansamblu, ki je tudi sicer uglašena celota, ves čas zavedali. Naša prva skrb je vedno bila. da smo imeli dovolj godbenikov. Prva leta smo sami skrbeli za izo-raževanje naraščaja, v zadnjem času pa za to skrbi trebanjska glasbena šola. Svoj učno-vzgojni program je zaradi tega prilagodila našim potrebam. Trenutno imamo
v šoli 20 učencev. Poleg tega poši: Ijamo svoje člane na dodatno izbo-raževanje v okviru ZKO. Da godba lahko deluje, potrebuje tudi denar. Vsako leto ga porabimo po dva milijona; največ ga prispeva ZKO Trebnje, pa tudi delovne organizacije rade pomagajo,« pripoveduje Franc Jevnikar, ki je v godbi trobentač že celih 25 let.
Da godba obstaja že 60 let. se morajo godbeniki marsičemu odreči. Vsako leto se namreč zvrsti 60do 70 nastopov. Na srečo zadnja leta nastopajo večinoma v občini, kar vzame godbenikom manj časa.
Dvakrat na teden pa godbeniki po dve uri žrtvujejo za vaje. Že dolga leta vodi godbo in seveda tudi vaje kapelnik Ivan Matoš, s katerim so godbeniki zadovoljni.
»Toda doslej še nihče med nami ni tarnal zaradi pomanjkanja časa. Med nami. pa so delavci, izobraženci, mladinci, obrtniki in kdo bi naštel vse poklice, ki jih opravlja 60 naših godbenikov. In sleherni med njimi vedno najde čas za nastop ali vajo. Veliko razumevanja pa je za godbo tudi pri občinskih dejavnikih in v organizacijah združenega dela.
Ker smo tudi v ansamblu prijatelji med sabo, se ni bati, da ne bi delovali še dolgo vrsto let.« je zagotovil Jevnikar.
J. S.
Zgledi najbolj vlečejo
V trebanjski občini registriranih 2000 krvodajalcev — Tone Gole je dal kri 50-krat_________
TREBNJE — »Med krvodajalce sem pred tridesetimi leti zašel bolj po naključju in iz radovednosti. Kasneje so me večkrat klicali, ker imam razmeroma redko krvno skupino. Spoznal sem, da sem potreben, da moja kri lahko v resnici pomaga reševati življenja. In tako sem vztrajal vse do danes, ko sem dal kri že petdesetič, in jo bom nemara še, dokler bom zdrav,« je povedal Tone Gole, inšpektor milice iz Trebnjega ob zadnji krvodajalski akciji.
Kot se za tak jubilej spodobi, je Tone Gole prvič v svoji krvodajalski karieri izkoristil prost dan. In ker je bilo tako, je ostalo še nekaj časa za pogovor z aktivistikama Rdečega križa Štefko Gregorčič, ki je predsednica občinske organizacije RK v trebanjski občini, in sekretarko. Majdo Miklič.
Tone Gole: t Krvodajalec bom, dokler bom zdrav.1'
»Zaradi kvodajalstva nisem nikoli čutil kakšnih posledic. Zdelo se mi je celo koristno za zdravje, saj ti ob odvzemu krvi izmerijo pritisk, pregledajo kri, včasih so pregledali celo pljuča. Vendar nimajo vsi takega odnosa do krvodajalcev. Ko sem nekaj časa nosil značko za 25-krat oddano kri, so me nekateri z začudenjem spraševali, češ ali si tudi ti krvodajalec. Sicer pa moram pohvaliti trebanjski Rdeči križ, ki v resnici zgledno organizira krvodajalske akcije. Zato ni čudno, da je naša občina med prvimi po številu krvodajalcev,« je povedal Gole.
Majda Miklič pajedodala.dabi bilo krvodajalcev lahko še več, zlasti tistih iz bolje situiranih slojev. Če bi vsak državljan oddal kri enkrat samkrat v življenju, bi bilo krvi dovolj za vse potrebe. Tako pa morajo tudi v trebanjski občini vlagati vse napore v to, da redno vzdržujejo stike z 2000 krvodajalci, kolikor je registriranih v občini. Zadnji dve leti namreč število krvodajalcev upada, med njimi pa ni zlasti mladine od letnika 1950 naprej. Mladinci pa ne vedo. kaj naj bi počeli. Malo več bi lahko za populariziranje krvodajalstva naredil tudi sindikat, poudarja Mikličeva.
Vsi trije so zatrdili, da najbolj vlečejo zgledi. Ko sta direktorja Dane in Kolinske dala kri, jima je sledilo dosti delavcev. In lahko rečemo, da dober zgled daje tudi predsednica trebanjskega Rdečega križa. Štelka Gregorčič, ki je vsili iskala krvodajalce tudi po domovih, je sama dala kri že 26-krat.
J. S.
IjZNkŠIHOBČIN jfijjftj IZNKŠIHOBČIN
m
Zdomski otroci ari vrstnikih v Brežicah
Prireditve na srečanju gradbenikov
Na 8. kulturnem sreča-
nju slovenskih gradbenikov nad 500 nastopajočih
BREŽICE — Kulturni utrip mesta bodo prihodnji teden poživili pevci, godbeniki, likovniki, literati, folklorni plesalci in gledališčniki iz 27 gradbenih delovnih organizacij. Na osmem kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije bo nastopilo kar 538 udeležencev.
Prvi bodo v ponedeljek, 19. maja prispeli v Brežice likovniki in literati. Pričakujejo jih nekaj več kot 100. Po sprejemu, ki je napovedan za 10. uro, jih bodo odpeljali na ogled kulturnih zanimivosti v Kostanjevico. Ob 17. uri bo v galeriji Posavskega muzeja otvoritev likovne razstave, ob 18. uri pa literarni večer.
Za v četrtek, 22. maja, ob 12. uri je v restavraciji Blagovnice napovedana okrogla miza o kulturi v gradbeništvu. Ob 19. uri bo brežiško občinstvo lahko gledalo dve gledališki predstavi — skupine IMP in skupine Srednje gradbene šole Ivan Kavčič iz Ljubljane.
Na zadnji dan srečanja v petek, 23. maja, pričakujejo prihod 426 pevcev in godbenikov. Ob 14. uri se bodo sestali zborovodje in vodje drugih kulturnih skupin, ob 17.30 bo nastop godbe na pihala in folklore, ob 18. uri pa bo v gradu revija pevskih zborov.
Za člane organizacijskega in častnega odbora bo pral tem nastopom priredil sprejem predsednik občinske skupščine Stane Ilc.
v_____________________________________^
ZMAGA LISCI
SEVNICA — V okviru letošnjih DŠI je bilo pred dnevi organizirano tekmovanje v Šahu. V ekipni razvrstitvi je zmagala Lisca s 5 točkami pred M Kopitarno 4, Metalno Krmelj 2 in Stillesom z 1 točko, med posamezniki pa je bil najboljši Levičar pred Derstvenškom in Cvirnom. Za zmagovalno ekipo Lisce so igrali Kozamernik, Cvirn, Gačnik in Ernesti.
J. BLAS
Teden dni v slovenski šoli — Bogat teden
r
BREŽICE — Na povabilo občinske konference SZDL, kije 16. novembra lani podpisala listino o sodelovanju s slovenskim kulturnoprosvetnim društvom > Mura« v zahodnonemškem Be-sigheimu, se bo prihodnji teden mudlo v Brežicah 25 zdomskih otrok, učencev nemških osnovnih šol in tamkajšnjih oddelkov za dopolnilni pouk slovenščine.
Otroci naših delavcev v tujini bodo od ponedeljka naprej prisostvovali pouku v brežiški osnovni šoli, prebivali pa pri vrstnikih doma. V popoldanskih urah si bodo ogledali Posavski muzej in druge zanimivosti Brežic, prisostvovali bodo praznovanju dneva mladosti in sprejemu v mladinsko organizacijo. Vanjo bodo včlanili tudi goste in jih istočasno sprejeli v članstvo Rdečega križa.
V šoli se bodo lahko pridružili najrazličnejšim interesnim dejavnostim in odpeljali jih bodo tudi na kopanje v Četeške Toplice. Učence višje stopnje bodo priključili razredu, ki sije z odličnimi spisi prislužil brezplačno vožnjo do Kopra in nazaj. Tako bodo gostje videli še morje. Teden bo torej bogato izpolnjen, zaključili pa ga bodo v soboto z izletom v Kumrovec.
Beti noben novinec ni osamljen
Tudi Sotla ni ovira
DOBOVA — »Pri nas se vsak mladi delavec po prihodu v kolektiv hitro počuti doma, ker mu mladinci pomagamo prebroditi začetne težave pri vživljanju v novo okolje,« je povedala predsednica mladinske organizacije v Konfekciji Beti Gordana Gjuričič.
Zadnje čase se v dobovskem tozdu povečuje število mladih, tako da imajo že dve leti svojo osnovno organizacijo ZSMS. Tajnica mladinske organizacije Tatjana Kovačič je prav tako kot Gordana prepričana, da delavkam in delavcem, ki prihajajo k njim naravnost iz šolskih klopi, zelo veliko pomeni topel sprejem na delovnem mestu. Gordana in Tatjana sta nato družno dodali, da to še ni vse delo mladinske organizacije:
»Med naše dolžnosti sodijo tudi delovne akcije, skrb za to, da se mladi čim bolje izpopolnijo v poklicu in seznanijo z varstvom pri delu. Razen tega jih spodbujamo, da se jih čimveč vključi v civilno zaščito in spozna naloge splošne ljudske obrambe. Iz vrst mladih delavcev predlaga naša organizacija delegate za samoupravne organe. Letos bomo mladinci iz Dobove obiskali še druge tozde, da se bomo spoznali med seboj in dobili celovitejšo predstavo o Beti.«
V aprilu smo mladinci iz Bednega tozda poskrbeli tudi za okolje svoje tovarne,« je z očitnim zadovoljstvom povzela besedo predsednica. »Medtem ko je v
Gordana Gjuričič
Krškem potekal kongres slovenske mladine, smo zasadili park z 88 drevesi v Titov spomin. K delu smo pritegnili vse delavce, rojene v aprilu, in tiste, ki letos odhajajo v pokoj. Z veseljem so se nam odzvali.«
Na vprašanje, če se povezujejo z mladimi v krajevni skupnosti, je Tatjana Kovačič odgovorila, da še ne, da pa bodo stike navezali, takoj ko bo v kraju zaživela mladinska organizacija. j XEPPEY
Nismo jedii neužitnih živi!
Zelenjavo so sproti analizirali v jedrski elektrarni — Po 9. maju so postale prepovedi o izločanju živil iz prodaje bolj širokogrudne
BREŽICE — Ljudje se kar naprej obračajo na najrazličnejše naslove tudi na nas novinarje, da bi se prepričali, če so glede škodljivosti živil zares ukrepali vsi, da bi zavarovali zdravje občanov.
Za tiste, ki so še v dvomu, če morda le niso kupili kontaminirane zelenjave, danes po kronološkem redu priobčujemo, kaj seje dogajalo. Podatke smo dobili pri načelniku medobčinskega inšpektorata dipl. veterinarju Miroslavu Mikelnu v Krškem.
Morebitno škodljivost mleka in skute so od 3. maja najprej ugotavljali pri artiških kmetih, ki so ta živila prinesli naprodaj na krško tržnico. Prodaje ni bilo treba nikomur
MNOŽIČNO NA TEKU OF
LESKOVEC — AS Maraton iz Leskovca je pred dnevi pripravil tradicionalni, 3. tek OF, ki se gaje udeležilo veliko število nastopajočih iz vse Slovenije. Pri mlajših pionirjih je zmagal Mihurko (Sevnica) pred Mervarjem (Straža) in Kranjcem (Sevnica), pri mlajših pionirkah Božičeva (Kostanjevica) pred Kuzmičkijevo (Sevnica) in Gerškovo (Leskovec). Pri starejših pionirjih je zmagal Hrvatin iz Kostanjevice, drugi je bil Sevničan Koren in tretji Zupančič iz Leskovca, medtem ko je pri starejših pionirkah zmagala Sevničanka Bahlatova pred Kuplenikovo in Klemenčičevo iz Kostanjevice. V mladinski konkurenci je slavil Sevničan Drobne, člana AS maraton Omerzel in Lazar pa sta bila 2. in 3. V članski konkurenci je zmagal Vidmar (VP Sinj), pred Križmanom (AK Šiška) in Macuhom (Podvleka). Pri veteranih je zmagal Bartolj iz Zadvo-ra, pri ženskah pa Lavričeva iz Dol. Ponikev in Lampetova iz Brda.
prepovedati, ker so proizvajalci krmili krave s suho krmo.
V skladišču trgovske organizacije Emona Posavje v Brežicah so 5. maja vzeli vzorce solate iz Biograda in Sabca ter domačega ohrovta in domače solate. Užitna je bila samo solata iz Šabca. Isti dan so v splošni bolnišnici vzeli vzorce skute iz bližnjega okoliša in bila je neoporečna.
A Vse analize so opravili v jedrski elektrarni v Krškem. Po zagotovilih tovariša Mikelna so strokovnjaki delali zelo požrtgovalno in več ur, kot traja običajen delavnik, čeprav to ni njihova delovna dolžnost. Meso pošiljajo v analizo Inštitutu Jožef Štefan, klavnice pa se že ves čas ravnajo po navodilih inšpekcije in ne sprejemajo v zakol živine, ki sojo hranili s svežo krmo.
Dober prodajalec svetuje
Učenci brežiške šole so se odlično izkazali in osvojili dve prvi in dve tretji mesti
BREŽICE — Učenci šol za trgovinsko dejavnost so se konec minulega tedna tukaj srečali na 11. republiškem tekmovanju v tehniki prodaje. Doslej so potekala tekmovanja samo v večjih mestih, toda pokazalo se je, da so srečanja v majhnem kraju lahko še bolj prisrčna, poleg tega pa imajo Brežice že po tradiciji razvito trgovino. Tekmovalne skupine so razdelili po prodajalnah z železnino, obutvijo, belo tehniko, barvami in laki, z živili, kozmetiko, metrskim blagom in konfekcijo.
vil. Ocenjevalci so bili pozorni za njegovo iznadljivost, na sposobnost strokovnega svetovanja pa tudi na pravilno izračunavanje prodanega
Komisija je ocenjevala osebno urejenost, sproščenost in samozavest prodajalca, način, kako je blago ponudil, ga razvrstil po prodajni mizi, ga kompletiral, določil količino in ga za-
• Učenci brežiške šole so osvojili dve prvi in tri tretja mesta in doslej še nikoli niso bili tako uspešni. Pri prodaji živil je dosegla prvo mesto Klavdija Žalig, pri obutvi Mihaela Jazbec. Simon Štemberger je bil tretji v skupini za belo tehniko in akustiko, Metka Dobrina pri barvah in lakih ter Maja Vučkovič pri kozmetiki. Zmagovalnim trojicam je pokale podeljevala Dragica Štojs, predsednica skupnosti ekonomskih šol Slovenije. Ob tem je med drugim dejala, da v življenju ni enakosti in da stremljenje po uravnilovki duši boljše delo. Torej so tudi med dobrimi prodajalci nekateri boljši.
blaga, na njegovo izročitev kupcu, na to, kako se je od njega poslovil in priporočil za naprej.
Tekmovalci so se dobro odrezali, saj je vsaka šola poslala najboljše učence. Seveda ni šlo brez napak, prav te pa so učitelje in mentorje opozorile, kaj morajo spremeniti pri svojem delu.
J. T.
ZALOŽENOST PRIVABLJA KUPCE — V Blagovnici Emona Posavje v Brežicah so sprejeli tri skupine po devet tekmovalcev, po eno v vsaki etaži. Učenci in člani komisije so jih pohvalili, da so dobro založeni, čeprav si trgovci želijo, da bi bile zaloge še bolj pestre. Na sliki desno (v beli halji) je Klavdija Žalig iz brežiške šole, kije v svoji skupini osvojila največ točk in se uvrstila na prvo mesto. (Foto: J. Teppey)
0 Trubarju s pesmijo in besedo
V Loki pri Zidanem mostu je veliki Slovenec služboval 14 let — V spomin spomenik in tridnevne slovesnosti — Tudi 200-letnica osnovne šole Loka
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU,SEVNICA — V Loki, prijazni vasici, je v svojih mlajših letih služboval Primož Trubar kar štirinajst let: od 1528 do 1542. Osrednje slovesnosti bodo v njegov spomin v začetku junija.
na posebna medalja z likom Primoža Trubarja, v bistvu, povečana Stovičkova značka, ki jo namera-
Pripravljalni odbor — v njem dela tudi loški rojak zgodovinar dr. Janko Prunk — je ponovno zasedal v soboto. Tokrat je bilo že kaj poročali. Kipar Mirsan Begič je že izdelal Trubarjevo oprsje v mavcu. Tisti, ki so ga videli, so dejali, daje nanje naredil poseben vtis. saj Trubar doslej še ni bil upodobljen v mlajših letih.
Slovenski protestantizem se je še na druge načine dotaknil sevniške
občine. Zato bo uvodni koncert v petek, 13. junija, v sevniški Lutrovski kleti, kjer bo pel oktet Boštanjski fantje. Naslednji dan bo v znaku 200-lctnice loške osnovne šole. danes podružnični štirirazrednici sevniške osnovne šole s celodnevnim poukom. Zlato Kladnikovo značko bo prejela loška krajevna skupnost. Osrednja slovesnost z odkritjem spomenika pa bo v nedeljo. Za to priložnost bo izdela-
vajo izročiti dr. Matjažu Kmeclu, saj je rod Kmeclovih učiteljeval v tem kraju.
V sami Loki bodo pripravili troje razstav o Trubarju. Nedvomno bo posebno doživetje kulturni večer z loškimi kulturnimi ustvarjalci. Sodelovali bodo literati, pevci in glasbeni umetniki. Skratka: Trubar bi bil, če bi mu bilo dano ozreti sena svoje župljanc. ponosen nanje.
A.ŽELEZNIK
Cestni križi
Obmirenska cesta pred zaporo?
SEVNICA — Na zadnji seji skupnosti za ceste so poročali o nezavidljivem položaju cest sevniške občine. Ugotovili so, da denarja za ceste vsepovsod primanjkuje in da tudi republiški tehnični normativi ne ustrezajo. Po njih pride na primer le 15 kubičnih metrov gramoza na 15 km ceste. Povrhu vsega so cestarji imeli v letošnji zimi nadpovprečno veliko izdatkov zaradi pluženja cest.
Ljudje pričakujejo, da bodo slednjič le posodobili cesto proti Blanci, za kar manjkata še dobri dve milijardi starih dinarjev. Trd oreh bo predstavljala tudi modernizacija ceste Orehovo — Breg — Sele, za kar pričakujejo republiško pomoč. Poglavje zase je asfaltiranje ceste ob Mirni, ki poteka dobesedno po polžje. V bližini žage v Dolenjem Bošta-nju obstaja celo nevarnost, da se cestišče sesuje v Mirno. Dodajmo še, da je obmirenska eesta zadnja izmed treh cest. ki bi že zdavnaj morale biti posodobljc-
A. Z.
poslalo v Brežice podjetje Voče iz Zagreba.
Od 9. maja napfej so za prodajo zelenjave obveljale nove mejne vrednosti in ukrepi niso bili več tako strogi. Do takrat so na primer v solati lahko namerili le 250 bekere-lovjoda 131, potem so jih dovolili 3 tisoč. Tisti dan so vzeli v brežiški občini dva vzorca solate, kije zrasla na tamkajšnjih tleh, in ugotovili, da sta užitna. Berivka je vsebovala 1950 bekerelov joda, glavnata solata pa 1950. Po prejšnjih normah bi bili obe neužitni.
BREZICANI SO PRAZNOVALI S PETJEM
Na odkupu sadja in zelenjave pri Agrarii so 6. maja izločili iz prodaje redkvico iz Župelevca, solato iz Biograda na tržnici in ohrovt, ki ga je Agrarii dobavilo podjetje Sadje iz Ljubljane.
7. maja je inšpekcija na tržnici prepovedala prodajo solate, ki jo je
BREŽICE — Dan osvoboditve 9. maj je bil praznik brežiške krajevne skupnosti. Počastili so ga v soboto,
10.	maja, v slavnostni grajski dvorani, kjer je nastopilo na reviji blizu 500 pevcev iz občine. O pomenu praznika je občinstvu spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Tone Jesenko. Najbolj prizadevnim krajanom v družbenopolitičnem, samoupravnem in kulturnem življenju Brežic so nato podelili priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: Ernest Ferk, Živorad Gajič, Lazar Gligič, Božo Golubovič, Božo Kerin, Elizabeta in Dragutin Križanič, Meta Ke-ršak, Martin Smajgelj, Majda Ve-ličkovič, in Jana Videnič.
Beseda ni konj
Pomisleki ob resoluciji
KRŠKO — Pridobivanje novih, predvsem izvozno usmerjenih proizvodnih programov je ena ključnih nalog resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Krško, ki so jo delegati na zasedanju 8. maja sicer sprejeli z veliko večino, a ne brez zadržkov.
Delegacija vzgoje, izobraževanja in kulture meni, da so negospodarske naložbe predimenzionirane, zato podpira le tiste negospodarske naložbe, za katere bo dalo sredstva združeno delo namensko, s svobodno menjavo dela. V časih, ko si delavci v vzgoji in izobraževanju ne morejo privoščiti sklada skupne porabe, tenkočutnost ne bi bila odveč. Tudi ko bi bilo potrebno pojasniti ljudem, od kod denar za posamezno naložbo.
Ljudje pač vsak po svoje tehtajo (ne)upravičenost predvidenih naložb. Kulturniki sprašujejo, zakaj ni v programu naložb nikjer predvidena zagotovitev matičnosti Valvasorjeve knjižnice v Krškem ob dejstvu, da je bito o tem izrečenih veliko besed in obljub. Na zboru združenega dela so predstavniki nove občinske »vlade« skušali neprijetno vprašanje zdravstvenih delavcev, kaj bo z izgradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem, če referendum za uvedbo samoprispevka ne bi uspel, odpraviti kar na kratko kot neprimerno.
Seveda, pri nas referendum »mora« uspeti; Krčani sami najbolje občutijo sedanjo prostorsko stisko v zdravstvenem domu, ki tudi prispeva k slabši kakovosti storitev, in ne pozabljajo, da so edina krajevna skupnost v občini brez samoprispevka. Ni pa dobro — če naj ne bi tudi novi sklic zbora združenega dela, tako kot prejšnji, dobi! dokaj neposrečen vzdevek molčeči zbor — že v kali zatreti glas delegatov. Taisti delegatski glas iz zdravstva namreč je »neprijetno vprašanje« oblikoval takole: za kaj so delavci in občani bolj zainteresirani za gradnjo zdravstvenega doma ali hipodroma ob dejstvu, da je delavčev žep že tako preobremenjen. Naposled tudi delegacija kmetov krajevnih skupnosti Leskovec in Krško polje sodi, da je pridelovanje hrane pomembnejše kot gradnja hipodroma. IGM Sava je z lastnikom zemljišča podpisala pogodbo o izkoriščanju gramoza in mora, tudi po zakonu o kmetijskih zemljiščih, vzpostaviti prvotno stanje, ne pa (žal res ne edino!) rano na Krškem polju ozaljašati —- s hipodromom.
P. PERC
Novo v Brežicah
O DENARJU DA, O VSEBINI NIČ — Stara pesem se ponavlja. V združenem delu so porabili zelo malo časa in besed za program občinske zdravstvene skupnosti do 1990. Mnogi so morali pohiteti, da novi skupščini ne bi bilo treba vnovič odložiti prve seje. Enako kot doslej so se zapičili delavci v številke, v vredne:; programa in le redke je zanimalo, kaj to pomeni in če je res tisto, kar bodo jutri najbolj potrebovali.
PODJETNI JUTRIŠNJI PRODAJALCI — Sodeč po tem, kako je bilo 72 učencev trgovinskih šol iz vse Slovenije te dni pripravljenih postreči svojim strankam, strogim članom ocenjevalnih komisij, se trgovini spet obetajo zlati časi. Lepo bi bilo, ko bi vsi najboljši kar ostali v Brežicah, da bi zapolnili praznino za generacijami, ki so poznale ali še poznajo blago in jim zaradi tega ni odveč strankam deliti napotke.
BODO ZDAJ MANJ SILILI V TOPLICE? — Na zagrebški televiziji so Brežičani lahko slišali, kakšna vaba je za mnoge naravna radiokativnost toplih vrelcev in da ljudje trumoma odhajajo na primer v Čateške ali atomske Toplice, sicer pa podlegajo paniki in ne verjamejo lastnim strokovnjakom Kljub njihovim zagotovilom si namreč ne upajo uživati živil, za katera domnevajo, da ogrožajo zdravje. Saj ni čudno, da so zbegani, ko pa si izjave s pristojnih mest ob istem času nasprotujejo. Dobro, da je najhujše že mimo, upajmo, da se bo iz zmede, ki je nastala, vsak česa naučil.
Od 30. aprila do 9. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Marja Bizjak jz Krškega — Aleksandra, Darinka Žerjav iz Brežic — Roka, Hasnija Rozman iz Bizeljske vasi — Sebastijana, Jasna Štos iz Rozge — Adriano, Zofka Žalnik iz Brega — Edija, Helena Gramc iz Brežine — Matjaža, Irena Preskar iz Globokega — Jureta, Ivica Jug s Senovega — Barbaro, Antonija Kožar iz Vel. Malenc — Dijano, Mire-la Albreht iz Brežic — Darijo, Marina Štefkovič iz Farkaševca — Ivana, Darinka Hribšek iz Pišec — Primoža, Alojzija Grilc iz Dobrove — Karla, Renata Kastner iz Brežic — Jaka, Branka Bukovinski iz Koritnega — Mateja, Šukrija Aguši iz Krškega — deklico, Sonja Bosina-Lah iz Krškega — Kirn, Irena Majce iz Mosteca — Niko, Nadica Škrbec iz Laduča — deklico. Čestitamo!
Krške novice
PREMOG — Odkar so v senovs-kem rudniku ugotovili, da jih prodaja premoga preveč obremenjuje in so ta posel prepustili M-Preskrbi. nezadovoljstvo ljudi ne pojenja. Vrstijo se delegatska vprašanja in odgovori, razmere pa se na jezo ljudi ne spremenijo. Tudi na zadnji seji občinskega zbora združenega dela je delegat Celuloze opozoril, da je način prodaje premoga postal zelo zamotan, predvsem pa zaradi posrednikov dražji za 500 starih jurjev pri toni premoga. Ga morda tudi zato nekateri, ki so ga naročili za prihodnjo kurilno sezono, nočejo prevzeti? »Preskrba« in občinski izvršni svet sta sklenila, da bodo pri Preskrbi črtali s seznama vse občane, ki so ali še bodo zavrnili pripeljani premog, če pa se bodo premislili, jih bodo uvrstili na konec seznama čakajočih.
OBLJUBE — Dolenjevaščani ne morejo pozabiti obljub Kostaka in odgovornih občinskih mož glede sanitarne deponije v Spodnjem Starem Gradu, ker jih na te opozarjajo smrad in številne podgane.
Sevniški paberki
REVIJA IN IGRA — V dvorani boštanjskega TVD Partizan se bo v soboto ob 19. uri začela občinska revija pevskih zborov, kjer pričakujejo tudi znanega slovenskega skladatelja in zborovodjo Radovana Gobca. Uro kasneje bodo igralci sevniškega Odra mladih v gasilskem domu izvedli prvo ponovitev Vstajenja Josefa Švejka Igorja Torkarja. Premiera je napolnila največjo sevniško dvorano.
KRVODAJALSKA AKCIJA — Letošnja prva krvodajalska akcija bo v ponedeljek. 19. maja. v Krmelju, v Sevnici pa (Jva dni. 4. in 5. junija, v domu TVD Partizan. Pri občinskem odboru RK pozivajo osnovne organizacije. naj dobro razporedijo krvodajalce, da ne bo pretirano dolgih vrst. Razmnožili so tudi gradivo republiškega odbora RK o tem. kaj mora krvodajalec vedeti o AIDSU. Pri nas je poskrbljeno za vse, da se bolezen na ta način ne more prenašati.
MEDVEDJA USLUGA GASILCEM — Gasilska cisterna je do konca minulega tedna razvozila vodo okrog 50 gospodinjstvom, ki so odt isna le od kapnic, kjer je bila voda zaradi znane nesreče v sovjetski jedrski centrali neuporabna. Voda je bila zastonj, žal pa nekateri niso pokazali niti toliko dobre volje, da bi obsekali veje na poti. ki so ovirale voznika cisterne.
6
DOLENJSKI LIST
Št. 20 (1918) 15. maja 1986
tura
:n
bra-
anje
Že na začetku slaba udeležba
Bo tudi delovanje nove skupščine kulturne skupnosti ogrožala nedisciplina delegatov? — Skupščino bo vodila Vasja Fujs, njen namestnik pa je Jože Škufca
NOVO MESTO — Prejšnji teden se je prvič sestala nova skupščina novomeške kulturne skupnosti. Ker so temu dogodku želeli dati nekoliko bolj slovesno obeležje, so sejo sklicali v Dolenjski galeriji. Takoj pa je treba povedati, da je slovesnost precej skalila slaba udeležba. Resda sklepčnost ni bila ogrožena, vseeno pa ugotovitev, da je prvemu zasedanju najpomembnejšega telesa v sisu za kulturo prisostvovalno le nekaj nad 60 odstotkov delegatov, ne more biti spodbudna.
LESKOVČEVI RELIEFI V KRKI — 25 svojih reliefov je mirenski kipas Sandi Leskovec izbral za razstavo, ki sojo minuli četrtek odprli v avli poslovne stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni. Kiparja, ki s to razstavo slavi 50-letnico in seje seveda tudi udeležil otvoritve (na posnetku prvi z leve), je obiskovalcem predstavil in spregovoril o njegovi ustvarjalni poti ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik. V kulturnem sporedu je nastopil nagrajenec letošnjega republiškega tekmovanja violinist Marjan Dovič, učenec Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, in sicer ob klavirski spremljavi Cvetke Hribar, vidimo ju v ozadju posnetka), predstavili pa so tudi pesnico Vido Bobnar, ki je zapslena v Krki. Razstava bo odprta do 24. maja. (Foto: L Zoran)
Izrazni slikar krajine
V Dolenjski galeriji razstavlja Veljko Toman
NOVO MESTO — Minuli četrtek so v Dolenjski galeriji odprli razstavo slikarskih stvaritev akademskega slikarja Veljka Tomana iz Ljubljane. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 4. junija, je v polurnem glasbenem sporedu nastopil trio Lorenz iz Ljubljane. O razst avljalcu in njegovih delih pa je govoril umetnostni kritik Janez Mesesnel, sicer kustos Mestnega muzeja v Ljubljani.
»Slikovita ekspresivnost obsežnega slikarskega opusa akademskega
Črnomaljska Jasa z Rilkejem
VRHNIKA — V Cankarjevem domu na Vrhniki, zadružnem domu na Verdu, osnovni šoli v Borovnici in osnovni šoli Log — Dragomer poteka ta teden zaključno srečanje pionirskih in mladinskih gledaliških skupin Slovenije. Do petka zvečer, ko bo ta tridnevna republiška prireditev končana, se bo zvrstilo devetnajst skupin s prav tolikšnim številom predstav. Med nastopajočimi skupinami bo tudi ena iz Bele krajine. To je dramska skupina KUD Jasa, ki deluje na srednji šoli Edvarda Kardelja v Črnomlju, predstavila pa se bo z delom Orfej in Evridika nemškega avtorja R. M. Rilkeja. Črnomaljska predstava bo jutri, zadnji dan srečanja, ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki.
V _____________________X
MLADI FOLKLORISTI SO SE PREDSTAVILI
DRAGATUŠ — Preteklo nedeljo je bila v okviru dragatuškega krajevnega praznika 3. revija pionirskih folklornih skupin, na kateri so se predstavili folkloristi iz osnovnih šol Vinica, Dragatuš, starejša skupina OŠ Črnomelj in mlajša skupina OŠ Semič. Vse skupine so v zadnjih letih prav s pomočjo belokranjske revije kvalitetno zelo napredovale, posebno pa je napredek očiten pri semiških šolarjih, ki so se letos lotili belokranjskih otroških iger, ki so jim najbližje. Zato so se v Dragatušu odločili, da semiški folkloristi zastopajo Belo krajino na republiškem srečanju pionirskih folklornih skupin, ki bo v Novem mestu. Po reviji je bil razgovor z vodji folklornih skupin, v katerem sta sodelovala tudi priznani strokovnjak s področja folklore Mirko Ramovš ter strokovna sodelavka pri republiški ZKO Meta Benčina.
Jubilej
folklore
Dolenjevaška folklora obstaja že 10 let
DOLENJA VAS — V soboto, 24. maja, bo ob 19. uri v dvorani družbenega centra v Dolenji vasi svečanost ob 10-letnici folklorne skupine KUD »France Zbašnik«. Razen folklorne skupine bodo ob tej priložnosti nastopili še člani domačega pevskega zbora »Lončar« in novi sestav noneta »Rog« iz Željn, ki ga vodi Kristina Trkovnik, na odru pa se bodo predstavili tudi izdelovalci predmetov domače obrti.
Folklorno skupino je ustanovil in vodil Cveto Križ iz Kočevja. V tem obdobju so se v njej izmenjale tri »generacije« plesalcev.
slikarja Veljka Tomana je naj-doslednejša pri njegovih krajinskih izrazih. Občasno se poskuša tudi v tihožitjih in prostorskih aranžmajih, redkeje v figuraliki. Tako smo priče svojevrstnega paradoksa: figuralika kot najbolj značilna snov in medij ekspresionistov ima pri Tomanu manjšo vlogo, čeprav je po svoji temeljni naravnanosti izrazni slikar. Krajina v njegovem opusu daleč prevladuje — izredno slikarsko tradicijo te vrste pa nam je zapustilo nekaj rodov umetnikov, ki so nadajevali, variirali in razvijali impresionistično in postimpresio-nistično izročilo. Toman je nekaj te dediščine sprejel, a le bolj kot okvirno naravnanost, sicer pa je s svojim delom izoblikoval lasten tip izrazne krajine, katere zrele strukture zaznavamo tudi v njegovih spopadih z drugačno tematiko.«
JONTROLOR SPALNIH VOZ
SV. GREGOR — Kulturno-umetniško društvo Slemena od Sv. Gregorja, letošnji dobitnik Urbanove nagrade, je pod vodstvom prizadevnega domačina Metoda Jegliča, režiserja, igralca in animatorja kulturnega življenja, pred 1. majem naštudiralo igro Kontrolor spalnih voz. Z njo je skupina že nastopila na domačem odru, nato pa še gostovala v Sodražici, Dolenji vasi in v ribniškem domu JLA.
Spet se je pokazalo, da je tudi v novem mandatnem obdobju največ izostankarjev pričakovati v zboru uporabnikov oziroma iz krajevnih
ŠE ENKRAT PRED SVOJIM OBČINSTVOM
BREŽICE — Amaterski oder brežiške Svobode bo pred odhodom na 29. srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki bo prihodnji teden v Novem mestu, še enkrat nastopil pred svojim občinstvom. Predstava Šehovičevih Kurb bo drevi ob 20.30 v brežiškem prosvetnem domu.
MIRENČANI PELI NA ŠMARNI GORI
MIRNA — Mešani pevski zbor mirenske Svobode je minuli petek nastopil na tradicionalni prireditvi Slovenska planinska pesem na Šmarni gori. Pel je hkrati še z nekaj pevskimi zbori, ki so se odzvali povabilu prirediteljev. Prireditev Slovenska planinska pesem pripravijo vsako leto na dan zmage.
DANES
PREDSTAVITEV
ŽUPANČIČEVE
KNJIGE
DRAGATUŠ — Založba Mladinska knjiga iz Ljubljane, osnovna šola Dragatuš in črnomaljska občinska kulturna skupnost vabijo vse, ki jim je dobra slovenska knjiga še posebej pri srcu, na slovesno predstavitev pesniške antologije Otona Župančiča Pesmi. Knjiga je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi, pripravil jo je belokranjski rojak urednik Janez Mušič, predstavljena pa.bo danes ob 11. uri v dragatuški osnovni šoli. V Dragatušu je namreč Župančič med leti 1881 in 1891 preživljal zgodnjo mladost. Po tiskovni konferenci bodo v kulturnem programu nastopili tamburaši, folkloristi, pevci in recitatorji tukajšnje osnovne šole, sodelovala pa bosta tudi pesnik Ivan Minatti in pisatelj Miha Mate.
skupnosti in tozdov. Kaže, da se bo morala tudi sedanja skupščina poleg zapletene kulturne problematike pogosto ukvarjati z vprašanji lastnega delovanja, predvsem pa z disciplino delegatov.
Če izvzamemo, da je skupščina sprejela odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v novomeški občini ter se seznanila z delom kulturne skupnosti v minuli petletki, je bila ta seja v glavnem volilna. Delegati so soglasno izvolili vodilne funkcionarje v skupščini ter vrsto odborov.
Predsednica skupščine je postala Vasja Fuis, ravnateljica srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslov-
PEVSKA REVIJA NA BRESTANIŠKEM GRADU
BRESTANICA — Minulo nedeljo je bila na dvorišču gradu v Brestanici občinska revija pevskih zborov Nastopilo je osem zborov, od katerih je vsak zapel tri pesmi. To so: mešani zbor senovskih upokojencev, Kostanjeviški oktet, oktet senovske Svobode, Leskovški oktet, mešani zbor krških upokojencev, moški zbor brestaniške Svobode, mešani zbor KUD Rudi Rožanc iz Zdol in mešani zbor »Viktor parma« iz Krškega.
S KLOBČIČEM TUDI NA GOSTOVANJA
PODBOČJE — Po nekaj letih je tu spet zaživela gledališka dejavnost. Skupina, ki deluje v okviru krajevnega kulturnega društva, je pripravila Budakovo veseloigro Klobčič. Polna dvorana obiskovalcev ob predstavi je najprepričljivejši dokaz, da si krajani želijo takih prireditev. Dodamo naj še, da so igralci uprizoritev sami pripravili, se pravi, da so poskrbeli tudi za sceno, razsvetljavo in drugo, kar je potrebno za predstavo. Z igro bodo gostovali po okoliških krajih, z zbranim denarjem pa nameravajo nabaviti material za ureditev garderobe in sanitarij v domačem kulturnem domu. To bodo opravili s prostovoljnim delom.
V. Š.
ne usmeritve v Novem mestu, njen namestnik pa Jože Škufca, direktor novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo. Zbor uporabnikov bo vodil Janko Škrabi, ekonomist iz Novolesa, njegov namestnik pa je Leon Šuštaršič, turistični in kulturni animator v Krkinem tozdu Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Predsednik zbora izvajalcev je Danilo Breščak, arheolog iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, nadomeščala pa ga bo Slavka Kristan, knjižničarka iz Študijske knjižnice Mirana Jarca in vodja Pionirske knjižnice v Novem mestu.
I. Z.
NASTOPI MADŽARSKE FOLKLORNE SKUPINE
NOVO MESTO — Jutru v petek, 17. maja, ob 17. uri bo madžarska folklorna skupina ikarus nastopila v novomeškem domu JLA, ob 19 30 pa v Dolenjskih Toplicah. V ponedeljek ob 19.30 pa se bodo madžarski folkloristi predstavili v Šmarjeških Toplicah.
Dnevi mladinske kulture
NOVO MESTO — Minuli petek so v tukajšnji Fotogaleriji odprli razstavo nagrajenih fotografij republiške akcije Mladina fotografira 86, katere sadovi so bili predtem na ogled v razstavišču Krkine poslovne stavbe v Ločni. Razstavo je pripravil novomeški Foto-kino klub, ki praznuje 40-letnico ustanovitve, z njo pa so se začeli tudi tradicionalni Dnevi mladinske kulture v novomeški občini.
V ponedeljek popoldne je bila v Domu lulture prireditev Narodne pesmi, plesi, igre,-navade in običaji. Nastopili so osnovnošolci in srednješolci. Učenci SŠTZU so ob spremljavi citer izvedli recital slovenskih ljudskih pesmi, njihovi vrstniki iz DESŠ pa so v okviru folklornega dela med drugim prikazali metliško obredje.
Dnevi mladinske kulture, ki jih je pripravila Zveza kulturnih orga-
PEVSKI ZBORI UPOKOJENCEV V NOVEM MESJU
NOVO MESTO — V soboto, 17. maja, bo v tukajšnjem Domu kulture tradicionalno republiško srečanje upokojenskih pevskih zborov. Nastopili bodo zbori, ki delujejo v okviru društev upokojencev v Črnomlju, Litiji, Domžalah, Ljubljani (Moste — Polje in KUD Ivan Cankar), Velikih Laščah, Trebnjem in Novem mestu. Vsak od osmih zborov se bo predstavil s tremi pesmimi, nato pa bodo združeni zbori pod skupno taktiko zapeli predvidoma še šest pesmi.
Šestnajst odrov za Talijin lovor
Na 29. srečanju gledaliških skupin Slovenije, ki bo od 21. do 24. maja v Novem mestu, bodo nastopila amaterska gledališča, ki so v tej sezoni pripravila najbolj domiselne in izvirne predstave — Vključeni tudi zamejci — Gostje srečanja gledališčniki Iz Madžarske in Prištine_
NOVO MESTO — Prihodnji teden bodo oči slovenske javnosti uprte v Novo mesto, kjer bo od srede do sobote potekalo 29. republiško srečanje gledaliških skupin. Na tem slovenskem finalu Talijinih nepoklicnih služabnikov bo nastopilo šestnajst skupin, vse tiste, ki so v sezoni 1985 — 1986 pripravile najboljše amaterske predstave. Skupine oziroma predstave za novomeški gledališki vrh je izbral republiški selektor Iztok Tory iz obširne ponudbe na območnih srečanjih. Potoval pa je tudi k zamejcem v Italijo in Avstrijo in tudi njihove dosežke upošteval pri končnem izboru.
Ob glavnem programu, ko se bo Straži in ena v Dolenjskih Toplicah,
vseh šestnajst skupin potegovalo za nadaljnje uvrstitve (na Borštnikovo srečanje v Mariboru, na jugoslovansko srečanje gledaliških skupin, zastopanje slovenskega gledališkega amaterizma na drugih manifestacijah doma in v tujini), bo v Novem mestu tekel še dodaten program, v okviru katerega bodo gostovale šolske lutkovne skupine in najboljši z republiškega srečanja pionirskih in mladinskih gledaliških skupin pa gledališčniki iz Szombathelyja na Madžarskem in iz Prištine. To bo zadnji dan srečanja, ko bodo gledališčniki opravili tudi svojo 16. skupščino. Sestavina srečanja gledaliških skupin bodo okrogle mize, na katerih bo beseda tekla o posameznih predstavah in o tokovih v slovenskem gledališkem amaterizmu.
Že iz povedanega je razbrati, da bo program 29. srečanja gledaliških skupin Slovenije hudo natrpan, saj bodo za vse predstave in ostalo dogajanje na voljo samo štirje dnevi. Novomeškim organizatorjem pa gre za nohte tudi zato, ker niso mogli zagotoviti dovolj dvoran, kjer bi skupine lahko izvedle predstave tako, kot so si jih zamislile.
Od vsega, kar premore novomeška občina, ustreza le dvorana v novomeškem Domu kulture, nekatere v okoliških krajih pa smo delno. Zato bo Dom kulture tudi glavno prizorišče. Dve predstavi sta predvideni v
a je topliška še pod vprašajem, ker ne vedo, če bodo lahko usposobili dvorano v domu, ki je od novega leta zaprt. V Domu JLA bodo le Dredstave za osnovnošolce.
• Kot rečeno, se bodo predstave 29. srečanja gledaliških skupin Slovenije vrstile v glavnem v Domu kulture oziroma v samem Novem mestu. Zastor v veliki dvorani bodo prvič dvignili v sredo, 21. maja, ob 12. uri, ko bo Gledališče ptujske Svobode začelo s predstavo Jovanovičevega Življenja podeželskih plej-bojev. Tri ure kasneje bo AG Vrba iz Vrbja pri Žalcu predstavilo Vilhar-Mahnič-Verasov Večer v či-tavnici. Skupina, ki je že nekajkrat opozorila nase, bo prikazala, kako je moč z iznajdljivostjo in smislom za sodabljanje presaditi staro igro iz enega stoletja v drugo. Večerni del sporeda bo začelo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi. Uro pred polnočjo pa bo gledališče poezije: Linhartov oder iz Radovljice in Glasbena mladina iz Tržiča bosta izvedla recital poezije Marka in Toneta Pavčka pod naslovom Pesem je srce, če ga imaš. Povemo naj še, da je uprizoritev pripravila Alenka Bole — Vrabec, ki je pred leti prav na tem odru vodila in nastopala z Gledališčem mladih iz Novega mesta.
V Straži bo tega dne ob 18. uri nastopil Amaterski oder brežiške
Svobode s Šehovičevimi Kurbami. Brežičani, ki jih vodi režiser Vlado Podgoršek, so se letos edini na našem območju uvrstili na republiški vrh gledaliških amaterjev, na zaključnem srečanju pa nastopajo že petič. Natanko opolnoči se bo v Straškem kulturnem domu začela druga predstava. Amatersko gledališče postojnske Svobode bo predstavilo Jenčkov Projekt Kosovel. Tudi tu gre za gledališče poezije, tokrat Kosovelove. Zanimivo je, da ta predstava dovoljuje le enaindvajset obiskovalcev, ki pa morajo biti vsi na odru — hkrati z nastopajočimi.
(Kaj sme biti isti čas v dvorani, ni znano.)
• V četrtek, 22. maja, bo šest predstav. Že ob 9. uri bodo v Domu kulture nastopili slovenski študentje z Dunaja, in sicer s Štokovo lutkovno igro Božanska komedija. Ob 12.30 se bo začela predstava Thomasovih Osem žensk jeseniškega Gledališča Tone Čufar. Ob 15. uri pa bodo stopili na oder igralci KUD Janko Premrl — Vojko iz Spodnje Idrije z Martinčevo Avanture. Večerni spored bodo začeli gledališčniki KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote s Totovi madžarskega avtorja Istvana Orkenyja. Po mnenju poznavalcev bo to najboljša predstava republiškega gledališkega finala v Novem mestu, in torej še posebej vredna ogleda. Pol ure pred polnočjo pa bodo stopili na oder člani Stepsa, gledališke skupine izolske Svobode, z delom Tudi psi lahko Jajajo avtorice Zvonke Radojevič. Že ob 18. uri bo predstava tudi v Straži: Prešernovo gledališče iz Kranja bo uprizorilo Življenje in smrt J. P. Marata, delo mladega slovenskega avtorja Matjaža Zupa-
nčiča, kije lani nastopil v vlogi republiškega selektorja. Tudi na ogled te predstave posebej opozarjajo.
• V petek, 23. maja, ob 12. uri bodo na novomeškem odru nastopili
mladi iz KD Vesna Križ v Opčinah pri Trstu. Uprizorili bodo Trdinovo Kresno noč v dramatizaciji Marka Sosiča. Ob 15. uri bo nastop skupine KD Anton Aškerc iz Šmarja pri Jelšah z Albeejevim Vrtom. Ob 18. uri naj bi gledališčniki ljutomerskega KUD Ivan Kavčič nastopili v Dolenjskih Toplicah z Brešanovo Slavnostno večerjo v pogrebnem zavodu, če pa topliški kulturni dom ne bo nared za predstavo, bodo Ljutomerčani nastopili drugje, o čemer bodo pravočasno obveščeni. Večerni spored v Novem mestu bo ob 20.30 začelo Gledališče čez cesto iz Kranja z uprizoritvijo Jesihove Afrike. Pol ure pred polnočjo pa bodo stopili na oder igralci Labirinta, ki deluje v okviru mariborskega KUD Študent, z Jarrvjevim delom Ubu rogonosec.
• V soboto, 24. maja, se bo natanko ob 12. uri začela XVI. skupščina slovenskih gledališčnikov. Uro
prej si bodo obiskovalci lahko ogledali Improvizacije na temo samomora. predstavo gledališkega krožka na visoki učiteljski šoli v Szom-bathelvju na Madžarskem. Ob 16. uri pa si bodo lahko ogledali še eno gostujočo predstavo: z delom Ačifa Muličija ALI HODŽA HODŽA ALIJA bo nastopilo amatersko gledališče Drejtesia iz Prištine. To je predstava, ki jo imajo poznavalci za eno najboljših, kar jih ta čas premore jugoslovanski gledališki amaterizem.
I. ZORAN
nizacij, obsegajo osem glavnih prireditev, poleg omenjenih dveh, ki sta že za nami, torej še šest. Naslednja bo danes, tudi v Domu kulture. Ob 12. uri bodo učenci SŠTZU uprizorili Mrožkovo enodejanko Karel, učenci šentjemejske osnovne šole pa bodo nastopili z improvizacijo Rdeča kapica, kako si kaj?
Prihodnji teden bo spet gledališko obarvan. V ponedeljek, 19. maja, se bo v Domu kulture začelo popoldne z lutkami. Skupina iz OŠ Milka Šobar — Nataša je pripravila igrico Papagaj in sinica, vrstniki iz OŠ Katja Rupšena igrico Muca Copatarica, učenci OS Grm pa bodo uprizorili delce Hruške gor, hruške dol. V sredo, 21. maja, se bo spored začel ob 13. uri, obiskovalci pa si bodo ogledali dve gledališki predstavi. Šmarješki osnovnošolci bodo nastopili z delom Pepelka malo drugače, učenci OŠ Dolenjske Toplice pa z igro Matjažek in gozdni možje.
V torek, 27. maja, ob 17. uri bo v Domu kulture srečanje mladih literatov. Na prireditvi, ki so jo po nekaj letih spet uvrstili v Dneve mladinske kulture, se bodo predstavili literarni poskuševalci iz osnovnih in srednjih šol. Ob tej priložnosti bodo izvedli tudi kviz o Primožu Trubarju-
V četrtek, 29. maja, ob 17. uri bodo v Domu kulture nastopile plesne in ritmičen skupine, in sicer plesalci iz SŠTZU in DESŠ, ritmična skupina pa iz OŠ Milka Šobar — Nataša.
Zadnja prireditev Dnevov mladinske kulture bo srečanje mladih likovnikov, ki ga bodo pripravili v soboto, 7. junija, v Mirni peči.
• V času Dnevov mladinske kulture bo več gostovanj. Filmski krožek SŠPTNU (bivše gimnazije) bo obiskal SŠTZU Boris Kidrič, gledališka skupina OŠ Katja Rupena bo nastopila za osnovnošolce v Šntjerneju. Škocjanski osnovnošolci bodo imeli v gosteh ritmično skupino OŠ Milka Šobar — Nataša, ritmično skupino Te amo iz SŠTZU in plesno skupino Agava iz DESŠ. Otroška gledališka skupina KD Dušan Jereb bo nastopila v OŠ Prevole. Lutkovni skupini OŠ Grm in OŠ Milka Šobar — Nataša pa bosta obiskali osnovnošolce v Šmarjeti.
Udeleženci bodo dopoldne ustvarjali, ob 17. uri pa bo zaključna prireditev z otvoritvijo razstave v osnovni šoli.	[	-j
KELTI V RIBNIŠKI ŠOLI
RIBNICA — V avli osnovne šole v Ribnici je še na ogled razstava »Kelti«, ki jo je pripravil Narodni muzej iz Ljubljane. Odprli so jo že pred prazniki. Z besedilom, zemljevidi, risbami in izkopaninami je prikazano življenje Keltov, predvsem, na našem območju. Med izkopaninami je razstavljeno železno orodje, glinasta posoda ter stekleno, bronasto in železno žensko okrasje, ki je bilo najdeno na območju Mokronoga in Smarjete na Dolenjskem.
TONE PAVČEK NAS JE NAVDUŠIL
9. april je bil za vse učence osnovne šole Mirna peč velik dan. Med nami je bil naš domačin, pesnik dolenjskih gričev Tone Pavček. Vsi smo bili zelo srečni, da nam je povedal nekaj o sebi, o svojem delu in pesnikovanju. Spraševali smo ga o njegovih pesmih. Predvsem sta nas zanimala Tista Marinka in Pretepač. Izda! nam je, daje Marinka resnično živela in da je bilo dekle iz Ljubljane, kjer je stanoval Tudi Pepe Nagaja je resničen, saj je t > on sam. Pripovedoval nam je o svojem otroštvu, kako nerad je hodil v šolo, kako je jahal konja... Njegovo pripovedovanje je bilo tako zanimivo in živo, kot bi se vse to dogajalo pred nami. Pavček je res velik človek, ki ga pozna skorajda vsak po njegovih delih. Na koncu je vsem značkarjem čestital in nam podelil priznanja in značke. To je bil res lep praznik vseh n as.
LIDIJA MURN, 8.a
pisma
in
odmevi
Zapuščeno metliško igrišče
Neuresničeni upi
Pred leti so gradili igrišče pri delovni organizaciji Beti z velikimi obeti in upanji. Vse skupaj pa je bilo narejeno le napol. Zdaj je igrišče zapuščeno in zanemarjeno, le redki otroci, ki se nimajo kam dati, se zatečejo nanj. Skromna, pred časom nabavljena oprema je polomljena. od časa do časa zavije na igrišče kakšen pijan šofer tovornjaka. da zadevo še poslabša. Kot da ne bi bilo nikjer nikogar, ki bi nadaljeval z deli in bi prepreči! razpadanje igrišča, v katerega je bilo vloženega nemalo družbenega denarja! Igrišče bi lahko služilo delavcem za rekreacijo, otrokom za razvedrilo, učenkam srednje tekstilne šote pa za pouk telesne vzgoje. Slišati je. da ustanavljajo v Beti športno društvo, ki bo med drugim poskrbelo tudi za zapuščeno igrišče. Če je tako. si lahko oddahnemo, in če bo igrišče končno dograjeno, bo to nemajhna pridobitev za Metliko, ki se s športnimi objekti res ne more širokousiti.
T, GAŠPERIČ
Pa sem le pismen
Odgovor na sestavek »Nepismen pedagog« (DL, 8. V.)
No, pa sem prišel v naš tednik dne 8. maja tudi po kinološki plati, kar nima z mojo nepismenostjo in privilegiji ali celo s pedagoško ljubeznijo do otrok prav nobene zveze. Ti pojmi so pomešani v žolčni jezi. Res je, da sem z odstranitvijo svojega 12 let starega pasjega prijatelja Zvana zavlačeval iz preproste pristranske navezanosti nanj. Izrek odločbe veterinarskega inšpektorja je izpolnjen, čeprav ne do 28. februarja opolnoči.
Tako nesramen članek terja na koncu oster, preprost in satiričen odgovor. Moj sodelavec Toni Gašperič mi je dal tekst z naslovom »Moj pes«, jaz pa sem napisal šanson. Tako gre:
Sem kupi!psa. da moj hi bil. da nebi pil in ne kadil, se ne bi strupi! zmano.
Je rasel pes. kot vol postal, ob postelji je moji spal. se bal. da lasa kdo mi skrivil ne bi.
A neki dan. kdo ve. če sam si lega nisem kriv: zobe pokazal je in me popal.
Tedaj spoznat sem: Pes moj ni pes. saj človek je postal.
Sosedom stanovanjskega bloka se opravičujem, predvsem pa zahvaljujem za izjemno in »uvidevno« 10-letno vzdušje, kot navajajo v našem tedniku, saj je res hudič živeti z nepismenim pedagogom, kakršen sem po vašem mnenju jaz.
SILVESTER MIHELČIČ Črnomelj
Jr
tl/rttUd&oor
tujo/
PREIZKUS ZNANJA — Ekipa krajevne organizacije ZRVS iz Uršnih sel se pripravlja na pohod. Kaže, daje bila dobro podkovana tako v teoriji, kot v veščinah, saj je na letošnjem 3. tradicionalnem srečanju šestih krajevnih organizacij iz Podgrada, Gotne vasi, Regerče vasi, Šmihela, Uršnih sel in Birčne vasi osvojila ekipni prehodni pokal, pa tudi medalja za prvo mesto v streljanju posameznikov je odšla z njo. Najbolje uvrščene ekipe v streljanju s pojavtomatsko puško so naslednje: 1. Uršna sela (272), 2. Birčna vas (248), 3. Šmihel (220 točk). Posamično so člani ZRVS dosegli najboljša mesta: 1. Viktor Kulovec (Uršna sela) 50, 2. Stane Židanik (Regerča vas) 48, 3. Rado Stopar (Birčna vas) 47. Zanimivo je, da so bili mladinci in SLO iz Birčne vasi v streljanju kos rezervnim starešinam. Najboljši, Dejan Rkman, je bil prvi z 52 točkami, drugi je bil Jože Turk s 46 in tretji Mitja Jakše s 45 točkami. Za organizacijo nedeljskega tovariškega srečanja in tekmovanja je dobil organizator, KO ZRVS Birčna vas, posebno pohvalo predsednika občinske konference ZRVS Franca Bradice. (Foto: T. Jakše).
SREČANJE Z BORCI
V petek, 9. maja, smo proslavili dan zmage. Povabili smo borce krajevne organizacije ZB in Majdo Tratar. Učencem nižjih razredov in male šole je dogodke iz NOB pripovedoval Boris Savnik. Majda Tratar pa je pripovedovala, kako je 22. oktobra 1943, takrat ji je bilo 13 let, izgubila nogo. Srečanje nam bo ostalo še dolgo v spominu.
UČENCI NIŽJE STOPNJE OŠ 12. SNOUB Krmelj
NOVA PLANINSKA POT
Letos smo v Artičah dan OF proslavili še posebej slovesno. Odprli smo novo planinsko pot Po poteh kozjanskih borcev, ki poteka od Artič do Bizeljskega. V Artiče je prišlo veliko planincev iz Slovenije in Hrvaške. Učenci naše šoje in člani Prosvetnega društva Oton Župančič so pripravili lep kulturni program. O pomenu vstaje v naših krajih je govoril predsednik ZZB Brežice Marjan Seliškar. Po programu je dolga kolona planincev prehodila del poti od Artič do Pečic. Sli smo mimo spomenikov NOB. Na kontrolnih točkah so dobili žige nove poti v planinske izkaznice. Drugi del poti bodo artiški planinci prehodili jeseni.
VID PEPELNIK OŠ Artiče
OBČINSKA KONFERENCA O SAMOUPRAVLJANJU
Že osemnajstič smo se pionirji, delegati vseh osnovnih šol brežiške občine, zbrali na konferenci. Tokrat so nas resnično gostoljubno sprejele Pišece. Domačini so gostom predstavili svojo vas s kulturnim programom. Delegati pa smo se z vso vnemo pripravljali na razprave o šolski samoupravi. Pogovarjali smo se o izbiri delegatov na šoli, o interesnih dejavnostih, informiranju na šoli. o odnosu med učitelji in učenci, o ocenjevanju, solidarnostnih akcijah, medsebojni pomoči. Razpravljalci so bili zelo kritični. Odkrito so povedali svoje želje in pokazali na nepravilnosti.
ALEŠ KUKOVIČA. 7,b OŠ Artiče
MIRENČANI NAVDUŠILI
Mešani pevski zbor Svoboda z Mirne se je že dvakrat predstavil v kulturnem domu v Trebnjem s spevoigro »Fantje po polj’ gredo«. To je tisto pravo domače petje narodnih pesmi, ki jih ljudje najraje poslušajo, saj tudi predstavijo stare čase. Ena najlepših pesmi pa je bila »Venite rož’ce moje«. Dekle, ki je pelo solo, je imelo zelo čist in nežen glas. Da je bil večer še bolj pester, so vmes tudi zaplesali. Tričetrt ure je v navdušenem poslušanju kar prehitro minilo. Upamo, da bo mirenski zbor pod vodstvom Staneta Pečka pripravil kaj več za drugič.
REZKA MAJER
Dvojna zaščita odlagališča PCB
Kako bodo v Semiču sanirali deponijo polikloriranih bifenilov
Glavni vir polikloriranih bifenilov (PCB), ki so onesnažili reko Krupo, je odlagališče odpadnega PCB severovzhodno od proizvodne dvorane se-miške Iskre. To so pokazale lanske geološke preiskave pa ocene porabljenih surovin, ocene emisij v ozračju in ravnanje s proizvodnimi odpadki. Zato je razumljivo, da je od vseh načrtovanih aktivnosti v zvezi s problematiko onesnaženosti Krupe (ekološke meritve, preiskave zdravstvene ogroženosti itd.) sanacija odlagališča dobila prednost.
Gre za sanacijo deponije na tovarniškem dvorišču, kamor so odlagali poliklorirane bifenile v obliki odpadnih kondenzatorjev oz. tehničnega odmeta. Delati bodo začeli v drugi polovici maja, sanacijo deponije pa končali do konca leta 1986. Izvedbo sanacije bo nadzoroval gradbeni
SLABA UDELEŽBA
2. maja je bilo v Novem mestu srečanje nekdanjih brigadirjev, udeležencev gradnje proge Brčko-—Banoviči. Srečanje pa ni bilo takšno, kakršnega so si veterani zamislili. Zbralo seje le simbolično število nekdanjih brigadirjev, verjetno zaradi obvestila, kije bilo v časopisu preveč skrito. Prišli so iz Črnomlja, Metlike, Brežic in od drugod, le iz Novega mesta ni bilo nikogar. Pred hotelom Metropol so združili nekaj miz in čakali, da pride mednje kdo od ZSMS in SZDL. Čakali so zaman. Nič ni bilo s predstavami, da bodo točno po 40 letih spet korakali po Novem mestu zzas-tavami in udarniškimi klici. Srečanje pa je bilo kljub vsemu leprijetno inje minilo v dobrem razpoloženju. Veliko so se pogovarjali o današnjem stanju, ki prav tako potrebuje delovne roke. FRAN VODNIK
odbor, ki ga bodo sestavljali strokovnjaki iz različnih strok, ki so že sodelovali pri načrtovanju sanacije. Predračunska vrednost investicije je 570 milijonov. Sredstva bo zagotovila se-miška Iskra ob podpori SOZD Iskra.
Celotno onesnaženo zemljino, ki jo lahko zajamejo, bodo deponirali v zavarovanem trajnem skladišču in s tem preprečili nadaljnje onesnaževanje s PCB iz odlagališč. Gre za neprepustno betonsko posodo — bazen, v katero bodo trajno skladiščili onesnaženo zemljino. Bazen bo pripravljen tako, da bo varnost v bistvu dvojna: prvič, ker gre za vodo neprepustno betonsko posodo, drugič pa, ker bo imel še z zunanje strani utrjen glineni sloj z dodatno drenažo.
Tudi v svetu, kjer so se že srečali z onesnaževanjem s PCB, so podobno načrtovali varno skladiščenje nevarnih odpadkov, toda naj poudarimo, da so šli vsemiški Iskri v planiranju sanacije najdlje, z največjim varnostnim faktorjem. Da gre v Semiču za dvojno zaščito, je razumljivo, saj je tu kraško področje, hkrati pa območje pomembnega vira pitne vode.
Torej so v Iskri poskrbeli za maksimalno omejitev potencialnega rizika zaradi nadaljnjega onesnaževanja s PCB iz odlagališč. To je preverjena in edina rešitev v okviru tehnoloških in ekonomskih možnosti pri nas. Dvojni sistem zagotavlja popolno varnost. Seveda je treba ob tem razumeti kompleksnost problema PCB v okolju. Kajti s to sanacijo bo pretrgan samo nadaljnji vir onesnaževanja. Da pa bomo vedeli, kaj se s PCB v okolju še dogaja, bodo potrebne nadaljnje raziskave in meritve v širši okolici, pa tudi meritve v zvezi s sanacijo. Program nadzornih meritev PCB v času iz-
vajanja sanacijskih del je že izdelan, hkrati pa so predvideni tudi ukrepi za zagotavljanje varnosti delavcev, ki bodo delali pri sanaciji deponije.
S sanacijo odlagališča na tovarniškem dvorišču (kjer je po oceni do 45 ton PCB) bo rešeno vprašanje glavnega vira onesnaževanja, vsa druga odlagališča pa so že določili, tako da vedo za ves material (PCB), ki so ga uporabljali v tovarni, in odlagali v okolje. Manjše množine onesnažene zemljine s Coklovce in iz Stranske vasi bodo prenesli v zavarovano skladišče. Druge deponije, kot so Vranoviči in Mladica, bodo prenesli v zavarovano skladišče. Druge deponije, kot so Vranoviči in Mladica, bodo sanirane s prekritjem in utrjevanjem, saj je odpadne zemljine toliko, da prenos ni možen. Količine PCB v teh deponijah so relativno majhne in razpršene, tako da zaenkrat ni nobenih strokovnih znamenj, da bi prišlo iz te zemljine, kjer seje PCB absorbiral med komunalnimi odpadki, do nadaljnjega onesnaževanja.
Kot vemo. gre v primeru semiške Iskre in onesnaževanja s PCB za občutljiv ekološki sistem. Gre za majhno reko-nasproti velikim količinam PCB, ki se manifestira v povečanih koncentracijah. Poleg tega je problematičen prenos prek transportnih mehanizmov v zrak. sedimente, zemljo pa v razne poljedelske kulture in prek hranjenja živine in prehrambenih artiklov v človeka in s tem večjo zdravstveno ogroženost okoliških prebivalcev. Torej moramo vzeti območje reke Krupe in okolico semiške iskreše vedno za potencialno ogroženo okolje. ki zahteva in bo še tudi po izgradnji deponije zahtevalo poostren nadzor.
VESNA ŽUNIČ
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 16. V.
9.00 TEDNIK
10.00 MOČ ZBOROVSKEGA ZVOKA
15.50	— 23.45 TELETEKST
16.05	TV MOZAIK — ponovitev
17.25	POROČILA
17.30	BELI DELFIN, 7. del francoske risane nadaljevanke
17.45 FLIPPER, 2. del ameriške nanizanke
18.15	ZA UČINKOVITO UMSKO DELO, 2. del izobraževalne oddaje
18.45 RISANKA
19.00 DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	AVTOMANIJA, 10. del angleške dok. serije
20.35	BERGERAC, 5. del angleške nanizanke
21.25	TV DNEVNIK in POROČILO S KONGRESA ZK HRVATSKE
22.00	RISARJEVA POGODBA, angleški film
Risar Neville podpiše konec 17. stol. pogodbo z bogato podeželsko plemkinjo, da bo v času, ko je gospodar odsoten, narisal 12 risb slikovitega dvorca. Za svoje delo pa slikar ne bo dobival samo hrane, ampak tudi posteljo delodajalke. Mladi umetnik pa se čedalje bolj zapleta v spletke.
Risbe, ki nastajajo, so sicer čudovite, vendar sploh ne najpomembnejše. Gre za odličen film, ki bi ne smel biti prezrt.
DRUGI PROGRAM
8.15	Lutkomendija — 8.45 TV v šoli
— 9.50 Poročila — 9.55 Iz TV arhiva
— 10.35 TVvšoli— 12.30 IzTV arhiva — 13.00 Dnevnik — 17.10 Test —
17.25	Dnevnik — 17.45 Lutkomendija
— 18.15 Dr. Biberski — 18.45 S plesnim orkestrom TV Novi sad — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ciklus (balet SNG Ljubljana) 20.25 R. Schumann: Simfonija št. 2 — 21.15 Porota —
22.20	Chopin (italijanski film)
SOBOTA, 17. V.
23.00
7.45	— 12.00 in 14.30 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	TRAVE
8.20	NA ČRKO, NA ČRKO
8.50	VRTNICA MALE GOSPODIČNE
9.00 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Alenčica in pisana mama
9.15	ČIRULE-ČARULE: Čarobna rutica
9.25	PERISKOP
10.10 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Notranjska, vzhodna Primorska in ljubljansko predmetje
10.40	NAŠA PESEM — MARIBOR
84
11.10 STRES: Kaj je stres?, ponovitev
I. dela
II.30 AVTOMANIJA, ponovitev 10. dela angleške dok. serije
11.55	POROČILA
14.45 MALI KAZNJENEC, avstralski animirano-igrani film
16.05	AMERIŠKO ŽIVALSTVO,dokumentarna oddaja
16.35	POROČILA
16.40	NOGOMET OFK BEOGRAD: VARDAR
18.30 NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci
18.50 RISANKA
19.00 DANES TURISTIČNI GLOBUS
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15	PRIMER THOMASA CROW-NA, ameriški film
22.00 DNEVNIK in POROČILO S KONGRESA ZK HRVAŠKE
22.30 VIDEOGODBA
DRUGI PROGRAM
12,45	Test — 13.00 Kako biti skupaj
— 13.30 6. julij (sovjetski film) —
15.00 Miti in legende— 15.150troška beograjska pomlad— 16.15Devetdni enega leta (sovjetski film) — 17.45 Pasti (2. del dok. drame) — 19.00 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu: Savinjskih sedem —
19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni oder
— 20.35 Dokumentarna oddaja —
21.30 Poročila — 21.40 Športna sobota — 22.00 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.50	TV v šoli — 14.30 Sedem TV dni
— 15.00 Narodna glasba — 15.30 Pa-vlakovi (ponovite nadaljevanke) —
16.15 Risanka — 16.25 Poročila —
16.30 TV koledar — 16.40 Nogomet OFK Beograd:Vardar — 18.30 Poročilo s kongresa ZK Hrvaške— 19.30 Dnevnik — 20.00 Princ in plesalka (angleški film) — 21.45 Dnevnik —
22.00 Kronika kongresa ZK Hrvaške
22.15 Vedre zvezdne noči (zabavnoglasbena oddaja)
NEDELJA, 18. V.
8.40	POROČILA
8.45	ŽIV ŽAV: Risanke, Pripovedke z vseh vetrov
9.35	FLIPPER, ponovitev 2. dela
10.05	VEČNI KLIC, 18. del sovjetske nadaljevanke
11.30	ČEZ TRI GORE: Oktet DPD Svoboda France Prešeren, Žirovnica
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.55	POROČILA
16.00 MRTVI UČE ŽIVE, češkoslovaški film
17.15	ALPE-JADRAN. informativno
-mozaična oddaja
17.45 TV KAVARNA
18.45 RISANKA
19.00 DANES KO ŠE NE BOLI
19.30 DNEVNIK 19.53 VREME
20.00 MISIJA MAJORJA ATTER-TONA, 2. del nadaljevanke TV Sarajevo
21.30 TITO — BESEDA IN SLIKA NEKE DOBE, 6. del dok. serije
22.25	REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME CZ:HAJDUK
22.50	ŠPORTNI PREGLED
23.15	POROČILO S KONGRESA ZK HRVAŠKE
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in jugosl. film Kota 905 — 12.00 AFS France Marolt — 16.10 Motokros Alpe-Jadran — 16.55 Rokomet Pro-leter Naftagasfinfosistem — 18.25 Izviri — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760-2060 — 20.50 Včeraj, danes, jutri —
21.05	Poezija — 21.35 S poti v Novi Pazar — 22.15 Pavlakovi (2.del nemške nadaljevanke)
PONEDELJEK, 19. V.
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20	INTEGRALI
15.35 — 22.30 TELETEKST
15.50	TV MOZAIK — ponovitev
17.10	POROČILA
17.15	ULICA VSEH OTROK
17.35 NA ČRKO, NA ČRKO, 4. del
nanizanke
18.05	LJUDSKA GLASBILA IZ MAKEDONIJE: Kaval
18.35	JUŽNOAMERIŠKA GLASBENA SKUPINA AYLLU
18.45	RISANKA
19.00	DANES PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	VIHRE VOJNE, zadnji del nadaljevanke
21.00 AKTUALNO: Kako zelena bo moja dežela
22.00 DNEVNIK in POROČILO S KONGRESA ZK BIH
TOREK, 20. V.
9.00 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV
16.05	— 22.25 TELETEKST
16.20 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev dopoldanskih oddaj
17.20 POROČILA
17.25	PEDENJŽEP
18.00 VSAK REGRAT DOBI ENKRAT LUČKO, portret ilustratorke in slikarke Ančke Gošnik-Godec
18.15	KORENJAK, NIHČE MU NI ENAK, dok. film
18.45 RISANKA
19.00	DANES POMURSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	PRIMORSKE ZDRAHE, predstava SSG Trst
21.55 SVET NA ZASLONU
22.45 DNEVNIKK in POROČILO S KONGRESA ZK BIH
DRUGI PROGRAM
8.30 Pisani avtobus — 9.00 TV v šoli
— 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli —
12.30 Iz TV arhiva — 13.00 Dnevnik
— 17.25 Dnevnik — 17.45 Pisani avtobus — 18.15 Junaki manjši od puške
— 18.45 Smešne in druge zgodbe —
19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dokumentarna oddaja — 21.50 Izobraževalna oddaja
SREDA, 21. V.
9.00 I. Tavčar: 4000. drama (ČB)
15.50	— 22.50 TELETEKST
16.05 TV MOZAIK — ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 ZLATOROG
17.45 J. Bleisveis: BOB IZ KRANJA (ČB)
18.20	ZA LETA, KI PRIHAJAJO, ameriški znnstveno tehnični film
18.45 RISANKA
19.00 DANES POSAVSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 FILM TEDNA: ZIMA NAŠIH
SANJ, avstralski film
Film pripoveduje zgodbo o knjigarnarju Robu, nekdanjem študentskem protestniku. Roba smrt prijateljice Lise, s katero sta drugovala v Studenskih časih, močno prizadene in hoče zvedeti, kako je z Liso pravzaprav bilo. Tako sreča zadrogirano prostitutko Lou, zadnjo in najbližjo Lisino prijateljico, ki hrani tudi njen dnevnik. Z njo lahko Rob vzpostavi le površne odnose, zanjo pa je srečanje z njim prelomno. Vendar na koncu Lou ostane edinole Lisina pot, pridruži se današnjim protestnikom, ki pa bodo čez čas postali enako kompromisarski del družbe, kot sta Rob in njegova žena.
21.40	SPOZNANO—NEZNANO, oddaja o znanosti
22.20	DNEVNIK in POROČILO S KONGRESA ZK BIH
DRUGI PROGRAM
8.30 Obiskovalci — 9.00 TV v šoli —
10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli -
12.30 Iz TV arhiva — 13.00 Dnevnik
— 17.25 Dnevnik — 17.45 Obiskovalci — 18.15 Nekoč in danes — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Resna glasba —
20.50	Medigra— 21.05 Jazz na ekranu
— 21.50 Stipe
ČETRTEK, 22. V.
9.00 SVETOZAR MARKOVIČ, jugosl. film
15.25 — 22.10 TELETEKST
15.40 TV MOZAIK — ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Nehvaležna sestra in rešena nevesta, 1. del
17.40 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Bordunske citre
18.15	OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
18.45	RISANKA
19.00 DANES CELJSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	TEDNIK
21.10	E. Hemingway: SONCE TUDI VZHAJA. 1. del ameriške nadaljevanke
Čas dogajanja nadaljevanke, ki je nastala po istoimenskem Hemingwa-yevem romanu, je nemirno obdobje po 1. svetovni vojni. V ospredju je »zgubljena generacija« dvajsetih let tega stoletja, ki je preživelo prvo vojno in poskuša najti življenjske cilje, a se utaplja v pijači, seksu in krvavih zabavah. Pet let po končani vojni seje večina ameriških vojakov vrnila domov, nekaj pa jih je ostalo v Evropi, kajti raje so se odločili za izgnanstvo kot za vrnitev. Dneve in noči preživljajo v kavarnah in barih in se spominjajo vojnih dogodkov. Temu svetu izgubljencev vlada ženska nenavadne lepote.
lady Brett Ashley, ki se ji nihče ne more upirati. Vsi moški se borijo za njeno naklonjenost, ona pa ima v resnici rada le Jaka Barnesa, tistega, ki ga ne more zares imeti. Nadaljevanka ima štiri dele.
21.55	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.20	Šalajko — 8.50 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10 35 TV v šoli — 12.30 Iz Tv arhiva — 13.00 Dnevnik — 17.25 Dnevnik — 17.45 Šalajko — 18.15 Znanost: Kamenje, ki govori— 18.45 Muppet show — 19.30 Dnevnik —
20.00	Tujci in bratje — 21.00 Umetniški večr
ikKONDENZATOR
SPORED RADIA SEVNICA
ČETRTEK IS. V.
17.00	Napoved sporeda — 17.20 u-štva in organizacije’ Občinski odbor RK — 17.50 Predstavljamo vam Nika Fritza — 18.10 Aktualno: Občinska pevska revija — 18.25 Disko klub
brez imena — 19.00 Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 17. V.
17.00	Mladinska oddaja — 18.00 Glasbena uganka — 18.20 Poklicno usmerjanje — 19.00 Vključitev v skupni program
NEDELJA, 18. V.
10.30	Napoved sporeda — 10.50 Aktualni zapis — 11.15 Kmetijski nasveti
— .11.25 Kultrna oddaja— 11.45 Tema tedna — 12.15 ZVN — 13.00 Nedeljski poročevalec — 13.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev
SREDA, 21. V.
17.00	Napoved sporeda — 17.20 Informativna kronika — 17.50 Iz delovnih organizacij — 18.10 Aktualno— 18.25 Disco klub brez imena
— 19.00 Vključitev v skupni program radijskih postaj Slovenije
I0M9MH
i
S S®5 M
1
wM.
miimmmi
x.
f? # š*m
*&■%>&*
SP
$
tin-rt-i-zK--
Ji?
mmmm
k
Bomo poteptali tudi sami
Šest let je tega, odkar je postalo nujno, da se Gorjance spremeni v dolenjsko Kranjsko goro. Misleč, da bodo ljudje navdušeno sprejeli njihove zamisli, so načrtovalci razgrnili načrte poletnega in predvsem zimskega športnega in rekreacijskega središča. Kdor je vanje pogledal, se je moral zdrzniti ob posegih v naravno podobno Gorjancev. Odbor za gradnjo vlečnic na Gorjancih pa je ugotovil, da je Dolenjska s svojih hitrim industrijskim razvojem pozabila na razvoj rekreacije in turizma in da so naravne danosti Gorjancev ostale neizkoriščene. Med drugim ta odbor meni, da so možnosti za turizem tudi zaradi »nedotaknjene narave travnikov, pašnikov in gozdov.« Videti je, da želijo graditelji izkoristiti »naravne danosti« tako, da jih bodo pozidali.
Odbor meni, da je kot »najnujnejše« treba predvideti: samoposteržno restavracijo neposrednim dostopom do smučišč, servisni objekt z garažo za teptalni stroj, prenočitvene kapacitete, objekt za prodajo vstopnic (trgo-vbno), prkirišča« in najbrž še kaj.
Za zdrav razum oddih bi bilo treba na Gorjanci posekati nekja sto hektarov gozda, ne bo pragozd in njegov varovalni pas, zagotavljajo načrtovalci.
človek se ne more otresti občutka, da gre za že davno preživeti socrealistični optimizem, veselje nad udejanjanjem domislic, katerih posledic ne bodo prenašali le njihovi duhovni očetje, ampak se bodo demokratično razpršile na vse ljudi. Tako kot na Gorjancih nastaja že
drugo zimskošportno središče na Dolenjskem, so nekoč — pa saj menda še danes — rasle tovarne sredi rodovitnih polj in na stotine kolometrov stran od surovin. Ta anahronizem skuša odbor uveljaviti kot splošni družbeni interes kljub temu, da je daleč od realnih zemljepisnih in podnebnih možnosti. To omogoča današnjim časom lastna demobilizi-ranost in deaktiviranost, nekakšna mehkobna vdanost ljudi, ki jim je, tako se zdi, vse le še usojeno. Grozljivo je tudi to, kako prav zaradi te mehkobe skupaj z ekološko neizobraženostjo in neosveščenostjo prebivalci, lastniki parcel, dajejo pristanek za gradnjo infrastrukture za prihodnje zimsko središče. Tudi sedem delovnih organizacij iz Novega mesta je že pred petimi leti z odborom sklenilo samoupravni spo-
razum o denarni podpori za gradnjo dela te infrastrukture.
Ker pred leti strateški naskok na Gorjance n; uspel (Dolenjci so se menda odločili, da bod. svoje zimsko veselje izživeli na Gačah), so gre ditelji sklenili prispeti na cilj s taktiko drobnih j korakov ki se drugače imenuje fazna gradnji | Seveda pa deset drobnih korakov pripelj enako daleč, ali v tem primeru nizko, kot pet j dolgih!
Ihtavo poudarjanje »širšega družbenega interesa« je nedosledno. Pozidava Gorjancev naj bi bila nujna na primer tudi zato, ker so blizu Novega mesta in hitro dostopni. To bi moral biti kajpak razlog proti gradnjam! Tudi sklicevanje na pomen obetanih gradenj za SLO je bolj ali manj iz trte izvit. Kaj ne bi bilo glede na značilnost naše zamisli splošnega ljudskega odpora bolje, če gozdovi na Gorjan cih ne bi padli, če gore ne bi še ka naprt prepletali s cestami in teh, ki so, širili, če bi vodni viri (še neraziskani, a se vendar že gradi ostali varno zaščiteni in če bi bilo mar. golosekov?
Da pa le ne bi bilo kakega moralnega mačka, se od morebitne odgovornosti za posledice graditelji takole odčarajo z besedami: »Iz navedenega je razvidno, da je prostor Gorjancev interesanten za nadaljnji razvoj turizma, vendar ta razvoj ne sme siliti v nekontrolirane posege posameznikov in njihovih interesov. Vsi posegi morajo upoštevati mere zaščite naravnih vrednot, pragozda, kmečkih površin ter ostalih posebnih objektov.«
In ker odgovorni načrtovalci kljub vsemu najbrž ne verjamejo teži svojega dokazovanja, imajo za tiste, ki jim je ekološko skladje v naravi (pa zrak, pitna voda, itd.) splošnejši družbeni interes od zimskega športnega središča, tolažilni program: to je občudovanje razleda do Triglava, Karavank, Kamniških Alp, Pohorja, Sljemena, Kleka in tja do kočevskih hribov. Ker je treba pridobiti čim več ljudi, ponuditi torej čim več možnosti, poskušajo podreti na kolena še s kičasto sentimentalno podobo pastirske idilike, ki naj bi se s pozidavo Gorjancev razbohotila okrog in po smučiščih. Po tolikih stoletnjih tega naravnega opravila načrtovalci odkrivajo, da bi bilo moč na prostih travnatih površinah organizirati pašo govedi in ovac.« Prav z Graditvijo po Gorjancih se bodo lahko začele uresničevati želje kmetijske zadruge Krka, ki bo odslej lahko na travnatih površinah »organizirala goveda in ovce!«
Svoj prispevek želi dati tudi tovarna IMV. Pri Miklavžu naj bi uredili rekreacijske površine, zgradili igrišča in sanitarije — in tako vzeli izletni ški točki tisto glavno vrednost, ki jo ima sama po sebi, taka kot je. Popravljanje okolice Sv. Miklavža je že začelo. Prvi znak je velikanski drog z lučjo, ki je v imenu napredka in ureditve okolja zrasel sredi travnikov in redkih drves.
Ker je pred leti kazalo, da bomo Gorjance ekološko obremenili z gradnjami, potrebnimi za zimsko rekreativno turistično središče in pri tem zamižali za zimsko rekreatfno turistično središče in pri tem zamižali pred ostalimi mnogo pomembnejšimi vidiki kakovosti življenja, ki jih ponujajo gozdovi in nespremenjena izvirna pokrajina, je s tem v zvezi svetovalec pri republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, doktor gozdarske znanosti inž. Živko Košir, ki ekološke razmere na Gorjancih dobro pozna, saj je s tega področja nejegova doktorska disertacija, dejal naslednje: »Dolenjska žal nima ustreznih pogojev za smučanje po regionalnem prostorskem načrtu SRS ima gorski del Gorjancev (vrh) le 40 do 70 nezanesljivih smučarskih dni v letu. Geološka sestava ter oblika površja zahtevata izdelavo umetne smučarske proge. Umetna proga pa, če hočemo, da je uporabna, zahteva 50 odst. več snega kot prirodno smučišče. Primer za to je Kanin! Gozdni rezervat na Gorjancih je edinstveni čisti naravni Kukov gozd v srednji Evropi. Vrh Gorjancev je izjemen primer, kjer bi kazalo razglasiti krajinski naravni park (tu je gozdni rezervat, hidrološki naravni spomenik in geomorfološki spomenik). Seveda ta dejstva ne omejujejo nadaljnjega razvijanja rekreacijske dejavnosti in gospodarjenja s površinami — vsa dejavnost naj se tesneje povezuje z naravnimi vrednotami.«
Dr. ing. Košir je tudi omenil, da bi bila izvedba načrta smučišč lahko zelo žalosten spomenik Dolenjski, posebno pa gozdarjem.
Človekov ekspanzionizem, to osvajalno širjenje oblasti in vplivov, se je obrnil navznoter. Oblast in vpliv nad naravo širimo zoper same sebe. To je samouničujoče oblas-tništvo neosveščenega človeka, ki se ne zna obnašati kot Zemljan in ni zmožen samopremisleka. Zmotno je misliti da človek pride k sebi (je priseben), če razmahne svoj vpliv navzven. šele, ko bo kot vrednoto cenil tisti najmanjši možni prostor, ki ga sme zasedati na tem planetu, in ki je še pravšen za dobro življenje, bo napravil korak k sebi. Za kaj takega pa bo nujno razširiti duhovno obzorje/se ozreti preko plota svojih želja in spremeniti merilo, s katerim merimo vrednost svojega bivanja na Zemlji.
JANEZ PENCA
15. 5. '86
91 PRILOGA
■"N
V neobvezen premislek
ČERNOBIL
LEGALIZIRAL
EKOSOCIALIZEM
Kljub Černobilu je še vedno vprašanje, ali se je jugoslovanska »jedrska zgodba« (gradnja štirih jedrskih elektrarn) nasilno končala ali pa je nadaljevanje samo preloženo na boljše čase, ko bo javnost že nekoliko pozabila na rentgene, reme, bekerele, solatni post ter »priprte« nosečnice in majhne otroke. Že pred zlomom pri Kijevu smo bili v naši državi priče ali aktivni udeleženci za jugoslovanske razmere res osupljivo močnega protijedrskega gibanja, gibanja, ki se mu je minuto pred dvanajsto uspelo upreti jugoslovanskemu jedrskemu lobiju, ki je na skrivaj in mimo javnosti pripravljal tako imenovano kupčijo 21. stoletja, gradnjo niza nukleark, ki bi Jugoslavijo bolj kot karkoli doslej postavilo v vlogo tehnološkega in ekonomskega vazala. O tako neznanski in usodni stvari je odločalo okoli 100 ljudi, katerih imena so zdaj več ali manj že znana javnosti. Že pred kijevskim sindromom je bil vsemogočni lobi prisiljen licitacijo za gradnjo štirih nukleark preložiti za dva meseca, po invaziji joda 131 pa se bodo morda uresničile besede visokega funkcionarja, ki je te dni dejal, »da seje usoda Prevlake odločila v Černobilu«.
Jugoslovanski zeleni, zdaj smo zanje našli tudi ime, ekosocialisti, še nikoli niso imeli v rokah močnejših orožij. Usoda je hotela, da je svečenikom naravnih zakonov ušla iz menda dobro čuvane retorte prava pravcata atomska bomba in vrgla senco na pol Evrope. Naši ekosocialisti so se izza bolj ali manj (ne)plodnih okroglih in štirioglatih miz o jedrskem
programu odpravili neposredno na ulice in z dostojanstveno mirnimi protestnimi akcijami dokazali, da hočejo neposredno odločati o svoji ekološki, ekonomski in s tem tudi politični prihodnosti hkrati pa tudi, da samoupravljanje ni nujno družbena institucija, ki jo organizirajo in politično nadzirajo državni organi. In kljub temu lahko še vedno govorimo o samoupravljanju in ne, kot bi nekateri hoteli, maloštevilnih skupinah znanosti, napredku in (beri) državi nenaklonjenih in sovražnih posameznikov.
Če je Černobil kaj povedal in dokazal, je med podučnimi sklepi predvsem dejstvo, da znanost in država nimata vedno prav. V Kijevu je prišlo do tako imenovanega kitajskega (zdaj kijevskega) sindroma, zgodilo se je tisto, kar je bilo tudi na papirju nemogoče, možnost 1:1,000.000 se je zaradi človeka, ki ga ni mogoče povsem upoštevati v nobenem verjetnostnem računu, spremenila v grozljivo verjetnost 1:260. Zamajali so se vsi temelji samovšečne in sebi zadostne znanosti o jedrski varnosti, In kaj sem hotel povedati s tistim, da država nima vedno prav? Pravzaprav država ima in bo imela vedno zadnjo besedo. Nerodno in mučno pa je, če to dokazuje tako, da na kontaminirane kijevske ulice nažene skupino otrok s tulipani v rokah in televizijsko ekipo, ki je vse to posnela za Rusijo, svet in bližnjo okolico.
MARJAN BAUER
l
Kino
ŠKRLATNA
ROŽA
KAIRA
Ko so Woodyja Allena v pogovoru za milansko Panoramo povprašali po imenih njegovih vzornikov, je ob celi vrsti evropskih režiserjev omenil še Orsona VVellesa, »največjega med Američani«. Eden zanimivejših podatkov v Wellsovi bio-filmografiji je tisti, ki pravi, daje igral v vseh svojih filmih razen v enem samem — v Veličastnih Am-bersonovih. Toda kaj se zgo-
di čisto na koncu tega filma? Po nenavadnem — govorjenem — seznamu tehnične ekipe in igralcev se pred nami v velikem planu pojavi podoba mikrofona, v offu pa slišimo glas, ki pravi: »Jaz sem napisal scenarij in režiral ta film. Moje ime je Orson Welles.« V tem glasu prepoznamo glas, ki nas je vodil skozi celo zgodbo filma, s katerim je bil film dobesedno prežet. Tam torej, kjer smo bili najprej povsem prepričani o avtorjevi odsotnosti, se je nenadoma izkazal za še kako prisotnega. In natančno to bi radi pokazali tudi za film Škrlatna roža Kaira (The Purple Rose of Cairo) Woodyja Allena. Eden redkih filmov, v katerem sam ne nastopa, je namreč popolnoma prežet z njegovo temeljno obsesijo — filmom.
Zaplet filma je neverjeten v svoji nestvarnosti: mladi ženi (Mia Farrovv) je sredi provincialnega ameriškega mesteca kino edini »beg iz stvarnosti.« Ogromno časa preživi v kinematografski dvorani in tako se zgodi, da film škrlatna roža Kaira vidi kar petkrat. Ko ga gleda petič, se
vanjo uprejo oči junaka s platna z radovednim vprašanjem, polnim občudovanja: »Vi morate pa res imeti radi ta film?!« Sledi spektakularen sestop iz filma v življenje, iz fikcije v realnost; sestop, ki dodobra pretrese tako film (kako igrati brez enega igralca?) kot življenje (ljubzenska zgodba med vneto gledalko in filmskim junakom, zmeda med producenti).
Če tvegamo potegnitev neke vzporednice, potem bi lahko rekli, da filmski opus Woodyja Allena uprizarja filmsko zgodovino. Če njegovi prvi filmi (Banane, Vzemi denar in beži) s svojo situacijsko komiko črpajo še iz začetnih obdobij nemega filma, potem je v svojih najbolj znanih delih (Manhattan, An-nie Hall) s pridom uporabil prav temeljno pridobitev zvočnega filma, saj temeljijo predvsem na dialogih. In še tretji korak: natančno tako, kot se je film v novejšem času obrnil proti samemu sebi, se začel spraševati o lastnih mejah in jih prestopati, je tudi Woody Allen začel preizpra-ševati medij, v katerem ustvarja. Ta smer je napovedana že s filmom Vse, kar ste vedno želeli vedeti o seksu (kjer je vsaka od zgodbic hkrati že tudi parodija določenega filmskega žanra), fantastično izpeljana v Zeligu (pojav neke povsem fiktivne osebe v zgodovini, ki pa jo film naredi za povsem verjetno ) in pripeljana do svoje meje v Škrlatni roži Kaira, meje zato, ker se ravno meje med življenjem in filmom tu izgubljajo. Nekako tako kot na tistih listkih, ki jih je mogoče prebrati na stenah pariških kinematografov, med starimi plakati in fotografijami hollywoodskih zvezd. Na njih piše: »Si on aime la vie, on va au cinema!« Kako to razumeti
STOJAN PELKO
PREDNOSTNI VRSTNI RED UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
Upoštevajoč vloge in kriterije za dodelitev solidarnostnih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško in je na predlog odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško na seji dne 7. 5. 1986 sprejel
SKLEP
o objavi prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj v občini Krško
Zap. št.	Priimek in ime	Naslov	Št. točk	St. dr.čl.	Ustanova	% LU
1.	Gabrič Jožica	Grajska	715	2	ŽITO	-
2.	Metelko Irena	Oranžova	700	4	Agrokom.	—
3.	Hadžipašič Rasim	Val. nab. 5	685	3	Pionir	—
4.	Sotlar Štefka	Sremič 22	685	2	Kopitarna	—
5.	Bosina Marjana	Kolodvor.	660	3	DKD E K.	—
6.	Ašič Stojan	Brezje 21	655	3	Metalna	—
7.	Bizjak Ljudmila	C. 4 jul.	645	1	Upok. NOB	3%
8.	Nadarevič Vasvija	Dalmatin.	630	3	Labod	-
9.	Tepuš Vera	Križe 37	630	2	Agrokom.	—
10.	Stopar Branko	M. Kerin	630	3	Agrokom.	—
11.	Kragulj Ljudmila	Podbočje	620	1	Upokojen.	—
12.	Stanič Jože	Oražnova	615	3	SSS za VPP	1%
13.	Lakner Metod	Titova	610	3	Metalna	—
14.	Heimbring Jože	Pleterje	605	3	NEK	—
15.	Berger Marija	C. 4. jul.	605	2	Agrokom.	—
16.	Agrež Pavla	Zupančič.	600	5	Teh. šola	—
17.	Žabkar Roman	Ul. talcev	600	3	Lifpa	—
18.	Puntar Dragica	Žadovinek	595	2	ŽITO	—
19.	Žitnik Damjan	Žadovinek	595	3	Celuloza	—
20.	Cerovšek Julijana	Zasavska	590	1	'Upokojenka	—
21.	Hrženjak Božica	Dalmatin.	590	3	Skup. za zap.	—
22.	Ribič Jože	Titova 90	585	4	Metalna	—
23.	•Škoberne Vladimir	C. 1. maja	585	2	TES	—
24.	Planinc Boris	Vrbina 9	575	'4	M/Ppeskrba	—
25.	Šalamon Anica	Pot na P.	570	3	PTT	—
26.	Levičar Alojzija	Volovnik	570	1	Kostak	2%
27.	Černelič Jože	Sp. St. grad	570	3	ŽITO	—
28.	Peterec Milan	Raka 92	560	4	Pionir	—
29.	Mavsar Anton	Pod goro	560	3	Pri zasebn.	—
30.	Malinovič Ourda	C. 4. jul.	560	4	Labod	—
31.	Draganovič Sead	Sremiška	555	3	Pionir	—
32.	Jevšnik Jože	Kostanjek	555	4	Pionir	—
33.	Koritič Vlado	Sremiška	545	3	T ogrel	—
34.	Šaruga Metka	Rozmanova	530	3	Labod	—
35.	Benje Janja	C. 4. jul.	530	2	M/Preskrba	—
36.	Nepužlan Janko	Zdole 54	525	3	SAVA	—
37.	Sluga Jožega	Sremiška	520	1	Upokojenka	—
38.	Čebular Peter	Trg rudar.	520	1	Pri zasebn.	—
39.	Novak Branka	C. 4. jul.	515	3	Troglav	—
40.	Kočevar Stane	C. 4. jul.	515	1	Pionir	1%
41.	Zajec Marjan	Titova	510	3	Celuloza	—
42.	Žvab Marjan	T. Čečeve	510	3	SO	-
43.	Pevc Franc	S. St. grad	505	2	SOP	2%
44.	Breznikar Marko	Titova	500	3	Metalna	—
45.	Dovgan Janja	Cankarjeva	485	3	TES	—
46.	Kopen Spasoje	S. St. grad	485	4	Agrokom.	—
47.	Levičar Jožica	Elektrar.	475	3	Lisca	1%
48.	Zupančič Tomaž	Sremiška	475	2	M/Preskrba	—
49.	Luskovec Milan	C. 4. jul.	460	3	NEK	—
50.	Behin Josipa	CKO 8	455	3	Lisca	—
51.	Hudžer Marija	Titova 91	450	2	Lisca	—
52.	Žveglič Karel	Jetrno s.	445	1	Varnost	3%
53.	Karabaš Boško	C. 4. jul.	440	3	SOP	3%
54.	Pirš Vojko	Titova	425	1	Metalna	3%
55.	Milišič Bistra	Val. nab.	425	1	H. Sremič	^ —
56.	Berič Vojko	C. 4. jul.	425	3	NEK	—
57.	Špan Rajko	Doropolje	410	3	Celuloza	—
58.	Soldat Anica	Cankarjeva	405	4	Labod	—
59.	Gorenc Zvonko	Gora 17	400	3	Pri zaseb.	—
60.	Grahovec Ema	Titova	400	4	Lisca	—
61.	Pušnik Marjan	CKO 10	370	3	Rudnik	—
62.	Perič Borko	C. 4. jul. 60	350	4	Pionir	—
63.	Požun Ivančiča	C. izgnancev	340	3	Lisca	—
64.	Tršavec Marija	Vel. nabr.	340	1	Dom upok.	3%
65.	Hlastan Magda	Bohorska 3	335	1	Lisca	3%
66.	Jamnikar Milan	C. 4. jul. 60	330	4	Pionir	—
67.	Sikošek Ivanka	Žadovinek	290	1	Upokojenka	1%
Stanovanja se bodo dodeljevala po prednostnem vrstnem redu v skladu s površinskimi normativi, določenimi v 7. in 8. členu pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj.
Upravičenci, ki so uvrščeni na prednostni vrstni red, imajo pravico ugovora na uvrstitev, ki ga posredujejo skupščini SSS občine Krško v roku 30 dni po objavi prednostnega vrstnega reda.
Prosilci, ki niso uvrščeni na prednostni vrstni red, se lahko na to pritožijo v 30 dneh po objavi prednostnega vrstnega reda na skupščino SSS občine Krško.
Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško
Glasba
THE STYLE COUNCIL
Konec lanskega leta je pri beograjski gramofonski založbi RTB izšla plošča Our Fav-ourite Shop britanske skupine The Style Council. To je druga plošča skupine in prva, ki so jo izdali pri nas. škoda, da debi plošča Cafš Bleu ni doživela enake usode.
Ko je bila kariera britanske novovalne skupine The Jam na vrhuncu, je vodja Paul VVeller razpustil svoj trio. Zaradi pomanjkanja kreativnosti je Paulu Wellerju prekipelo. Ni hotel igrati v skupini, kjer se ni dogajalo nič novega in kjer je bilo snemanje plošč le izpolnjevanje pogodbe z gramofonsko hišo. The Jam, ki je posnel nekaj izrednih albumov, je vse bolj postajal stroj, ki je tiskal hite. Na zadnji The Jam plošči se je že dalo na-slutiti Paulovo zanimanje za soul, za glasbo, ki jo je v šestdesetih letih gojila »črna« gramofonska hiša Tamla Mo-town.	________
Ko je Paul Weller razpustil
The Jam, so mnogi menili, da je to njegova usodna napaka in da bo kmalu izginil s svetovne glasbene scene. Paul je kmalu formiral skupaj s klaviristom Mickom Talbo-tom duo The Style Council. VVellerjevo zanimanje za soul je v novi skupini dalo zanimiv debi album Cafš Bleu. Z njega sta tudi dva hita, ki sta dolgo zasedala vrhove lestvic popularnosti, Long HotSum-mer in Best Thing. The Style Council je solidno opravil delo. Igranje soula, ki je črna glasba, ni lahka zadeva. Vendar Paul in Mick, čeprav belca, ne delata sramote soulu, kot jo na žalost mnogi drugi glasbeniki.
The Style Council, ki bi ga z rezervo lahko dali pod okrilje novega jazza, izvaja glasbo, temelječo na soulu, s primesmi latinskoameriške glasbe in jazza. Na plošči Our Fav-ourite Shop, kjer pesmi variirajo med prej omenjenimi stili, je tudi pesem A Stones Throvv Away, kjer tvorijo glasbeno spremljavo le klasična godala. To je dolg tradiciji evropske glasbe in nadaljevanje pesmi Smithers Jones s plošče The Jam Setting Sons.
Plošča Our Favourite Shop je močna tudi po tekstovni plati. Njena spolitiziranost je
tako močna, da deluje kot manifest.
Paul VVeller, po prepričanju socialist, pravi o spolitizt-ranosti albuma Our Favourite Shop naslednje: »Trudimo se, da ne bi pisali slogan pesmi, čeprav mislimo, da v njih ni nič slabega. Lep primer je VValls Come Tumbling Down. Vse je odvisno od tega, kako in v kakšnem duhu je stvar narejena. Homebreakers, prva stvar na Our Favourite Shop, namesto tarnanja o nezaposlenosti prinaša njene najbolj mračne plati. Ukvarja se z razpadanjem družin, rušenjem ljudske mentalitete, kar pa je do neke mere celo v redu, saj je to edina pot, da se ljudje v Angliji vpletejo v politiko. S spreminjanjem razmer se bodo spreminjale tudi njihove ideje in politika.«
G'asba za um in telo je kratka oznaka plošče Our Favourite Shop. Na njej je 14 pesmi, in sicer Homebreakers, Ali Gone Away, Come To Milton Keynes, Internationalist, A Stones Throvv Av'ay, The Stand Up Comics Instruc-tions, Boy VVho Cried VVolf, A Man Of Great Promise, Down In The Seine, The Lodgers, Luck, With Everything To Lose, Our Favourite Shop (instrumental) in VValls Come Tumbling Down.
ZDENKO MATOZ
10 (3
priloga dolenjskega lista
zemljišč, ki jih ogrožajo poplavne vode, kmetijskih pridelkov in meritve doz zunanjega sevanja. Zanimivo je, da so radionuklidi, ki prihajajo v Savo, že tako razredčeni, da se za njimi izgublja sled že pri Jesenicah na Dolenjskem. Meritve kakovosti vode reke Save nuklearko pa so pokazale, da vsebuje najdaljša jugoslovanska reka precejšnje količine radionuklidov iz drugih virov. Predvsem gre za industrijske odpadne vode, ki nastajajo s kemično in tehnološko predelavo velikih količin industrijskih surovin. Za zdravstvene ustanove (bolnišnice), žal, ne obstaja predpis o količini radionuklidov, ki jih lahko supščajo v Savo, čeprav precej prispevajo k povečevanju radioaktivnosti voda, ker uporabljajo radioizotope. Pitno vodo posebno skrbno nadzirajo in doslej še nikoli v analizah zagrebškega mestnega vodovoda niso zasledili niti najmanjših sledi vpliva JE Krško.
Meritve zunanje doze sevanja z dozimetri opravljajo na 56 krajih Sloveniji, oddaljenih poldrug do 10 kilometrov od nuklearke, v Hrvat-ski pa nad od 17do40 km od JE. Radiološke meritve so pokazale, da se giblje radiacijska obremenitev prebivalcev pod vplivom umetnih radionuklidov znotraj dovoljenih doz. Zanimivi so podatki, ki nam jih je posredoval magister Ljubomir Gradišar iz službe za analizo tehnične varnosti JE Krško. Do njih je prišel, ko je prirejal strokovna prispevka dr. Aliče Bauman iz Inštituta za medicinska istraživanja i medicinu rada Zagreb in dipl. inž. Branka Kontiča iz Inštituta Jožef Stefan Ljubljana. Količinski prirast posameznih pomembnejših pokazateljev so za človeka v okolici JE Krško naslednjega reda velikosti: voda 1 mikrosieverat, zrak preko joda 131 manj od postavljene merne meje 4 mikrosievertov, zunanja doza pa je v okviru naravnih danosti nespremenjena. »Te doze so 1 odstotek letne doze, ki jo prejme človek zaradi naravnega in umetnega ozadja, kar pomeni, da je povečanje radioaktivnosti zaradi dela JE Krško praktično zanemarljivo in znaša povprečno 1 mikrosievert, to je eno petdesetino doze, ki je povprečno dovoljena za JE Krško,« poudarja Gradišar, eden tistih, ki menijo, da je bilo pri nas ob nesreči v Černobilu tudi veliko praznega hrupa, napihovanja in strahu. »Zasluge« za to naj bi imeli tako znanstveniki različnega kova, kot zelo občutljive naprave, ki danes izmerijo že najmanjše sevanje.
P. PERC
Usode___________________________________
NAJINA BANKA SO OTROCI
Čeprav se je Anica Švegelj rodila v Dobrem polju, pa v njenem ranem otroštvu ni bilo prav nič dobrega. Skupaj z devetimi sestrami in brati je odraščala v veliki revščini, zato si ni dala dolgo prigovarjati, ko je prišla na obisk teta iz Sodevcev v Poljanski dolini in poprosila, da bi odpeljala s seboj enega od otrok, ker svojih ni imela. Sedemletna Anica je verjela teti, da ji bo v Beli krajini lepše, in ni se zmotila. Res je, da je morala veliko delati, vendar pa kriz in stisk, ki so v tistih predvojnih letih prizanesle le malokateremu domu, skoraj ni čutila. Celo med vojno je bila še danes odmaknjena dolina v zgornjem toku reke Kolpe varna pred sovražnikovimi streli, saj so prvič slišali krogle, ki so švigale okrog njihovih hiš, šele 1. junija 1942 ob napadu na Stari trg ob Kolpi.
»V miru, ki smo ga imeli skoraj ves čas vojne, pa smo lahko toliko lažje pomagali partizanom. Skupaj z ostalimi sem zbirala hrano, pletla nogavice, prekopavala ceste. Pri nas je prenočevala partizanska delavska četa, a tudi Italijani so prišli večkrat po hrano, ki so si jo vzeli kar sami,« se spominja Anica. Njen bratranec, eden redkih partizanov iz Dobrepolj, je bil komadir čete za zvezo na Dvoru pri Žužemberku, njegov kurir pa je prihajal v Poljansko dolino po živila. »Bratranec mi je vedno govoril, da mi bo vsa dobrota že poplačana, ko bo konec vojne. Saj vem, da bi nam že takrat rad pomagal, a ni imel s čim. Enkrat mu je uspelo, da mi je priskrbel padalsko svilo, za kar sem se morala odkupiti s kilogramom tobaka.« Prav padalska svila pa je bila takrat največja želja vsakega mladega dekleta. Ko so leta 1944 na Pako pri Predgradu zavezniška letala metala s padali pakete s hrano, so pritekla dekleta iz sosednjih vasi v upanju, da bodo dobila kos padala za krilo, bluzo, a so se jih usmilili le z manjšim koščkom blaga za ovratnik.
»Kar živahno je bilo v naših krajih med vojno. Ponoči smo hodili na mitinge in bralne krožke v sosednje
Arheologija
JE BILA V ŠENTJERNEJU PRAŽUPNIJA?
Pri obnovitvenih delih v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju je bilo jeseni 1985 treba odstraniti tlak. 2e pred pričetkom del smo domnevali, da se pod tlakom sedanje cerkve skrivajo temelji starejše prednice. Pričakovali smo tudi staroslovanske grobove, ki so včasih okoli starejših sakralnih objektov.
Odstranjevanje tlaka se je začelo ob stiku ladje s prezbiterijem, pod slavoločno steno. Kmalu so se pojavili ostanki človeških kosti, pa tudi prvi zidovi, ki smo jih v začetku le slutili, kmalu pa so se izluščile pravilne, z malto in kamenjem zidane oblike polkrožne apside. Z veliko mero razumevanja župnijskega upravitelja krajevne skupnosti, Iskre IEZE Šentjernej in kulturne skupnosti Novo mesto, vsi so nam vsestransko priskočili na pomoč, smo konservatorji zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta izvedli arheološko izkopavanje. To pa je dalo že
lepše hiše v Sodevcih sem prišla na pogorišče, a takrat je bilo bolj kot materialne dobrine pomembno razumevanje, ljubezen. Mislila sem si: »Nič zato, če švegljevi nimajo hiše. Še boljše, bomo vsaj naredili novo. V svoji mladostni naivnosti pa nisem pomislila, da se z nič tudi graditi ne da,« se danes smeji Anica.
Pa je z dobro volje kljub vsemu šlo. Malo so pomagale tete iz Amerike, veliko pa so naredili sami. Moški iz petih hiš so delali apnenice, ženske pa so na glavah nisile kamenje in zemljo. Apno, ki ga niso porabili sami, so v Črnomlju zamenjali za strešno opeko, zidno opeko pa so delali v bližnjem Dolu. Jurij je hodil po cele dni gazit glino, s seboj pa je jemal tudi starega vola, ki so ga klicali Partizan. »Bila je takšna revščina, da sem dva meseca pred tem, preden sem 1950 rodila prvega sina, jedla hrano brez vsake zabele, najpogosteje pa je bilo na jedilniku zelje, repa, krompir. A je bil otrok kljub temu zdrav. Prvič je zbolel pri šestih letih, ko sem ga morala na ramah nesti k bolničarki v podlrugo uro hoda oddaljeni Predgrad,« pripoveduje Anica o mukah in trpljenju, ki ga pri hiši ni nikoli manjkalo.
Vedno, ko je pri Švegljevih posijal žarek upanja, da se jim končno obetajo boljši časi, je prišla nesreča. Ko je jurij 1960 pripravljal drva v gozdu, je padel 15 metrov globoko v prepad in nekaj časa je njegovo življenje viselo na nitki. A ker je prišla zima, drv pa ni bilo, se je po 14 dnevih zopet odpravil v gozd. Pred teremi leti je krava hudo poškodovala gospodinjo, ki ji je spodrsnilo v hlevu. »A mi nikoli ne obupamo,« zamahne z roko Anica. »Vdali smo se v usodo, da živimo v tej sicer prelepi, a odmaknjeni in zapostavljeni dolini. Bolj ko nas tepe življenje, bolj žilavi, odporni smo. To smo hoteli vcepiti tudi otrokom, a dve hčeri in sin v teh krajih niso videli prihodnosti. Naslednika pri hiši vseeno imamo, to sedaj zagotovo vemo. Pa tudi ostale smo vzgojili tako, da znajo spoštovati najin trud. Z možem sva vedno govorila, da ne bova denanarja nalagala v banko. Najina banka so otroci. Ko ne bova mogla več delati, nama bodo otroci vračali obresti. In ta naložba se nama že obrestuje,« odločno pove Anica, simbol prave kmečke gospodinje, ki jo iz ustaljenih tirnic življenja ne vrže noben vihar. V to jo je primoral boj za obstanek, v svoji duši pa je še vedno krhko dekletce iz mladostnih let. In ko ji je najtežje, se zapre v sobo in napiše pesem.
M. BEZEK
Zadnjo gradbeno dejavnost na tem kraju predstavlja obstoječa baročna cerkev, ki z lokacijo nadaljuje tradicijo starejših prednic. Cerkev po dolžini prekaša prednice, po širini pa se od njih bistveno ne loči.
V pisanih virih se Šentjernej prvič posredno omenja leta 1249, ko je tu izpričan neki župnik Bertold. Do sedaj pa še nismo odkrili trdnega dokaza, da bi bila šentjernejska fara pražupnija. Prva omemba duhovnika kot tudi uskladitev pisanih virov z novoodkritimi temelji starejših cerkva kažeta, da je enoapsidalna cerkev starejša od letnice izpričane v pisanih virih. Z že omenjeno letnico pa lahko povežemo triapsidalno romansko cerkev. Kot potrdilo za to tezo lahko uporabimo še tri majhne klobukaste novčiče, t. im ben-ečanske »piccole« iz 13. stol.
Novoodkrite temelje gotskega prezbiterija pa lahko povežemo z arhivskim podatkom, da so Turki leta 1492 požgali cerkev in župnišče. Takrat je bila najverjetneje porušena triapsidalna romanska cerkev in na njenem mestu pozidana nova cerkev v gotskem stilu.
Ker predstavlja do sedaj raziskano področje (60 m2) le slabo četrtino vse površine cerkve, so vsi dokončni sklepi, dokler ni raziskana celota, preuranjeni. Da bi razkrili celostno podobo gradbene dejavnosti na področju župnijske cerkve v Šentjerneju, smo v začetku maja začeli z nadaljnim arheološkim izkopavanjem, saj bomo le tako dobili celovit vpogled v zgodovino, in časovno ter stilno različne stavbne faze cerkve, hkrati pa osvetlili tudi zgodovino poselitve prostora Šentjer-nejskega polja.
BORUT KRIZ
Sevanje
POMIRJUJOČI PODATKI IZ JE KRŠKO
Nadzor izpustov radionuklidov v vode in zrak, ki nastajajo med delovanjem slehernega jedrskega objekta, in ga s tujko kratko imenujejo monitoring, opravljajo seveda tudi v Jedrski elektrarni Krško. Še pred leti, predno je začela elektrarna obratovati, so proučevali prisotnost radioaktivnosti na sami lokaciji, pa tudi v bližnji in daljnji okolici zgradbe. To radioaktivnost povzroča naravno vesoljsko sevanje in sevanje prvotnih radionuklidov v zemeljski skorji. Vsaka tla so namreč radioaktivna, ker vsebujejo uran in torij z radioaktivnimi potomci. Ob tem pa je bilo v obdobju od 1945 do 1964 opravljenih več jedrskih poskusnih eksplozij v zraku. Radionuklidi, ki so jih povzročili ti poizkusi in manjše kitajske jedrske ekplozije, od teh je bila zadnja leta 1980, so še danes zaznavni v življenskem okolju.
Skupna letna količina radioaktivnega sevanja, za katero sodijo, da nima nobenih škodljivih posledic delovanja, in kateremu sme biti izpostavljeno prebivalstvo določene dežele, znaša 1,7 mili-sieverta, to je enako 1700 mikro-sievertov. Enota 1 sievert je enaka 100 remom. Za vsak nuklearni objekt določa količino, ki jo sme izpuščati v okolje, posebna odločba. Običajno gre za okoli tri odstotke skupne letne količine, ker znaša približno 50 mikro-sievertov. Po mnenju strokovnjakov se lahko triodstotni prispevek delovanja jedrskega objekta na okolje praktično zanemari. Enako dozo prejme človek, če dnevno pokadi dve do dvajset cigaret, odvisno od porekla tobaka. Tobak namreč vsebuje naravno radioaktivnost svinca polonija, dobi jo lahko med rastjo iz tal.
Sodobni radiološki nadzor vpliva jedrskih objektov na okolje skuša določiti skupno dozo obsevanosti človeka. Na to dozo vplivajo emisije (izpusti) iz objektov preko različnih prenosnih poti v okolje. Doza daje objektivne vrednosti za
določanje radiacijske obremenitve človeka. Posebni vidiki nadzora, denimo nadzor imisij, to je vnosov radionuklidov v okolje, so predvsem usmerjeni za določanje možnih radioloških sprememb v okolju. Vrednosti dovoljenih doz določajo v skladu s priporočili ICRP (Mednarodna komisijaza radiološko zaščito) in IAEA (Mednarodna agencija za atomsko energijo) s sedežem na Dunaju. Toda te vrednosti v vsaki državi še posebej določajo z zakoni. Upravni organi so s posebnim predpisom za vsak jedrski objekt posebno določili zgornje meje izpostavljenosti, ki so mnogo nižje kot z zakonom določene doze. Program rednega nadzora zajema tudi izvajanje začasnih vzporednih meritev emisij-(izpustov iz elektrarne) in imisij (vnosov radionuklidov v okolje). Te vzporedne meritve omogočajo radiološki službi JE Krško, ki stalno nadzira izpuste iz elektrarne, preverjanje svojih metod in tehnik meritev. V skladu z obstoječo zakonodajo elektrarna sama nadzira 500 metrsko
krog okoli reaktorja. Zunaj tega območja vpliv nadzirajo pooblaščene ustanove.
Leta 1981, hkrati z začetkom obratovanja JE Krško, so začeli stalno nadzirati vpliv elektrarne na okolje. Sprvaso bili programi nadzoranazelo oddaljenih območjih od elektrarne obsežni. Vpliva krškega jedrskega prvenca na oddaljenih območjih niso uspeli izmeriti, tako neznaten je bil, zato so nadzor zožili. Hkrati z izvedbo nadzora vpliva JE Krško na okolje so začeli tudi usposabljati ekipe, da bi bile pripravljene, če bi bila potrebna intervencija v primeru kakršnekoli jedrske nesreče na elektrarni. Ekipe sestavljajo sodelavci Instituta Jožef Stefan iz Ljubljane z mobilno enoto, sodelavci iz Inštituta za medicinske raziskave in medicino dela z opremo, ekipa Instituta RudjerBoškovič, iz Zagreba in ekipa JE Krško s posebnim vozilom.
Program nadzora vnosa radionuklidov v okolje vključuje nadzor voda, padavin, zraka,
nas niso, le lačni smo bili. Po mesecu dni so me prenehali spraševati, kam bi šel rad, in me odpeljali v Nemčijo, v taborišče v Bremnu. Šele ob koncu vojne je za nas zvedel Rdeči križ in nam poslal nekaj paketov, novic iz domačih krajev, ki smo si jih tako želeli, pa nam seveda ni mogel poslati nihče,» pripoveduje Jurij.
Šele 15. avgusta 1945, natanko leto po tem, ko so ga dobili v roke Nemci je Šveglju uspelo priti v Novo mesto, kjer je zvedel, da so otroci tri mesece prej med igro požgali njegovo rojstno vas. Od Švegljeve domačije v Srednjih Radencih je ostal le dimnik. Mama in sestra sta si uredili skromno začasno bivališče v kamrici, ki ji je nekoliko prizanesel ogenj, špranje pa sta zabili z deskami. Jurij, za katerega do zadnjega nista vedeli, če je še živ, bi sicer rad začel z obnovo, a ni imel s čim. Tako so leta 1949, ko je k hiši pripeljal nevesto Anico iz sosednjih Sodevcev, še vedno vsi štirje spali v sobici, ki je bila že nekaj let začasno bivališče. »Iz naj-
dosedaj, ko delo še ni zaključeno, več kot spodbudne rezultate, ki uvrščajo Šentjernej med pomembnejša srednjeveška arheološka najdišča.
Arheološko izkopno polje je obsegalo vso širino cerkve in je segalo 130 cm pod nivo sedanjega tlaka. V izkopnem polju smo naleteli na temelje oltarnih prostorov treh starejših prednic sedanje stavbe in na več kot 50 človeških skeletov, ki so bili vsi brez izjeme pokopani z orientacijo vzhod—zahod, z glavo na zahodni strani
Če skušamo na podlagi dosedanjih odkritij rekonstruirati gradbeno aktivnost na tem prostoru, lahko zapišemo, da je prva in najstarejša gradbena faza izpričana kot zgodnjeromanska cerkev s polkrožno ap-sido, okoli katere se je razvilo sočasno pokopališče. Od te gradbene faze smo doslej odkrili le polkrožno apsido.
Ker ostali del cerkve (ladja) še ni raziskan, ni mogoče določiti dolžine te cerkve.
Drugo gradbeno fazo predstavlja romanska triapsidalna cerkev (odkriti sta dve polkrožni apsidi in ostanki tretje). Zaradi oblike in dimenzij odkritih apsid lahko z gotovostjo sklepamo, da gre za triapsidalno romansko cerkev, ki je »prekrila« starejšo in manjšo en-oladijsko cerkev in del starejšega grobišča.
Tretjo gradbeno fazo predstavlja gotska cerkev z značilnim tristrano zaključenim dolgim korom in zunanjimi oporniki. Tudi ta gradnja je grobo posegla v grobišče, ki se je razvilo okoli triapsidalne romanske cerkve in je nekatere skelete uničila, druge pa poškodovala.
Prelesje in Kot. V Sodevcih je bil začasno tudi materinski dom, kamor so pribežale materez otroki s Suhorja pri Metliki. Takrat sem celo pomagala nasvet fantku, za katerega pa nisem več slišala, tudi po dokumente niso prišli, zato sklepam, da ni preživel vojne,» pripoveduje Anica. Mož Jurij, ki ga na vojna leta vežejo bolj trpki spomini, pa preudarno, počasi pove svojo zgodbo o tem, kako so ga 1944, leto po tem, ko je odšel v partizane, pri Škofljici ujeli Nemci. Tri tedne je bil zaprt v Ljubljani, potem pa so ga premestili v Begunje. »Prve tri dni nas je bilo v begunjski celici 42, tako da tisti, ki mu je prišlo slabo, še pasti ni mogel na tla.
Potem so nas premestili v boljše prostore, vsak dan pa so me hodili spraševat, če prestopim na njihovo stran. Srečo sem imel, ker še nisem bil polnoleten, drugače gotovo nikoli več ne bi prišel iz tega zloglasnega zapora. Z mladoletniki pa so kar lepo ravnali, celo pretepali
priloga dolenjskega lista
Intervju Dolenjskega lista
TRGOVINA MED KLADIVOM IN NAKOVALOM
DL: Novotehna je največja trgovska delovna organizacija s tehničnim blagom na Dolenjskem. Takoj ob tem podatku ne moremo mimo stalnih pripomb na račun vaše in nasploh dolenjske slabe založenosti s takšnim blagom, in to ne le s tistim, s katerim je tudi sicer problem na tržišču. Kako velika je dejansko Novotehna, upoštevajoč potrebe novomeškega in širšega dolenjskega prostora?
Galeša: »Novotehna je res največja trgovska delovna organizacija s tehničnim blagom v tej regiji, mislim pa Dolenjsko, Belo krajino in del Posavja. Takšno blago sicer prodajajo tudi drugi, a tani njihova glavna dejavnost. Naša osnova dejavnost je trgovina na debelo in drobno z železninsko tehničnim blagom, orodjem, elektrotehničnim; instalacijskim in sanitarnim materijalom, keramiko, belo tehniko, barvami, laki in kemikalijami, plinom, gradbenim materialom in vsem ostalim tehničnim blagom ter z vozili iz proizvodnega programa Zastava. Stranska dejavnost je servisiranje vozil iz programa Zastava. Grosistična dejavnost, prodaja na debelo, predstavlja v strukturi našega celotnega prometa 60 odstotkov, maloprodaja, ki je organizirana v 11 naših trgovinah v Novem mestu, Trebnjem, Metliki, Krškem in Kostanjevici, pa 38,5 odstotka. Preostali odstotek in pol je promet servisov Zastavinih vozil, ki jih imamo v Novem nestu.Trebnjem in Metliki. Trgujemo z okrog 8 tisoč artikli, poslovno pa sodelujemo z okrog 850 dobavitelji iz cele Jugoslavije. Z vsemi imamo zelo dobre poslovne stike in si med seboj tudi finančno pomagamo. Lani je 224 delavcev, kolikor ima Novotehna sedaj zaposlenih, ustvarilo 8,43 milijarde din celotnega prihodka ali več kot šestkrat več kot leta 1980, letos pa načrtujemo okrog 15 milijard din celotnega prometa.
Ocenjujemo, da sedaj Novotehna zadovoljuje okrog 20 do 25 odstotkov potreb te regije po blagu, ki je naš osnovni predmet poslovanja. Smatramo, da bi glede na svojo bodočo organiziranost lahko pokrivali večji delež potreb in bi jih tudi morali pokrivati več. Tako malo potreb pokrivamo iz dveh vzrokov. Prvič, Novote hna, žal, ni bila organizirana tako, da bi lahko pokrivala potrebe trga. Drugič, ni bil izražen neposreden interes združenega dela po povezavi in sodelovanju z Novotehno. Navadili so se nabavljati v večjih mestih, na domačo trgovino pa pozabljali. Po nekih ocenah se tako letno odlije iz novomeške občine okrog 25 milijard in je vsak dan na poti v Ljubljano prek 30 naba-vljalcev iz te regije. Trgovina v neki regiji pa je takšna,
Zabava___________
ZADRUGA,
KI ORJE
GLASBENE
NJIVE
Popularna glasba, pod katero razumemo vse od popevkarstva do rocka, je že precej let prevladujoča oblika razvedrila in tako imenovanega prostega časa, posebno še mladih generacij. Skoraj si ni mogoče zamisliti današnje mladine bred diskov, koncertov popularne glasbe, brez pogovorov o priljubljenih pevcih, skupinah, posameznih »komadih«, mladi potrjujejo svojo samostojnost in identiteto tudi z"odločanjem za svojo najbolj priljubljeno zvrst popularne glasbe in s priseganjem na svojo skupino, izvajalca, s privrženostjo takšni ali drugačni »ideologiji«,izraženi v posameznih glasbenih smereh, itd.
Ob vsem tem je pravzaprav čudno, da se ni že prej pri nas pojavilo več podobnih in domiselnih organizacij, kot je Glasbena zadruga Novo mesto. Fantje v Zadrugi že tri leta skrbijo, da imajo mladi (in tudi nekoliko manj mladi) iz Novega mesta in okolice dovolj glasbene zabave, skrbijo za finančne posle v Zadrugo včlanjenih ansamblov, pripravljajo glasbene programe za najrazličnejše prireditve, skrbe za ozvočenje in podobne reči.
Kot svoj rojstni datum Glasbena zadruga Novo mesto šteje marec 1983. Tega leta so spomladi stekle priprave za največjo dolenjsko prireditev popularne glasbe, za znani Rock Otočec '83, ki je odjeknil tudi zunaj republiških meja in velja sploh za največji uspeh novomeške Zadruge. Dotedanji odbor za plesne prireditve pri mladinski organizaciji se je preosnoval v Glasbeno zadrugo, da bi tako tudi organizacijsko bil kos zahtevni nalogi. Morali so namreč spraviti skupaj
toliko močna, kot potrošniki, veliki in mali, od nje zahtevajo.«
DL: Govorite o organizacijski neprilagojenosti Novotehne potrebam trga in o bodoči organiziranosti, ki da bo omogočila boljše pokrivanje teh potreb. Kaj imate v mislih?
Galeša:»V srednjeročnem planu do 1990 stoji, da Novotehna ostane enovita delovna organizacija in da se organizacijsko okrepi tako, da bo postala nosilec trgovske dejavnosti s tehničnim blagom na Dolenjskem, v Posavju in na področju Kočevja in Ribnice, kjer kažejo zanimanje za povezovanje z nami, pa tudi v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Predvsem na področju Hrvaške in delno Vojvodine že imamo večje poslovne dogovore. Da pa bi fahko opravljali to svojo dejavnost in izpolnili začrtane naloge, iz-, vajamo reorganizacijo v delovni organizaciji v smislu prilagajanja dejanskim potrebam trga. Naša glavna usmeritev v srednjeročnem planu razvoja je širjenje grosistične dejavnosti z neposredno povezavo z organizacijami združenega dela in delna širitev maloprodajne dejavnosti ter dvig kvalitete. Ravno sedaj imamo razgovore s predstavniki občine Krško o večji prisotnosti Novotehne v tej občini, kjer odpiramo predstavništvo z namenom približati našo ponudbo kupcem v Posavju tako v grosistični kot maloprodajni dejavnosti. V teku so tudi pogovori o povečani maloprodaji, s tem da bi v starem mestnem jedru Krškega odprili večjo trgovino. Odprodali bomo prostore na stadionu Matije Gubca, kjer je bila nekoč predvidena prodaja avtomobilov, in s sredstvi sofinancirali omejeno trgovino v starem delu Krškega. Za grosistično dejavnost za potrebe posavske regije pa tečejo pogovori o najemu carinskega skladišča pri JE Krško. V družbenem planu občine Krško do 1990 je Novotehna zapisana kot nosilec trgovske dejavnosti s tehničnim blagom tako za potrebe organizacij združenega dela kot maloprodaje. Povsod ni takega razumevanja.«
DL: Domača, novomeška občina v teh razvojnih željah In načrtih, o katerih pravzaprav govorite, verjetno ni pozabljena. Kaj pa boste storili za boljše zadovoljevanje tukajšnjih potreb?
Galeša:» Za občino Novo mesto v okviru srednjeročnega plana razvoja do 1990 predvidevamo povečati grosistično dejavnost prek neposredne povezave z organizacijami združenega dela v občini. Delno bomo nadzidali sedanje glavno skladišče v Bršljinu, postavili okrog 600 kvadratnih metrov veliko halo za potrebe črne metalurgije v Bršljinu ter delno renovirali in razširili obstoječe trgovine. Trgovino na Glavnem trgu smo že. Takoj se je pokazalo, daje bila razširitev upravičena. Odmevi kupcev so zelo pozitivni. V občinah Metlika, Črnomelj, Trebnje so v teku pogovori o razširitvi maloprodajne dejavnosti, v Trebnjem pa predvidevamo tudi posodobitev obstoječega avtoservisa. Or-
nemalo denarja in sploh opraviti vse okrog prireditve Rock Otočec '83. Med pobudniki in ustanovitelji Zadruge so bili: Jože Derganc, Dušan Pezelj—Dule, Jože Tisu—Longi, Zdravko Voglar in Drago Vovk. To so torej očetje novomeške Glasbene zadruge.Pravega zgleda niso imeli nikjer, saj v Sloveniji ni delovala —in kot je znano, tudi danes še ne deluje — takšna organizacija. Glasbena zadruga je namreč samostojna, čeprav je najprej delovala v okviru ZSMS, zdaj pa v okviru Radia Novo mesto. S slednjim ta čas skupaj nabavljajo kvalitetno opremo. Če bo šlo vse po sreči, bo že letos poleti na voljo doslej najboljša oprema za ozvočenje na Dolenjskem. Z njo se bo kvaliteta koncertov in tudi ostalih prireditev,vsaj kar se ozvočenja tiče, izboljšala. Znano je, da slabo ozvočenje lahko ,še tako dober nastop spremeni v žalost in strahoto.
ganizacijsko, kadrovsko in strokovno se bo Novotehna že letos okrepila tako, da bo zadostila potrebam in ti stemu, kar je zapisan predmet poslovanja. Tega bo Novotehna tudi prilagajala. V ponudbo bomo dodajali materiale, ki jih regija potrebuje, in metali ven tiste, ki jih ne. Mnenja pa smo, da bi družbenopolitična skupnost vendar morala določiti oz. z vso trgovsko dejavnostjo širše dolenjske regije skupno določiti nosilca razvoja posamezne trgovske panoge v tej regiji, da ne bi vsi prodajali vsega, kot to počnemo sedaj.«
DL:Trgovina je specifična dejavnost in pogoji za gospodarjenje so taki, da ji gre večinoma še slabše kot sicer gospodarstvu. Kako Novotehna krmari v takih razmerah, kako te vplivajo na vaše poslovne rezultate in morda odločitve?
Galeša:» Današnji čas trgovski dejavnosti ni posebej naklonjen, znašli smo se med kladivom in nakovalom. Po eni strani naj bi bili odlično založeni, po drugi strani pa moramo imeti in plasirati materiale, ki dohodkovno, .nesejo’, ki omogočajo tak dohodek, da lahko živimo. Po planu za leto 1986 Novotehni ostane za vse potrebe 6,27 odstotka razlike v ceni. Pri majhnih lastnih obratnih sredstvih moramo najemati drage kredite za zaloge blaga. V prvem trimesečju 1986 smo skoraj polovico ustvarjenega dohodka morali dati za obresti za posojila za obratna sredstva. Zato smo v težki dilemi in na razpotju, ali biti založen za končnega, v veliki meri neznanega kupca ob slabih poslovnih rezultatih, ali ob manjši založenosti forsirati prodajo tehničnega blaga, ki nam daje boljše poslovne rezultate, in to v večji meri kot doslej za znanega kupca.«
DL: Ali to pomeni, da si lahko potrošniki obetamo le še slabšo založenost, izbiro? Se lahko zgodi, da ne boste imeli na zalogi na primer tesnil za plinsko napeljavo, ker se jih zaradi dolgega koeficienta obračanja poslovno gledano pač ne splača imeti na zalogi?
Galeša:» Mislimo, da bi bila naša osnovna dolžnost, da smo založeni tako, da zadostimo potrebe kupcev, tudi po takem blagu, kot je to tesnilo, ki ima res dolg koeficient obračanja, ker je tesnilo pač treba menjati le na dve leti ali še bolj poredko. Pri tem bi potrebovali več pomoči družbenopolitične skupnosti in seveda zakonodajalcev, ki predpisujejo cene, če naj mi živimo in tudi preživimo. Zato mislim, da nismo vednovceloti trgovci krivi, če vsak v trgovini ne najde tistega, kar potrebuje. Gledati pač moramo na svoje preživetje. Trgovci smo največ krivi v toliko, da problemov nismo znali predvideti in postavljati zahtev dovolj jasno in glasno.«
DL: Kolikšne pa so vaše zaloge?
Galeša:» Naše povprečne mesečne zaloge znašajo okrog 840 milijonov dinarjev. Faktor obračanja imamo v povprečju 12, torej se vse zaloge obrnejo povprečno enkrat na mesec, kar je celo zelo v redu. Da je tako, nam veliko pomagajo avtomobili, kjer je faktor obračanja kar 40. Večjih zalog si ne moremo privoščiti, saj imamo le 12,9 odstotka lastnih obratnih sredstev.«
In kaj Zadruga pripravlja za letošnjo sezono? Zdravko Voglar in Jože Tisu sta takole orisala, kaj se bo dogajalo na novomeški sceni: »V načrtu imamo dva do tri koncerte in plese na mesec, sicer pa bodo na odprtem prostoru pred gostiščem na Loki potekali vsak teden glasbeni večeri. Začeli se bodo v četrtek in končali v nedeljo. Predvajali bomo glasbo za najširši okus, s tem da bo glasba nekoliko bolj za mlade v petkih in sobotah. Poskušali bomo glasbo usklajevati s sprotnimi željami poslušalcev.
Po ansamblu Plava trava zaborava, ki je nastopil za majske praznike, bomo pripeljali v Novo mesto še precej znanih in manj znanih ansamblov, od čistih komercialnih in široko priljubljenih do tistih, ki so bolj alternativci ali manj poznani in šeneuveljavljeni. Omenimo naj samo nekaj imen: Riblja čorba, Gu-gu,
DL: Je tako tudi z drugimi trgovskimi organizacijami?
Galeša:« Podobni rezultati so v vsej trgovski dejavnosti. Nekaj na boljšem so le grosisti, ki imajo okrog 63 odstotkov lastnih obratnih sredstev.«.
DL: Se Novotehni kaj pozna pedanje življenjskega standarda oz. manjša kupna moč?
Galeša:« Zanimivo je, da padanje kupne moči mi niti nismo občutili. Ljudje še imajo denar in kupujejo, živijo od danes do jutri. To je za nas dobro, za družbo pa ne najbolje, če bi se res hoteli stabilizirati in zmanjšati našo inflacijo.«
DL: lani je tudi trgovce v nomomeški občini precej zaposlovala predvidena združitev vse trgovine pod eno streho. Kako deleč so ti pogovori, kakšni so mnenje, interesi in načrti Novotehne?
Galeša:« O povezovanju dolenjske trgovine je naše stališče naslednje. Novotehna bi se morala najprej organizirati in strokovno usposobiti tako, da bi bila resnično lahko nosilec trgovske grosistične dejavnosti s tehničnim blagom v regiji. Smatramo, da bi morala pomeniti za dolenjski prostor to, kar pomenijo Metalka, Jeklotehna, Kovinotehna, Merkur za slovenski prostor. Za to pa združitev ni potrebna, niti ne koristna. Če pa bodo potrebe regije narekovale drugačne vrste povezave in organiziranosti in če bodo za to govorili ekonomski pokazatelji, sem prepričan, da se bo kolektiv Novotehne prilagodil tem potrebam.«
DL:Novotehna se je nekaj let pogovarjala tudi o zd-ružitivi z Metalko. Kako daleč pa so danes ti pogovori?
Galeša: S pogovori z Metalko o povezovanju smo prenehali, ker v tem povezovanju nismo našli stičnih točk, niti interesa Novotehne niti regije. Bili so pogovori, da se Novotehna vključi v Metalko, če ta postane sozd, in sicer kot delovna organizacija Novotehna. Metalka pa ostaja delovna organizacija. V primeru združitve bi dejavnost Novotehne razdelili po posameznih tozdih Metalke, Novotehne ne bi bilo več. Ko je bilo to povsem jasno, kolektiv seveda ni bil za nadaljnje pogovore o združitvi. Tudi regija od takšne združitve ne bi imela nobene koristi. Tega vsaj ni videti v kar zajetnem elaboratu o združitvi. Kljub vsemu pa mi z Metalko dobro poslovno sodelujemo in se mislimo za potrebe regije tudi v bodoče še bolj tesno poslovno povezovati z večjimi poslovnimi sistemi, kot so Metalka, Merkur ipd. z namenom kritja potreb naših kupcev. Novotehna je namreč finančno pa tudi kadrovsko in strokovno premajhna, da bi ji to uspevalo.«.
DL: Novotehna letos praznuje 40-letnico obstoja. Gotovo jubilej ne bo šel mimo kar tako. Kaj pripravljate?
Galeša:« Ravno za ta visoki jubilej je Novotehna na veliki preokretnici. Kolektiv seje namreč odločil organizirati tako, da bomo dovolj veliki, da bomo lahko zadovoljevali potrebe trga. Sami s sabo nismo nikoli zadovoljni, če bi bili, bi stagnirali. Želimo opraviti svoje osnovno poslanstvo. Garancija za to je naša mladost. Povprečna starost kolektiva je namreč vsega 32 let. Bodoči kadrovski razvoj mislimo graditi na sedanjih kadrih, ki so pokazali pripadnost delovni organizaciji, ob zaposlovanju novih, strokovno usposobljenih delavcev. S praznovanjem 40-letnice smo začeli v aprilu z otvoritvijo prenovljenih in delno razširjenih prostorov trgovine na Glavnem trgu. Nadaljevali bomo z odprtjem predstavništva v Krškem, z renoviranjem več trgovin, s postavitvijo hale v Bršljinu, zaključek pa bo s slavnostno akademijo in podelitvijo priznanj ob občinskem prazniku.«
Agropop, Rendezvous. Razumljivo je, da poznani ansambli zahtevajo večje honorarje za nastop in da moramo poslovati brez izgube, vendar zagotavljamo, da bo cena vstopnic ostala dostopna vsakemu žepu in bo v najdražji inačici presegla 500 din. Sicer pa bomo vstopnino pobirali le za koncerte, drugače je vstop prost.«
Voglar in Tisu sta tudi povedala, da Zadruga pripravlja nedeljski letni video kino. Gre za novost pri nas, in sicer za projekcijo video posnetkov na večje platno s pomočjo video topa.
»Dosedanje izkušnje s programom video filmov in posnetkov, ki smo ga izvajali v Krkinem klubu, kažejo, da je zanimanje za to zvrst precejšnje. Prostori v Krkinem klubu so bili nekajkrat odločno premejhni, da bi lahko sprejeli vse, ki so si želeli videti katero od novosti. No, zdaj si bo video program lahko ogledalo neprimerno več ljudi. V programu bomo poskušali prikazati čim več aktualnega, svežega in novega in pa seveda tudi komercialnega, česar vsega skupaj v redni kinematografski mreži še ni mogoče videti,« je povedal Voglar.
Obetajo setorej zanimivi in pestri glasbeni večeri Na Loki, ki bi jih brez Glasbene zadruge najbrž be bilo, kot ni tudi Zadruge ne bilo brez velike zavzetosti njenih članov. Fantje opravijo veliko dela iz čistega veselja in tudi kadar dobe kakšen honorar za opravljeno delo, ne gre za velike denarje, kot zatrjujejo.
»Ni nas mogoče toliko plačati, kot delamo,«, pravi Tisu.
Prav zaradi tega Zadružane zabolijo očitki, ki jih je od časa do časa slišati na njihov račun. V glavnem gre za prastare strahove, da se mladina pri svoji najbolj priljubljeni zabavi kvari. V podkrepitev za takšne očitke so dobri tudi še tako za lase privlečene zgodbice ih vsaka praska, ki jo kdaj pa kdaj skupi vročekrven mladinec od prav tako kratkoživčnega in vročekrvnega tovariša. Fanta bi se zravsala tudi kje drugje, za njun ravs glasba ni kriva in ni kriva Zadruga, kije, denimo, prireditev pripravila. Razlogi za nasilje so pač drugje. T udi nedavni tragični uboj mladinca v Ulici talcev so nekateri povezovali z glasbeno prireditvijo, čeprav je povsem jasno, da gre za povsem zgrešeno »razlago«. A Zadruga takšne očitke pač sliši in jih požre. Nekaj grenkega okusa ostane, vendar ne toliko, da bi zaradi nje izgubili veselje do dela, ki pripravlja zabavo, razvedrilo in veselje drugim.
M. MARKELJ
Novotehna Novo mesto, ki letos praznuje 40-letnico obstoja, je navečja trgovinska delovna organizacija s tehničnim blagom za prodajo na debelo in drobno v novomeški občini in vsej dolenjski regiji. Takšno blago prodajajo tudi drugi, vsi skupaj pa niso tako veliki in tako močni, da bi naredili konec odlivanju velikanskih sredstev iz regije za materiale, ki bi jih morali dobiti doma. Premalo razvita, slabo založena domača trgovina s preskromno izbiro (ne gre le tisto s tehničnim blagom, ampak trgovino nasploh) že dolgo razburja in jezi male in velike potrošnike, a kakih večjih premikov na bolje ni in ni. Ob svoji 40-letnici prav Novotehna napoveduje preokret. O njihovih načrtih in problemih, pa o tem, kaj si lahko obetajo potrošniki v bodoče, se je z direktorjem Novotehne Nikom Galešo za Dolenjski list pogovarjala Zdenka Lindič- Dragaš.
Ko sva novinarja Jožica Teppey in Marjan Bauer prispela v Brezovico, »štab« tokratnega uredništva v gosteh, naju je že od daleč pozdravljal za te kraje, kjer ni preobilo smrek in jelk, naravnost orjaški mlaj. Mira Blažinčič, katere, gostoljubna hiša je dala uredništvu zavetje, je povedala, da so prvomajski mlaj spet postavili po nekaj letih premora. V čast res velikim delom, ki so jih vaščani Brezovice zgotovili ali pa jih bodo v karatkem. Na predvečer prvega maja so prižgali tudi kres, staro in mlado se je znašlo ob ognju, rajali so do polnoči in še čez, zjutraj pa jih je spravila pokonci budnica v Brezovico posebej poklicane kapelske godbe na pihala.
VINOGRADNIŠKA SLAVA
Bizeljske in posavske gorice se razprostirajo v trikotu na levem bregu Save od Zidanega mosta po obronkih Bohorja in Orlice do Sotle ob republiški meji. Najbolj znana vinogorja so Bizeljsko, Pišece, Sromlje in Sremič pri Krškem. Čeprav je v tem predelu doslej prevladovalo belo vino, v zadnjem času sadijo vedno več rdečih sort vinske trte zaradi pridelovanja »bizeljskega cvička«. Poleg tega pridelujejo še belo potrošno vino »bizeljčan«, ki je prijetno osvežujočega, nekoliko kislega okusa. Na Bizeljskem, Pišecah, Sromljah in Sremiču pridelajo tudi precej kakovostnega belega vina — sovinjona, traminca in laškega rizlinga. Sodobni nasadi so na Bizeljskem, v Pišecah in Sremiču. Glavne sorte za pridelovanje rdečih vin tipa cviček naj bi po trsnm izboru bile modra frankinja, šentlovrenka in žametna črnina z dodatkom plavca. Sadijo tudi portugalko, od kakovostnih sort pa sovinjon, laški rizling in radgonsko ra-nino, za tobanje pa muškat otonel, muškat hamburh in žlahtnine.
Uredništvo v gosteh
NAJTEŽJE NALOGE V NAJHUJŠIH ČASIH
Marija Blažinčič Karel Blažinčič
pešno kljuboval navalu. Gospodarskimi težavam se je pridružila še turška nadloga. Kmečko uporniško gibanje, ki se je razmahnilo konec 15. in v začetku 16. stoletja, je zajelo tudi Bizeljsko.
V času vseslovenskega kmečkega upora (1515) uporni kmetje sodelujejo pri napadu na brežiški grad. Manj kot 60 let kasneje so se kmetje ob Sotli ponovno dvignili k uporu. Hrvatje in Slovenci so tesno sodelovali. Ko so podložniki graščine Cesargrad 29. januarja 1573 začeli z uporom, so se jim priključili tudi kmetje z bizeljske graščine. Bela vrana je bil en sam kmet, ki se je zatekel v grad. Upornike je vodil kmet Krištof Pustak, ki je pred Cesargrad pripeljal dva topa in nekaj smodnika. Združeni kmetje so v naskoku zavzeli grad. Novica o zmagi se je hitro širila. Dva dni po zmagi so kmetje brez boja zasedli tudi bizeljski grad. Kmetje z Bizeljskega so nato z Gregoričevo vojsko odšli na pohod v Slovenijo. Sodelovali so v bitki pri Šrajbarskem turnu. Pustak je zaradi bolezni zapustil upornike, vodstvo kmetov z Bizeljskega sta prevzela Peter Zupan iz Dednje vasi in Filip Fišerič iz Stare vasi.
Po porazu kmečke vojske pri Bistrici in Stubici se je začelo srdito maščevanje plemstva nad upornimi kmeti. Plemiči so počeli večja grozodejstva kotTurki, prizanašali niso niti ženskam in otrokom. Konec 16. stoletja so dobili bizeljski grad v posest in zakup Tattenbachi, ki so ga 1681 s posestvijo vred kupili. Iz tega časa izvira tudi sedanja podoba gradu. .
lin w
Martin Najger
Zvonko škof
PODVIG ZA NEKAJ STO MILIJONOV
Nataša Pavlič
Viktor Balon
Za Brezovljane pravijo, da so ena najbolj trdnih in povezanih vaških skupnosti na tem območju. V naselju, ki ima 30 hišnih številk, živi 97ljudi, veliko je mladih. Prav zato so tudi zmogli vsa ta dela, v tetih 1983 in 1984 vodovod, zdaj pa dokončujejo telefonsko omrežje. Dela so se precej zavlekla, predvsem zaradi neresnosti izvajalca. Najhujše pa je vendarle mimo, treba je samo še povezati žice v omaricah in priključiti centralo. Zadnji, vendar, tako pravijo, ne poslednji dosežek Brezovljanov pa je asfaltiranje vaških poti. Mlaj, ki smo ga videli stati tako ponosno, je bil namenjen predvsem veselju ob ureditvi ceste. Pred asfaltiranjem je bilo seveda treba utrditi cestišče, urediti pretočne kanale itd. Vsa ta dela so vaščani opravili v času, ko je bilo na poljih najmanj dela, kar dokazuje, da krajani niso samo pridni in močni, ampak tudi racionalni. Denar za asfalt so zbrali s samoprispevkom, ki je bil leta 1984 izglasovan z več kot 90 odstotki, s prispevki glede na katastrski dohodek, vsaka hiša je dala dodatnih nekaj desettisoč din,nekaj pa je vrgla tudi zelo uspela veselica. Asfalt je zdaj tu, čeprav so Brezovljani okoliškim vasem dolžni pol milijona dinarjev. Upniki niso
telefonska žica povezala s svetom in da bi si prihranili noge in bencin za pota.«
Za omizjem je nato stekla beseda o asfaltiranju krajevnih poti. Do zdaj so napravili po 200 metrov asfalta v vaških skupnostih Trnje in Drenovec—Gornja vas. Pol kilometra gladke poti je dobila vaška skupnost Janeževa gorca, vas Brezovica pa celo 700m. Edino vaška skupnost Dramlja—Vitna vas vse do zdaj še ni vključila, ker vaščani niso složni. V Vitni vasi na primer nekateri dajejo prednost napeljavi trofaznega električnega toka, drugi pa se bolj ogrevajo za asfaltiranje, ki bi prineslo korist večjemu številu prebivalstva. Te dni se za asfalt na vaških poteh odločajo tudi krajani Stare vasi. Akcijo nadaljujejo in na začetih krakih podaljšujejo asfalt. Kilometrov sploh ne štejejo, ogromno jih je, zato ne bodo še odnehali. Za sedaj so prepričani, da bodo najpomembnejše poti vendarle dokončali v eni ali dveh etapah.
Zvonko škof je ob tem omenil, da bi jim še kako prav prišla pomoč širše družbene skupnosti, saj bi vsak dinar nekajkrat oplemenitili. Bizeljsko namreč sodi med manj razvite krajevne skupnosti, razen tega pa je prebivalstvo močno osiromašila lanska zimska pozeba v vinogradih. Mnogi si sploh še niso opomogli od toče, ki jim je 1981 uničila ves pridelek. Letos bo grozdja polovico manj, kot v normalnih letinah. V nižinskih predelih bo letina še skromnejša, ker je aprilski sreg močno prizadel sorte, ki zgodaj odganjajo. Med njimi je največ žametne črnine / 50 odst. od vseh rdečih sort/.
. »Z veseljem smo pričakovali solidarnostno pomoč,« so dejali krajani, »vendar smo zdaj razočarani zaradi meril, po katerih jo delijo samo podpisnikom kooperantskih pogodb za desetletno obvezno oddajo treh četrtin pridelka. Za simboličen znesek 100 tisoč dinarjev na hektar vinograda težko vežemo oddajo tolikšnih količin grozdja za tako dolgo dobo. Računi se izidejo le tistim, ki v kooperaciji obnavljajo vinograde in dobijo na en hektar po 1 milijon dinarjev pomoči.«
POHVALIJO SE S ŠOLO IN VRTCEM
Krajevna skupnost Bizeljsko združuje dvanajst vasi z okoli 2230 prebivalci. Od tega je zaposlenih nekaj nad 800, čistih kmetov je pa le še kakih 100. Veliko je ostarelih, ki ne morejo več obdelati svojih vinogradov in drugih kmetijskih površin, kajti mladi še vedno odhajajo v svet za kruhom. V domači krajevni skupnosti imajo dva obrata, ki pa se nič ne širita, zato si ljudje želijo, da bi dobili kako dodatno in obetavnejšo dejavnost od dosedanjih. V Šeširu v Stari vasi je zaposlenih 22 delavcev, vendar na novo nikogar ne sprejmejo, torej ga matična organizacija v Škofji Loki nima namena razvijati. Na Bizeljskem ima svoj obrat tudi Iskra. Ta zaposluje 35 delavcev in prav zdaj spreminjajo proizvodni program. Vsi delavci so bili dva meseca na
Mira Blažinčič	Ana	Kovačič
BIZELJSKEMU GRADU NI REŠITVE?
prav nič v skrbeh. Vaško skupnost grade tudi malenkosti. Ena ki je najbolj padla v oči, so tudi table, nekakšni kažipoti, k posameznim gospodarstvom. Tako ni treba zdravnikom, veterinarjem in drugim obiskovalcem nikogar spreševati, kje stanuje ta ali oni Brezovljan. Zares domiselno.
Če vse pretehtamo, je mogoče reči, da so Brezovljani vse najtežje naloge opravili v najhujših časih. Veliko je krajev, ki vodovoda, telefona in asfalta niso zmogli niti tedaj, ko sta se še cedila med in mleko. Zato je homogena skupnost vasi Brezovice zaslužila posebno pohvalo in spoštovanje.
Pepca Martini je edina Brezovljanka, ki zna plesti košare iz vrbovega šibja.
izpopolnjevanju. Ta čas prenavljao obrat, zato občani sklepajo, da se kolektivu obetajo lepši časi. Domačini so zaposleni še pri Slovinu, ki ima na Bizeljskem tudi precej svojih vinogradov.
S šolo in vrtcem se krajani zelo pohvalijo. Zaposleni starši so zadovoljni s tem, da imajo otroci celodnevni pouk, nekoliko manj navdušeni pa so kmetje, ker si mladi ne utegnejo nabrati dovolj izkušenj pri vsakdanjem delu na kmetiji, predvsem v vinogradih, saj večino dela opravijo brez prisotnosti svojih naslednikov.
Bizeljanci imajo v središču krajevne skupnosti splošno ambulanto, tako da jim je prihranjena vožnja v Brežice in čakanje v zdravstvenem domu. I majo tudi zobozdravstveno ordinacijo za nujne primere. Trenutno je njihova zobozdravnica, ki se vozi iz Zaprešiča, na bolniškem dopustu. Za nadomestilo je poskrbljeno le občasno, zato krajanom ne preostane nič drugega, kot da se peljejo v Brežice, tam je pa vedno treba precej dlje čakati na vrsto.
Ena od reči, s katero na Bizeljskem niso najbolj zadovoljni, je bizeljski grad Orešje oziroma njegovo stanje. Strmo nad prelepo dolino zgrajeno poslopje je obsojeno na počasen propad, pristojni za zgodovinske spomenike nekako zmorejo denar za obnovo strehe, za kaj več pa ni cvenka. Zgodilo se je celo, da so v grajskih dvoranah, še primernih za bivanje ljudi, redili svinje in kokoši. Barbarstvo, ki bi si ga v drugi polovici 20. stoletja ne upali privoščiti niti jutrovski samodržci.
Domnevajo, da so utrdbo na mestu sedanjega gradu pozidali že leta 963, ko je bil lastnik Bizeljskega grof Engelbert. V
11.	stoletju je žena mejnega grofa Viljema
I. Hema, zelo pobožna ženska, podarila ozemlje ob Savi solnograškim nadškofom, ozemlje od Bizeljskega do Vitanja pa samostanu v Krki na Koroškem. Reka Sotla takrat še ni bila meja te posesti proti vzhodu. Govorimo lahko le o mejnem pasu, na katerem je bilo z ene ali druge strani veliko spopadov in vdorov na ozemlje.
Meja na spodnji Sotli se je ustalila po sklenitvi miru med Madžari in Hrvati leta 113.1. Za vse kraje se je začela nova doba, za katero sta značilna gospodarski vzpon in močna naselitev. Zemljiški posestniki so naseljevali oborožene hlapce tudi ob bizeljskem gradu, položili so temelje vasi. Po njej se je širše območje začelo imenovati Wiesell, to je Bizeljsko. Naseljevali so tudi obrtnike in podložnike. To naselitev dokazujejo še nekateri današnji priimki kot Žagmajster, Kunst, Šneberger itd. Kaže pa, da je bila ta močna kolonizacija prenagljena in brez osnove, ko je nastopila preizkušnja njene življenjske zmožnos-
ti, ni vzdržala. Leta 1322 so imeli v brežiškem uradu zabeleženih 375 zapuščenih kmetij, kar je bilo več kot 70 odstotkov. Posebno močna je bila gospodarska kriza v 14. stoletju, veliko pa so pripomogle tudi naravne katastrofe.
Leta 1356 sta bizeljski grad in posest prešla v last nemškega cesarja, po zaroti Zrinjskih pa v posest Habsburžanov. Ko so Turki 1475 vpadli v slovenske kraje, so oblegali tudi bizeljski grad, ki pa je us-
Za krajevno skupnost Bizeljsko je bilo zadnjih pet let po besedah Zvonka škofa najbolj plodno obdobje, če seveda izvzamemo garaške čase povojne obnove, ko so se prebivalci po štirih letih izgnanstva vrnili v propadajoče domove med zapuščenimi vinogradi.
Preden je stekel pogovor o akcijah za izboljšanje razmer na tem vinorodnem območju brežiške občine, je Škof kot predsednik krajevne konference SZDL dejal, da se zahvaljuje krajanom za dobro sodelovanje pri razpeljevanju telefonskega omrežja, vodovodne napeljave, pri asfaltiranju vaških poti in izgradnji mrliške vežice. »Vrednost teh pridobitev ocenjujem na nekaj sto milijonov dinarjev,« je nadaljeval. »Ljudje so vložili vanje ogromno dela in denarja. Za vodo so krajani že pred tremi, štirimi leti prispevali po 80 tisočakov. Del sredstev zanjo nam je nakazala tudi občinska komunalna skupnost. Vodo napeljujemo iz izvira Duplo v pet kilometrov oddaljenih Pišecah, zato sami ne bi zmogli ogromnih stroškov za glavni vod. Količina pitne vode bo zadoščala za 700 gospodinjstev. Do zdaj smo jih priključili 350, za 150 hiš v višjih predelih in v Orešju pa trenutno napeljujemo cevovod iz zajetja Kašče.
V teku je tudi obsežna akcija za telefon. Prvi začetki segajo v leto 1963, zares pa smo se je lotili pred petimi leti. Naročniki so sami razpeljali vse omrežje. Zadnja cena za priključek je 300 tisoč dinarjev, interesenti, ki so se nam pridružili prej, pa so prispevali po 200 tisočakov. Zelo težko čakamo na novo telefonsko centralo, saj je zdaj veliko telefonov še .gluhih’. Imela bo 500 priključkov, sedanja pa jih premore komaj 176. Dobiti bi jo morali že predlanskim, vedar PTT Novo mesto ni izpolnilo obljube.
Preložili so jo na letos, a smo tudi tokrat ostali praznih rok. Upam, da bomo imeli več sreče prihodnje leto in da roka zanjo ne bodo še v tretje podaljšali. Čas bi že bil, da bi tukajšnji ljudje vendarle prišli na vrsto, saj so pokazali ogromno delovne volje in globoko segali v žepe, da bi jih
Osnovna šola Vinica pri Črnomlju
objavlja
javno licitacijo za prodajo
1. džipa, letnik 1945, v voznem stanju, izklicna cena
500.000.— din,
2. kamp prikolice IMV 450 Q, letnik 1974, izklic. cena
300.000,— din.
Licitacija bo dne 20. 5. 1986 ob 8. uri pred OS Vinica. Varščina za zasebni sektor je 10%. V ceni ni vračunan prometni davek.
376/20-86
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD Vzdrževanje in varstvo cest
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD objavljamo
LICITACIJO za prodajo
TRAKTORJA IMT 578, letnik 1977, v voznem stanju, neregistriran, opremljen s čelno hidravlično nakladalno žlico, izdelek Rika Ribnica.
Izklicna cena 650.000 din.
Licitacija bo dne 24. 5.1986 ob 8. uri na delovodstvu CP Dvor, Jama pri Dvoru.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. polog.
377/20-86
PETROL-DO GOSTINSTVO, TOZD MOTEL Čatež, Čatež, Rimska cesta 10
objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. kombi IMV turist, letnik 1974, v voznem stanju,
2. trietažna električna slaščičarska peč,
3. dva lupilca za krompir.
Licitacija bo v ponedeljek, 26.5.1986,ob12. uri vmotelu na Čatežu.
Predmete si lahko ogledate na dan licitacije od 8. ure dalje.
Interesenti položijo pred pričetkom licitacije 10-odst. varščino.
375/20-86
Gorenje SOZD DO Gorenje SERVIS, p.o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja oglaša
prosta dela in naloge:
SERVISER ELEKTRONIKE ZA SE NOVO MESTO
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— elektrotehnik šibki tok ali RTV mehanik V. oz IV. stopnje
— dve leti delovnih izkušenj
— vozniški izpit B kategorije
— odslužen vojaški rok
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov:
Gorenje SOZD, DO Gorenje SERVIS, Kadrovski oddelek, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
Prijav brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in tistih, ki ne bodo prispele pravočasno, ne bomo upoštevali.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
378/20-86
OBČINA NOVO MESTO Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov
RAZPISUJE prosta dela in naloge
1. inšpektorja
2. dveh referentov za odmero davkov in prispevkov od gospodarskih dejavnosti
Pogoji:
— pod 1: visoka izobrazba pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit,
— pod 2: višja izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit. Poleg navedenih pogojev so pogoj za zasedbo razpisanih del še: primeren odnos do socialistične družbene ureditve in dela, družbenopolitična aktivnost in aktivno znanje slovenskega jezika.
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
379/20-86
MERCATOR — KZ KRKA Kmetijska TZO Suha krajina, n.sol.o. Žužemberk 21
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
čistilke-sobarice v gostišču Pod lipo v Žužemberku
Kandidatke morajo imeti končano osnovno šolo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečno poskusno dobo. Osebni dohodek 60.000,00 din.
Pisne vloge z dokazilom o končani osnovni šoli je treba poslati v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
373/20-86
Razpisna komisija Delovne skupnosti Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto
razpisuje
dela in naloge vodje delovne skupnosti
— tajnika Zveze telesnokulturnih organizacij Novo mesto.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje.
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske, tehnične, telesnokulturne ali pedagoške smeri;
— najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema Delovna skupnost ZTKO Novo mesto, Zupančičevo sprehajališče 1, p.p. 30, 15 dni po poteku razpisnega roka z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o imenovanju pismeno obveščeni najkasneje 15 dni po opravljenem imenovanju.
380/20-86
TEDEN KOZMETIKE
v veleblagovnicah nama od 19. do 24. maja 1986
• velika izbira kozmetičnih izdelkov
• svetovanje strokovnjakov sodelujejo:
Ilirija—Vedrog Ljubljana Zlatorog Maribor, Lek Ljubljana Krka, Novo mesto1
NE PREZRITE
v tednu kozmetike v NAMI od 19. do 24. 5. 1986 vam frizerski salon Turk Nada, žensko frizerstvo Kočevje, Trg zbora odposlancev 78, uredi pričesko za 5% ceneje.
Prinestite ta oglas s seboj!
Nama že 40 let hiša dobrega nakupa!
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska 18
razpisuje
prosta dela in naloge
1. treh (3) pedagoških vodij
s posebnimi pooblastili, za 4-letni mandat Prijavijo se lahko kandidati z višjo ali srednjo izobrazbo, ki izpolnjujejo pogoje 73., 74., 75., 76. in 77. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
Prošnje in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
2. ene (1) varuhinje
v oddelkih male šole in enoti Mirna peč za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Prijavijo se lahko kandidatke, ki imajo končano šolo za varuhinje ali drugo šolo in si bodo ob delu pridobile ustrezno izobrazbo.
Prijavite se lahko v osmih dneh po objavi na gornji naslov.
Nastop dela pod točko 1. in 2. je 1. 9. 1986.
393/20-86
16. maj 1986
dan ugodnih nakupov v sodelovanju s proizvajalci
NAMA že 40 let hiša dobrega nakupa!
OBRTNA ZADRUGA »GRIČ«, Brežice ZADRUŽNI SVET
razpisuje prosta dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostjo individualnega poslovodnega organa
DIREKTORJA OBRTNE ZADRUGE
POGOJI:
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri
— da imajo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih
— da imajo organizacijske sposobnosti.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »Za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
365/20-86
PLETENINA, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p.o. Ljubljana, Zaloška 14,
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
in vabi k sodelovanju
DELAVCA ZA ZAHTEVNEJŠE VZDRŽEVANJE KONFEKCIJSKIH STROJEV V DE KONFEKCIJA SODRAŽICA
Pogoji:
— 3-letna šola elektrotehniške smeri — elektrikar — energetik
— 3 leta delovnih izkušenj
— delo v dveh izmenah
— 2-mesečno poskusno delo.
Za objavljeno delo se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili sprejema: PLETENINA, p.o., proizvodnja trikotažnih izdelkov, Kadrovska služba, Ljubljana, Zaloška 14, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
364/20-86
STROKOVNA SLUŽBA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI, SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI IN OBČINSKE SKUPNOSTI ZA CESTE OBČINE SEVNICA
razpisuje dela in naloge
VODJE STROKOVNE SLUŽBE
Samoupravne stanovanjske skupnosti, Samoupravne komunalne interesne skupnosti in Občinske skupnosti za ceste občine Sevnica
Pogoji:
— obvladan program za Vil. oziroma VI. stopnjo strokovne izobrazbe iz družboslovne ali tehnične smeri,
— 2—4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev, navedenih v razpisu, v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba SSS, SKIS in OSC OBČINE Sevnica, Naselje heroja Maroka 17, Sevnica.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
370/20-86
Komisija za delovna razmerja Zdravstvenega centra Dolenjske Novo mesto — delovna skupnost skupnih služb
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PRAVNA VPRAŠANJA IN NAGRAJEVANJE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji za zasedbo: diplomirani pravnik z opravljenim strokovnim izpitom ter z 1 letom delovnih izkušenj
2. REFERENTA ZA SLO IN DS
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji za zasedbo: pravnik, upravni delavec, ekonomist ali višji zdravstveni delavec z dvema letoma delovnih izkušenj.
Vsi kandidati morajo zadostiti tudi vsem splošnim pogojem, ki so potrebni za sklenitev delovnega razmerja.
Pisne vloge z dokazili o strokovnosti pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Dolenjske Novo mesto, delovna skupnost skupnih služb, kadrovska služba.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani izbiri.
14Q\	priloga	dolenjskega	lista
r
PREBRALI
MED
ZNAMENITIMI NADSTROPJA TUDI POLITIK AMERIKE
Jurij Gustinčič je znan televizijski obraz z malce arhaičnim jezikom, ki pa si je novinarsko ime naredil na straneh časopisa, beograjske Politike. V njej je 14 let z one Strane oceana pisal rubriko Nadstropja Amerike; že s tem naslovom je simbolično poudarjal večplastnost ameriške stvarnosti, hkrati pa parafraziral sloviti potopis llfa in Petrova Pritlična Amerika.
Zdaj so v založbi Delavske enotnosti najboljši izmed teh prispevkov izšli v knjigi kot cvetober drobnih esejev o ameriškem načinu življenja. Drobnih, a tako dragocenih, da bi bila resnična škoda, če bi delili usodo večine novinarskega dela, ki živi samo en dan. Nadstropja Amerike nimajo le dokumentarne vrednosti, marveč so tudi učbenik žurnalizma.
Jurij Gustinčič je rojen novinar in hoče novinar tudi ostati. Ve, kje je meja med novinarstvom in literaturo, in je nikdar ne želi prestopiti. Kot sam pravi, se zaveda, da ni večje razlike, kot je razlika med novinarstvom in literaturo. Novinar mora upoštevati, da so dejstva nedotakljiva, komentar pa je svoboden, medtem ko sta v literaturi oba svobodna. Po njegovem — in življenje ga potrjuje — je novinar slab pisatelj, ker mu običajno ne uspe premostiti prepada med tema dvema dejavnostma. Če se že loti dejstva uporabljati z domišljijo, ne naredi literarne stvaritve, ampak laž.
Naslednja stvar, ki odlikuje Gustinčiča, je široko znanje in sposobnost za analitično novinarsko seciranje. Preden začne pisati, želi vedeti čim več, potem pa izločiti vse manj bistveno in znano. Vsak stavek je na svojem mestu in je podatek zase. Za zapisanim bralec hitro začuti osebnost, predvsem pa samostojnost in pokončno držo. Bo kdo ugovarjal: lahko je biti tak v Ameriki, kjer s Pulitzerjevimi nagradami počastijo tiste novinarje, ki so prestrašili znane osebnosti, kaj pa pri nas? Delno je to gotovo res, saj je družbeni položaj našega novinarstva drugačen od ameriškega, kar pa še ne pomeni, da je lahko tako sivo, brezkrvno in neustvarjalno, kot naše novinarstvo predostikrat je.
M. LEGAN
V nizu rumenih knjižic, ki tvorijo zbirko Znameniti Slovenci, imamo predvsem zapise o umetnikih, literatih, slikarjih, glasbenikih, medtem ko je slavnih Slovencev, ki so se uveljavili na drugih področjih, občutno manj. V tem pogledu je poživljajoče, da smo končno dobili v zbirko tudi znamenitega Slovenca, ki ni ne literat ne glasbenik ali slikar, pa tudi jezikoslovec ali znanstvenik ne, marveč predstavlja področje, ki je bilo pri Slovencih zares dolgo v izrazitem pomanjkanju — politiko. Vlogo slovenskih politikov so morali svoi čas opravljati kar umetniki. Sele novejši čas je prinesel med naše znameniteže tudi izrazitejšega homo politicusa.
V zbirki je pred kratkim izšla knjiga Leva Modica, ki izrisuje kot znamenitega Slovenca družbenopolitičnega delavca, državnika, gospodarstvenika in enega najbolj poznanih slovenskih komunistov, Borisa Kidriča. Knjiga je prišla na knjižni trg prav v času, ko so beli dan zagledala tudi Kidričeva Zbrana dela. Konec prejšn-njega meseca so jih predstavili v Beogradu. Po treh desetletjih od izida nepopolne slovenske izdaje Kidričevih del je šele zdaj njegova zapisana beseda v celoti razgrnjena javnosti.
Ne vem, ali bi imel za pomanjkljivost knjige ali pa je pri politikih tako, da se osebnost in družbeno dogajanje tako tesno prepletata, da posameznik v svoji izrazitosti in svojskosti kar naprej tone v splošnem dogajanju in se izgublja. Branje Modiceve knjige pušča močan vtis, da dejansko ne bereš zapisa o Kidriču, marveč skrčeno in poljudneje napisano zgodovino slovenske komunistične partije, iz katere tu in tam vstaja lik Borisa Kidriča in se izraziteje pokaže njegov osebni prispevek. Najbrž bo kar držalo, da sta Kidričeva osebnost in njegovo delovanje v partiji zares tako tesno prepojena, da ju je nemogoče ali vsaj zelo težko ločiti. Torej najbrž ne gre za pomanjkljivost Modiceve predstavitve Kidriča, marveč za specifičnost političnih monografij.
Tako skozi knjigo spremljamo s Kidričevim željenjepisom
V novinarskih priročnikih piše, da mora imeti dobra reportaža literaren navdih, da torej mora združiti dvoje sicer kaj različnih stvari: oprijemljivo in stvarno resničnost s pesniško vznesenostjo in povz-dignjenostjo. Prav veliko ni novinarskih peres, ki bi zmogla takšen način pisanja in le nekaterim novinarjem uspe plodno spojiti novinarstvo z literaturo. Med njimi je Ladislav Lesar, nekdanji sodelavec Dolenjskega lista in zdajšnji novinar Dnevnika. Njegovi reportažni zapisi so, kot pravijo v Nedeljskem dnevniku, med najbolj branimi in se ločijo od drugih prav po tisti kaplji poezije, ki jo Lesar kane v svoje novinarsko pisanje. In nič čudnega ni to, saj je naš dolenjski rojak (Lesar je doma iz Jurne vasi pod Gorjanci) z vsem srcem zavezan poeziji. Prve njegove objavljene stvari so bile pesmi in pesmim je še zdaj najgloblje zavezan. Z novinarstvom se je začel ukvarjati kasneje in bolj po naključju kot iz notranjih hotenj.
Že pred več leti je Lesar začel v Prilogi Dolenjskega lista objavljati reportažne zapise o dolenjskih kozolcih. Pot ga je zanesla do prenekaterega to-plarja, kozolca na psa, steg-
LESENE
HARFE
tudi najbolj odločilna obdobja v zgodovini slovenske komunistične partije, v kateri se Kidrič ves čas pojavlja kot eden od poglavitnih akterjev. Z njim je povezan obrat komunistov k širšim ljudskim množicam, z njim je najtesneje povezano narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem, saj je » pri vsakem pomembnejšem koraku v njegovem razvoju, pri vsakem pomembnejšem dogodku sodeloval bodisi kot pobudnik bodisi kot ustvarjalec«. Podobno je tudi povojna obnova in učvrščevanje pridobitev revolucije in NOB povezana s Kidričevim imenom vse do njegove prezgodnje smrti leta 1953.
Zanimivo in morda še najbolj osebno izrisano je zadnje poglavje, v katerem Modic razčlenjuje Kidričev odnos do kulture in znanosti ter njegov odnos do ljudi. Tu se šele jasneje izriše Kidričev osebni lik, kateremu temeljno potezo daje globok humanizem.
M. MARKELJ
ŽE TRETJI SLOVAR
Slovenija in Jugoslavija sta te dni dobili pomembno knjižno delo, sad dolgoletnih prizadevanj in natančnega ter strokovno zahtevnega dela Janka Jurančiča: Srbskohrvatsko-slo-venski slovar. To je tretje in znatno razširjeno delo, ki ga je Jurančič izdal pod istim naslovom. Prvič je tak slovar izdal
Janko Jurančič
Srbskohrvatsko-siovenski
leta 1955 in je vseboval približno petdeset tisoč gesel, drugi leta 1972 je bil že precej obsežnejši, pričujoča tretja izdaja pa vsebuje kar sto deset tisoč gesel ter po obsegu, strokovni poglobljenosti in izčrpnosti daleč presega vse, kar je bilo narejenega na tem področju. Janko Jurančič je sam,
njenega kozolca, do velikih in mogočnih pa majhnih in skromnih, kakršne pač so te stvaritve slovenskega ljudskega genija. Ob kozolcih pa je vedno najdevaI ljudi, odkrival je pol-pozabljene pripovedi, zgodbe, stare običaje, skoraj pozabljene obrede, obujal je pozabljeno umetelnost postavljanja kozolcev, iz lesenih lat izvabil kot pevec s strun harfe pesmi o dolenjskih ljudeh, o minulih lepih in težkih časih.
Kasneje je pot svojih romanj
iz izložbe
OB KLADIVU SE SRP
Na rdeči partijski zastavi ni kot simbol narisano samo kladivo, marveč se kladivo sklepa v enotno znamenje skupaj s srpom. A če bi danes pregledali množino knjig in drugih dokumentov, ki govore o predvojnih obdobjih organiziranega naprednega gibanja na Slovenskem bi opazili, da ogromna večina poudarja in izrisuje vlogo kladiva, se pravi, da je gibanje delavskih množic mnogo bolj raziskano in obdelano kot napredna gibanja kmečkih množic. Srp je v knjigah hudo hudo bled. Pozdraviti zatorej velja nekaj več luči, ki je posvetila na kmečki del partijskega simbola, to pa je pred kratkim izdani zbornik Pot kmečkega ljudstva v OF, ki je izšel pri ČZP Kmečki glas. Zbornik prihaja med bralce v počastitev treh jubilejev: 60-letnfce nastanka prvih društev kmetskih fantov in deklet, 50-letnice partijske konference v Goričanah in 50-letnice izida prve številke Ljudske pravice, legalnega glasila komunistične stranke.
Zamisel o zborniku se je rodila že pred leti. Med pobudniki sta bila zdaj že pokojna Ivan Kreft in Janko Liška ter še vedno neutrudno delujoči urednik, redaktor in pisec precejšnjega dela zbornika Drago Košmrlj. Delo pri pripravi zbornika je bilo zahtevno, ne nazadnje tudi zato, ker zajema pričevanja o dogodkih, ki so časovno že močno odmaknjena. Zaradi teh in še nekaterih drugih razlogov se je izid nekoliko zakasnil. A zbornik je končno le tu z vsem obiljem gradiva, ki ga bo potrebno znanstveno še proučiti in raziskati, da bomo nekega dne dobili objektivno oceno medvojnih političnih in socialnih dogajanj med slovenskimi kmečkimi množicami in njihovega pomena za uveljavitev OF ter kasnejše revolucionarne procese.
Zbornik je razdeljen na dva obsežna dela. Prvi del govori o ljudsko-kmečkem gibanju, uvaja pa ga Kardeljev referat, ki ga je Kardelj imel na IV. konferenci v Goričanah, ko se je partija z novo kmečko in nacionalno politiko obrnila k najširšim kmečkim slojem. Sledi Kreftov pregled oblik slovenskega ljudskega
gibanja v stari Jugoslaviji, nato pa obsežna razprava Draga Košmrlja o društvih kmetskih fantov in deklet kot nosilcih naprednega mladinskega kmečkega gibanja. Avtor prikazuje nastanek, razvoj, delovanje in vlogo dveh organizacij tega gibanja, in sicer delovanje študentskega kluba Njiva in društvene Zveze, hkrati ko prikazuje tudi vse ostale nosilce pšredvojnega ljudskega gibanja, ki so oblikovali pot kmečkega ljudstva v OF.
V drugem delu zbornika številni avtorji ori-sujejo delovanje društev kmetskih fantov in deklet po posameznih slovenskih pokrajinah in podajajo življenjepise in delo posameznih aktivistov. V pregled je zajeto vse slovensko etnično ozemlje, kar je vsekakor pohvalno, saj je pogostokrat zamejstvo izpuščeno iz podobnih pregledov iz zbornikov.
Zbornik ima med dodatki tudi dokaj obsežno imensko kazalo, ki je pač vselej koristna reč v publikacijah take vrste, in lep izbor dokumentarnih fotografij.
M. MARKELJ
do slovenskih kozolcev razširil in si ogledal tudi kozolce po ostalih slovenskih pokrajinah. Stopil je tudi prek državne meje na etnično ozemlje Slovencev zunaj Jugoslavije.
Tako se mu je nabralo nekaj desetin zapisov o kozolcih, ki so pred kratkim izšli pri ČZP Kmečki glas v knjižni obliki. Knjiga nosi naslov Lesene harfe, z veliko okusa pa jo je oblikovala Lilijana Lesar. Spremno besedo je napisal dr. Milček Komelj.
(mimograde povedano: za tako obsežno in zahtevno delo bi ponekod uporabili cel strokovni tim, pa še bi bili rezultati vprašljivi) tako dopolnil delo, ki se je pričelo že z rojstvom slovenske književnosti, s protestantizmom. Prve poskuse sta namreč napravila že Trubar in Dalmatin, pomemben prispevek je na tem področju dodal še naš dolenjski rojak Avgust Mušič v 19. stoletju, Rupel, Breznik in z nekaj manjšim uspehom še nekaj avtorjev. Drža: vni založbi se je ob Trubarjevem letu s to izdajo lepo posrečilo pristaviti še en kamenček k mozaiku pomembnega jubileja, hkrati pa k medsebojnemu razumevanju med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji, saj je delo, kot je slišati po prvih odmevih iz srbskohrvatsko govorečnega področja, sprejeto povsod z občudovanjem in spoštovanjem.
Avtor sam je izjavil, da je srbskohrvatski jezik oziroma njegove variante imel vedno za en sam jezik ter ga tako pri svojem leksikografskem delu tudi obravnaval, seveda upoštevajoč vse pomembne različice, ki so zahtevale tudi
V knjigi bralec ne bo našel strokovno obdelane kozolce, razvrščene v tipe, ne bo našel zgodovine teh zgradb, marveč novinarske zapise, oplemenitene s pesniškimi metaforami. Za Lesarja kozolci niso samo lesene zgradbe, v katerih sta se sprostila graditeljski navdih in ustvarjalnost preprostega slovenskega človeka, marveč so to zanj tudi »harfe v vetru z večno melodijo in govorico o usodah ljudi, ki jih ni več, ki so pustili v latah in tramovih stoletnih hrastov svoje sporočilo«in o ljudeh, ki se še prebijajo skozi kmečki vsakdanjik.
Ni mogoče spregledati nos-talgičnosti, ki preveva Lesarjeve zapise. Piscu Lesenih harf se kozolci po Slovenskem kažejo kot nekaj, kar je zapisano propadu, umiranju in izginjanju. Tonejo v svoj konec in propad, kot so šli v pozabo in propad ljudje, ki so jih postavili, in ljudje, ki so vanje vdevali pridelke svojih polj in delovnih rok. Toda nostalgičnost ne izteka v prazno: prebuja upor, kliče proti »brezdušnemu uničevanju in umiranju našega izvirnega ljudskega stavbarstva«.
Tako ima Lesarjeva knjiga tudi aktualen poudarek, ki mu bo treba pozorneje prisluhniti, dokler je še čas.
M. MARKELJ
potrebno razlago. Dlakocepsko bi bilo pri tako pomembnem in obsežnem delu preštevati katera gesla iz katerega narečja so bolj upoštevana in pri katerem geslu je razlaga, pri katerem ga pa ni (tudi to se je že dogajalo), ampak je treba gledati delo kot celoto, ki naj bogati in druži ter odpravlja nesporazume. Vseh gesel, ki jih ima srbskohrvatski jezik, seveda ni bilo moč prevesti. Tu gre predvsem za besede, prevzete iz turškega oziroma muslimanskega izrazja. Te je avtor obrazložil, razlago pa imajo tudi besede s tujimi koreni, prevzetimi iz italijanskega, madžarskega in nemškega jezika, ki so v srbohrvaščini najbolj pogoste.
Delo na 1352 straneh je seveda tudi na videz obsežno . Temu primerna je tudi cena. Žal pa moramo povedati, da se zadrege naših tiskarjev pri tako obsežnem delu kaj hitro opazijo tudi na zunaj. Tako je zaradi snopičev, tiskanih z različnimi kvalitetami papirja, delo tudi kot tiskarski dosežek videti zelo pisano. To pa ne zmanjšuje pomembnosti njegove vsebine.
T. JAKŠE
ZA ŠTUDENTE IN DRUGE
Pri Državni založbi je v zadnjem času izšlo kar nekaj knjig, ki so po namenu še najbližje tisti zvrsti, ki jo označujemo kot učbenike, vendar se zaradi svoje vsebine uvrščajo tudi zunaj same opredelitvene zvrsti. Knjige so sicer res v prvi vrsti namenjene študirajočim in so tudi nekakšen knjižni povzetek strokovnega dela na slovenski univerzi, vendar so hkrati namenjene tudi širšim krogom bralcev ki jih nekoliko bolj poglobljeno zanimajo določena vprašanja. Omeniti je vsekakor treba, da Državna založba sprejema v svoj založniški program te knjige brez dodatnega dinarja, se pravi, da zanje nima nikakršnih subvencij. Naj to meče še tako čudno luč na politiko subven-cionarja slovenskih knjig, je dejstvo pač takšno — ne prav spodbudno. Državni založbi pa gre zaradi tega morda še nekaj več pohvale, kot bi je sicer za zalaganje takšnih knjig zaslužila.
Kot prvo omenimo Politično ekonomijo kapitalizma in socializma. Delo so napisali M. Glas, B. Kovač, V. Lavrač, V. Merhar in M. Mihelič, uredil pa ga je Bogomir Kovač. Učbenik se od del poli-tičnoekonomske vsebine loči po tem, da združuje dva sicer ločena tematska sklopa, politične ekonomije kapitalizma in socializma, ki
se v svetu prepletata in ju gre tako tudi videti in raziskovati. Po poda janju sodobnih družbenoekonomskih procesov, njihove ekonomske strukture in logike razvoja ter pri tem ohranjenem kritičnem pristopu je knjiga prvenec na Slovenskem in orje ledino »z vsemi pomanjkljivostmi«, kot je zapisal v uvodni besedi urednik učbenika B. Kovač.
Drugo je delo Mire Cencič Dinamika vzgojnega dela v šoli. Gre za priročnik, namenjen učiteljen na osnovnih in srednjih šolah ter vzgojiteljem v predšolskih ustanovah in v domovih za učence, koristil pa bo tudi staršem. Avtorica opisuje metode in sredstva moralne vzgoje, hkrati ko svetuje tudi, kdaj, kje in kako uporabiti posamezno metodo ali sredstvo. Priročnik je napisan v poljudnem jeziku in je zatorej dostopen tudi nestrokovnjakom.
Najnovejša iz te vrste učbenikov pa je knjiga Dimitrija Rupla Sociologija kulture in umetnosti. Prinaša besedilo, ki je po besedah njenega avtorja »namenjeno študentom in radovednežem«, nastalo pa je kot sad nekajletnega pedagoškega in raziskovalnega dela na ljubljanski FSPN. Rupel so loteva problematike kulture, umetnosti, v njej pa predvsem književnosti, kot se razkriva v različnih modelih sociološke teorije, pri čemer daje poudarek predvsem dvema, tudi za nas najbolj zanimimivima modeloma, to je marksističnemu in fenomenološkemu. Zanimivost knjige je v njenih aktualnih poudarkih. Rupel se pri predstavljanju in raziskovanju Schutzevega fenomenološkega in marksističnega preučevanje kulturnih pojavov ne ogiba naši vsakdanjosti, marveč se loteva številnih sodobnih vprašanj. To je že tista plast knjige, ki bo zanimiva tudi za »radovedneže« in ne zgolj za študente.
priloga dolenjskega lista
mmms
ml
NAJVEČJI OD ZAGREBA DO
LJUBLJANE
spremeni delovno okolje, tu so še medsebojni
odnosi, plača.
Ko je spomladi 1977 začel obrt, je mojster Resnik brž zaposlil štiri delavce. Danes jih je z njim vred v obratovalnici že deset, zvečine poklicnih steklarjev, še kako dobrodošli pa so tudi fantje, ki so se izučili za mizarja. Zdaj, če se le da, na montaže potujeta steklar in mizar, to je prava kombinacija za kakovostno opravljeno delo. Dva delavca bosta prihodnje leto že zabeležila jubilejno deseto leto prizadevnega dela v obratovalnici.
Resnika je naučil prvih steklarskih korakov mojster Roman Doljak v Novem mestu. »Bil je zelo razgledan, dober mojster,« se spominja re-snik. Med triletno vajeniško dobo je moral, kot pač vsi vajenci, pridno delati, kar je ukazal mojster. Popoldne pa jetrikrattedenskoobisko-val teoretični pouk v Novem mestu, iz strokovnih predmetov, kot je tehnologija stekla, pa je pridobival znanje v Ljubljani. V slovenski prestolnici je pri mojstru Lavrihu naredil pomočniški izpit. Ukaželjan se je kmalu prijavil na tečaj za visoko kvalifikacijo. Mojstrski izpit je v predzadnji generaciji opravil v ljubljanskem Kristalu.
»Danes pravih mojstrov ni. Ni več klasičnega mojstra, vse bolj se pojavlja industrijski delavec. Obrtnik bi danes moral imeti vsaj višjo izobrazbo; v času,elektronike in informatike pa tudi ne gre brez aktivnega znanja enega svetovnega jezika, da se tekoče seznanja s tujo tehnično lite-
raturo in se tehnično izpopolnjuje. Včasih je bila dovolj torba z orodjem, zdaj le še nekateri lahko delajo tako,« pripoveduje Resnik. Obrtnik mora združevati v eni osebi več sposobnosti za naloge, od nabavnega referenta do komercialista, in včasih opravljati prav bizarna dela. Pri steklarstvu Resnik imajo vodjo proizvodnje, steklar Franc Jug ima na skrbi pripravo dela, nadzira posel in se tudi neposredno vključuje v posamezna dela in opravila.
Steklarski stroji so zelo dragi, ker jih izdelujejo v zelo majhnih serijah; v Resnikovi obratovalnci imajo približno tretjino doma narejenih strojev; sami predvsem Jug, so jih predelali in izboljšali. Sicer imajo zlasti nemške in italijanske stroje. V prostrani, 1.224 kvadratnih metrov veliki dvorani, kamor se je Steklarstvo Resnik premestilo iz utesnjenih delavnic v pritličju mojstrove stanovanjske hiše v Krškem, je dovolj prostora za sodobno organizirano proizvodnjo. Tako funkcionalnih prostorov verjetno nima noben steklar pri nas. V skladišču z gransko stezo, dvigalo je zmogljivosti do 5 ton, lahko manevrira tudi viličar. Tod poteka tudi priprava dela, razrez stekla. Tretjina površin hale je ogrevanih, zato so pozimi delavci na toplem. Tudi v brusilnici z avtomatsko linijo za brušenje ravnih linij stekla lahko nalagajo izaelke kar na poltovornjake. Za tri vozila je prostor v posebni garaži. Proti koncu gre urejanje 100 kvadratnih metrov velikega stanovanja za enega izmed delavcev, reprezen-tačna soba pa bo še malo počakala. Že zdaj premore obratovalnica tudi lepo urejeni pisarni.
»Veste, ne maram, da bi me pretirano hvalil domeniti za predstavitev poklica steklarja, izmikal Miran Resnik, največji steklar od Zagreba do Ljubljane. Resnik je med največjimi obrtniki, če ne že na samem vrhu, že nekaj let. S steklarstvom se je ukvarjal že v Sopovem steklarskem obratu. Ker v okviru podjetja ni videl prave prihodnosti, se je Miran odločil za samostojno pot. Skoraj vedno isti razlog, čeprav so marsikje v ozadju še drugi motivi. Človek rad
janje in upanje novega življenja. Za tiste, ki znajo in hočejo videti, je vse to in še marsikaj več. Za Gustelna Burgarja iz Šmihela, ki ne more več videti, so pomlad samo toplota, sozvočje ptic in vonjave, ki jih prinese veter s šmihelskega polja in gozda. Pomlad pa so tudi spomini. Na predvečer osmega maja so še posebej živi. Poletijo nazaj v čas pred enainštiridesetimi leti, koso se šmihelski aktivisti pripravljali na sprejem svojih prijateljev in sorodnikov, ki so jim dolga leta pomagali s pošiljkami hrane, zdravil, orožja in informacij. »Dolgo in težko smo čakali na tisti trenutek. Beli so zapustili svoja gnezda in odšli. Zadnje dneve smo se skrivali pred njimi, saj so bili razdražljivi kot ose. Okoli druge ure 8. maja pa so le prišli s Hriba in skozi Šmihel. Korakali so, partizani, nasmejani, sijočih obrazov, mi pa smo stali ob cesti in glas nam je zastal v grlu od ginotja. Tiho smo šli za njimi v mesto in šeletam, v množici ljudi in valovanju cvetja se nam je razvezalo grlo. Klicom in vriskanju ni bilo konca ne kraja.« Tako pripoveduje Gustel, star Šmihe-Ičan, človek s skoraj računalniškim spominom. Natanko se spominja imen, krajev, ljudi in dogodkov, zraven pa še datumov in ure za dobršen del svojega življenja, ki mu je usoda letos namenila že enainsedemdeseto pomlad.
Ko se pogovarjava, sedi Gustel ob svojem šivalnem stroju, zvestem spremljevalcu skozi dobršen del življenja. Kar nekako simbolična je ta povezava med starima prijateljema. Gustel ga je kupil tik pred vojno v Ljubljani, kjer si je tudi nameraval urediti manjšo krojaško delavnico. Končano naj bi bilo obdobje učenja, delanja za
druge, brezposelnosti. Tedaj naj bi se postavil na lastne noge, delal samostojno in sam užival sadove svojega dela. Svetla bodočnost je bila na dosegu roke, pa je prišla vojna in vsi načrti so se hipoma porušili. Šivalni stroj je poslal domov v Šmihel z vlakom, sam pa je dal kovček z najpotrebnejšim na bicikel in se odpeljal za njim, saj je kmalu zvedel, da je na italijanski listi za aretacijo in verjetno tudi internacijo, zato zanj Ljubljana ni bila več varna.
Tako seje po dolgih letih Gustel zopet znašel v rodnem Šmihelu. Tukaj se je rodil mizarskemu mojstru kot šesti od sedmih otrok. Oče je bil v prvi svetovni vojni hudo ranjen v hrbtenico in za posledicami ran je kmalu po vojni umrl. Mati je ostala sama z nepreskrbljenimi otroki in zavladala je revščina, ki se je je številna družina le s težavo otepala. Gustel je kot otrok moral okusiti marsikaj. Za kos kruha je gonil .živino na pašo in se udinjeval kot hlapčič pri večjih kmetih.
Čeprav je bil odličen učenec, mu to kaj prida ni pomagalo, saj ni bilo denarja za nadaljnje šolanje. Moral je v uk in izučil se je za krojača, potem pa je opravil še mojstrski izpit in postal eden najmlajših mojstrov v Sloveniji. Kljub mojstrskemu izpitu pa je bila borba za kruh in delo še vedno trda, in kot smo že povedali, ko bi se lahko postavil na noge, ga je prehitela vojna.
Gustel ni bil nikoli vojak, kajti bil je bolj slabotne rasti, vendar je sodeloval z osvobodilno fronto že od vsega začetka. Mnogo važne pošte, orožja in drugega prepotrebnega mate-
riala za partizanske čete v novomeškem zaledju je šlo skozi njihov dom, pa tudi tisti, ki so odhajali v partizane, so imeli tam svojo javko. Italijani so sicer nekaj slutili in napravili precej hišnih preiskav, vendar dokazati niso mogli ničesar. »Našo ulico so javno imenovali partizansko, saj je iz nje v različnih časovnih razdobjih odšlo v partizane kar petnajst ljudi. Čudim se, da smo jo tisti, ki smo ostali, še kar dobro odnesli. Zahvaliti se imamo strogi konspiraciji. Za delo je vedel le ozek krog ljudi, tako da so se po vojni, ko so se stvari razkrivale, nekateri silno čudili. Šele takrat smo lahko zvedeli, kdo vse je delal za nas in da smo imeli tudi med sovražniki nekatere dobre zaupnike in sodelavce. Le tako smo prišli do točnih in zaupnih informacij in spravili material in pošto čez sicer strogo zastražene bloke.«
Tudi po vojni je imel Gustel v roki škarje in platno in to v dvojnem pomenu: delal je v kroja-štvu in razvijal družbeno krojaško dejavnost v Novem mestu, predaval na šoli in vzgajal mlade kadre, poleg tega pa je bil aktiven tudi pri krojenju nove ljudke oblasti, ki je še nekaj let povojni iskala pot v samoupravni socializem. Na tej poti pa ni bilo vedno lahko in Gustel seje moral večkrat zateči po tolažbo in mir k svojemu zvestemu šivalnemu stroju, tihi oazi za delo in skromen zaslužek. T udi sedaj, ko je že poldrugo desetletje upokojen, bi mu stroj še vedno lahko služil. Pa so mu zatajile oči. Komaj da še loči med svetlobo in temo. Tako uživa tiste darove pomladi, ki so mu dostopni, in predespominenatiste, ki so bile polne luči in barv.
TONE JAKŠE
»S skoraj 80 odstotkov bančnih posojil smo zgradili halo, zato nas hudo tepejo anuitete, a bo \ že drugo leto bolje, ko bomo odplačali največje obroke. Nimamo lastnih sredstev za obratna ■ sredstva, zato potrebujemo še kratkoročna posojila; ni kaj, drži, da je danes obrtnikom lažje, ker nam nudijo kredite, toda mi jih moramo drago kupiti. Le dobro .stoječ’ obrtnik si jih lahko privošči, kajti treba je imeti denar za polog. Ne zdi pa se mi prav, da je repromaterial po isti ceni za obrtnike in šušmarje in da še vedno omejujejo število delavcev pri obrtnikih. Ko sem kot delegat v zboru združenega dela slovenske skupščine vprašal, zakaj ne moremo imeti obrtniki več delavcev, sem dobil odgovor, da imamo možnost ustanavljanja pogodbenih organizacij združenega dela. S takim odgovorom obrtniki ne moremo biti zadovoljni, kajti dokler velja ta omejitev, obrtniki nimamo prave perspektive. Če imaš omejeno število ljudi, začneš razmišljati, kaj boš kupil zase, skratka začneš zapravljati, namesto, da bi vlagal v razvoj,« razmišlja Resnik.
Zeli si tudi, da bi dočakal, da bi tudi pri nas začeli izdelovati kakovostna stekla po float postopku, ki so zdaj le iz uvoza. Zato strankam Miran Resnik vedno pove, da imajo dve kvaliteti stekel. Tudi naša stekla iz Pančeva in Lipika, ki jih izdelujeta tovarni po furco tehnologiji, s kakršno so skušali prodreti tudi v prosluli novomeški tovarni stekla Inis, bi lahko bila boljša. Pohištvena industija, ki izvaža, hoče za svoje vitrine in ogledala le najboljše.
PAVEL PERC
KO SE POMLAD POGREZNE V TEMO
Pomlad je razposajeno preletavanje in žvrgo-lenje ptic v cvetočih drevesnih krošnjah, vonj po sveži zemlji in bujnem cvetju, je toplota in prebu-
Družinski šahovski geniji
Madžarske sestre Polgar presenečajo šahovske strokovnjake — Vse je podrejeno šahu
PRGIŠČE
misLi
Bolj ali manj je vsak sebi zvesti človek v današnji družbi slej ko prej zlomljen z refiniranimi psihološkimi sredstvi.
J. RUGELJ Najmanjši je ogrožen od drugih in od sebe, žro ga drugi in žre se sam.
M. KMECL Koliko prej poštenih mož se je že onesnažilo s politiko!
J. STRITAR Človek, ki ne bi pripadal nobenemu narodu, ni možen.
B. GRABNAR V ljubezenskih zadevah ni moški nikoli tat, saj vselej vzame le tisto, kar mu dajo.
A. STRINDBERG Kdor je trgovec, trguje zmerom.
M. BOR
Niti eno veliko, odločilno in temeljno vprašanje tega stoletja ni v zgodovinskih razpravah osvetljeno v pravični in resnični luči.
B. ŠTIH
~ Allan Bromley, fizik z univerze Yale, domneva, da se bodo sovjetski strokovnjaki poslužili prav tega načina. »Po-tavili bodo visoko ograjo in veliko razdaljo uporabili kot varnostni faktor,« domneva ameriški strokovnjak.
Pri tako rešeni zahtevni nalogi bi seveda odpisali drago opremo v preostalih černobilskih reaktorjih. Škoda bi bila seveda izjemno velika. Prav iz teh razlogov se bodo morda sovjetski strokovnjaki lotili čiščenja poškodovane nuklearke na drugačen način, razmišljajo nekateri drugi jedrski eksperti po svetu. Možnost je, da bi s pomočjo robotov pospravili nekaj stotin ton grafita, s katerim se je pomešala stopljena reaktorska sredica, v posebne zabojnike, te pa bi potem zakopali kje na varnem in neobljudenem prostoru. Toda to nalogo bi lahko opravili le ob pomoči najbolj izpopolnjenih robotov, znano pa je, daje sovjetska znanost v elektroniki in računalništvu, ki je temelj robotike, precej zaostala. Za nameček pa je okuženost z radioaktivnostjo v neposredni okolici černobilske nuklearke tako velika, da bi bilo tudi daljinsko upravljanje robotov (tudi pri tem morajo operaterji biti dovolj blizu strojem) nevarno. Za posebnimi zaščitnimi stenami bi'operaterji lahko ostali le kratek čas.
Problemi, ki jih imajo ameriški strokovnjaki pri čiščenju nuklearke na Otoku treh milj, zgovorno kažejo, kako zahtevno je odpravljanje posledic nesreče v jedrskih reaktorjih. Nuklearke na Otoku treh milj še vedno niso sanirali. Omeniti je treba, da so imeli izredno srečo, saj kontiminirana voda ni prišla dlje v okolje, ker je večina močno kontaminirane vode ostala v železobetonskem stolpu reaktorja. Tako so sanatorji imeli dovolj časa, da so premislili, kaj narediti in kako ukrepati. Kar tri leta je trajalo, da so v poškodovani jedrski reaktor spustili kamero z daljinskim upravljanjem in si tako ogledali dejansko poškodbo reaktorja. Izkazalo se je, da je poškodba večja, kot so sprva domnevali. Tačas so odstranili tudi na stotine ton najrazličnejših snovi in jih deponirali na posebnem odlagališču nevarnih odpadkov v Richlandu. Prefiltrirali so tudi milijone litrov vode. Toda
Celo grški junak Herkul se ni znašel pred tako težko nalogo, ko je moral očistiti sloviti hlev kralja Avgija, kot čaka tiste, ki se bodo lotili pospravljanja v poškodovanem jedrskem reaktorju černobilske jedrske elektrarne. Iz uničenega reaktorja seva tako nevarno žarčenje, da se mu nihče ne more približati brez smrtne nevarnosti. Kot domnevajo strokovnjaki na Zahodu (vzhodni so manj zgovorni), se visoka stopnja radiacije širi v območju kakih 20 kilometrov od poškodovanega reaktorja. Strokovnjaki so prepričani, da je radiacija v tem območju tako močna, da sc še nekaj let nihče ne bo mogel, ne glede na še take zaščitne ukrepe, brez ne-
varnosti približati mestu nesreče. Ni pa mogoče pustiti poškodovanega reaktorja tako, kot je zdaj. Sovjetski strokovnjaki ga morajo ali očistiti ali zasuti.
Ko so pred leti imeli Američani nesrečo v jedrski elektrarni na Otoku treh milj, so izdelali posebne robote in druge naprave, s katerimi so se lotili pospravljanja. Toda sovjetska nesreča je povsem drugačna. Streho nad černobilskim jedrskim reaktorjem je eksplozija odpihnila, v okolju pa je prišlo do hude kontaminacije. Kot najbolj učinkovit, a tudi najbolj primitiven način za rešitev težavne naloge, očiščenja sodobnega Avgijevega hleva, se kaže zasutje celega kompleksa černobilske nuklearke. Poškodovani reaktor naj bi kar zalili z betonom, potem pa s samodejnimi rin-eži postrgali radioaktivno okuženo zemljo in delce, ki so pri eksploziji prišli v okolje, zgrnili na kup ter vse skupaj v primerni razdalji ogradili.
Alkoholikov je vse več
Potrošnja alkohola pad-la, problem je večji
Čeprav si združene države Amerike predstavljamo kot narkomansko središče, pa je vendarle najresnejši problem, s katerim se spopadajo, opijanje z alkoholom. Statistični podatki kažejo, da se je po letu 1980 sicer potrošnja alkoholnih pijač Za 4 odstotke znižala, hkrati pa kažejo, da seje število alkoholikov za 8 odstotkov povečalo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za alkoholizem je zasvojencev z alkoholom že 12 milijonov.
V skladu s temi številkami so poskočile tudi druge. Alkoholizem je eden poglavitnih krivcev za odsotnost z dela, za porast stroškov zdravljenja^ in za slabo delovno storilnost. Če vzamemo vse številke skupaj, stane alkoholizem ZDA več kot sto milijard dolarjev letno. Najnovejši podatek za leto 1983 govori o 117 milijardah dolarjev, kar je 30-odstotno povišanje od leta 1980.
Strokovnjaki opažajo, da se uživanje različnih mamil prepleta. Pravih, čistih alkoholikov skoraj ni več. Dobiti jih je mogoče sam so med starejšimi generacijami, medtem ko mlajše generacije poznajo zasvojence z mešanimi mamili. Se posebno mladi zelo radi mešajo kokain, hašiš, marihuano in druga mamila z alkoholom. Dogaja se, da alkoholizirani delavci in uslužbenci jemljejo kokain, da bi se zbistrili in bi zmogli opraviti vsakodnevne delovne naloge.
Alkoholizem se uspešno druži z drugimi mamili tudi zaradi tega, ker ima še vedno prednosti. Ljudje ne gledajo nanj s tako strogimi očmi kot na uživanje drugih mamil, bolj ali manj je sprejemljiva in odpustljiva oblika omamljanja. In prav zaradi tega je tako trdovratno zakoreninjen v družbi.
po sedmih letih čiščenja sanacija še ni končana. V zgradbi reaktorja, je še vedno kontaminirana voda in radioaktivna brozga. V zadnjem času pa so opazili še eno nevarnost. V okuženi vodi so se razvile bakterije — radioaktivne seveda. Razmnoževanje in širjenje radioaktivnih mikroorganizmov je nekaj, kar že meji na znanstveno fantastiko, za sanatorje nuklearke na Otoku treh milj pa je to dodatna težava.
Ameriška jedrska elektrarna bo predvidoma očiščena čez nekaj let. Če bi torej v Sovjetski zvezi ravnali podobno, potem ni upati, da bodo razmere urejene čez deset let. A ker so poškodbe reaktorja veliko hujše, kontaminacija močnejše, tip reaktorja drugačen, bo po vsej verjetnosti čiščenje černobilske nuklearke trajalo več kot desetletje. Če jo bodo sploh čistili in če ne bo zalita v beton, kot predvidevajo nekateri zahodni strokovnjaki.
Vseh posledic nesreče v Černobilu pa ne bo nikoli mogoče odpraviti. Kontaminacija z radioaktivnim jodom bo minila čez mesec dni, kolikor je razpadna doba te snovi. Toda v ozračje in v zemljo sta prišla tudi cezij in stroncij, ki ostaneta nevarna stoletja. Se najhujši je v tem pogledu plutonij, čigar razpadna doba je 24.000 let. Nuklearnega Avgijevega hleva torej ne more povsem očistiti noben junak.	MiM
(Vir: Nevvsvveek)
Strupena
hrana
V mesu še vedno škodljivi hormonski dodatki
Zahodno Evropo sicer ta čas najbolj pretresajo škandali z zastrupljenim vinom, skrbi za splošno zdravje so tudi zaradi nedavne nesreče v sovjetski jedrski elektrarni, vendar strokovnjaki menijo, da se za temi očitnimi zastrupljanji skrivajo še vedno tista tiha, a dolgoročno gledano prav tako škodljiva in za zdravje nepopravljiva zastrupljanja. Predvsem gre za hormone, ki jih živinorejci dodajajo živini, ljudje pa potem z mesom zaužijejo.
Problem traja že precej let. Ni namreč dovolj prepovedati uporabo hormonov pri reji živine, predpise je treba tudi izpolnjevati, če naj bodo uspešni. Prav tega pa ni mogoče doseči povsod. Kot poročajo časniki je največ oporečnega mesa iz Francije, kjer živini ali mesu dodajajo različne snovi, da je lepše in vabljivejše na videz in morda še za okus. nikakor pa ne za zdravje. Tudi naši sosedje Italijani niso zadovoljni z mesom. Menijo, da se pri njih doma veliko slabega naredi v klavnicah.
Kot pravijo strokovnjaki, je meso živine, ki je dobivala hormonske dodatke v krmi, najbolj škodljivo za mladostnike in otroke. Presenečeni zdravniki ugotavljajo, da spolno še nezrela dekleta dobe prsi, dečkom pa uživanje takšnega mesa škodi pri prebavi in spolnem dozorevanju. Pravočasno zdravljenje sicer pomaga, vendar ti otroci ne smejo ve? pokusiti mesa. V manj očitnih primerih so poškodbe manj opazne, zato pa trajnejše in že neozdravljive.
Veliki talenti se čestokrat pokažejo že v najrosnejših letih. To velja za mnoge glasbenike, velja pa tudi za mojstre kraljevske igre — šaha. Sloviti šahist Morpliy je s 14 leti premagoval kot za šalo vse šahiste rodnega New Orleansa, poljski šahist Reshevsky je s šestimi leti starosti lahko odigral simultanko z dvema ducatoma igralcev, pa skoraj ni izgubil partije, Bobby Fisher je postal prvak ZDA s 14 leti in kot mladostnik spravljal v zadrego največje mojs-tre šaha v našem Portorožu.
Vse to so bili nedvomno talentirani šahovski posamezniki, vendar se ne morejo kosati s sestrami Polgar, ki predstavljajo doslej še nezabeležen pojav skupinskega družinskega šahovskega genija. V madžarski družini Polgar so zrasli kar trije šahovski talenti: 16-letna Susana, 11-letna Sophia in 9-letna Juditha.
»To je preprosto neverjetno, da so trije taki talenti v eni sami družini,« meni Jose Cuchi, organizator nedavnih šahovskih turnirjev, na katerih je družinska zvezda Polgaric svetlo zažarela. »Kaj takega se, kot je meni znano, doslej še ni dogodilo.«
Juditha bo čez mesec dni najverjetneje postala najmlajša mojstrica v zgodovini šaha. Junija bodo objavili rang svetovnih šahistov in vse kaže, da bo
Visoke stavbe mamijo posebneže. Znano je, da se je z Zlatih vrat, zelo visokega mostu pred Los Angelesom, pognalo že na desetine samomorilcev. Tudi Ei-ffelov stolp v Parizu privlači in vabi k skokom. Ni čudno torej, če tudi dolgo časa najvišja stavba na svetu, newyorški nebotičnik Em-pire State, privablja. Na razgledni ploščadi imajo zato postavljeno varnostno ograjo, skupina varnostnikov pa še dodatno pazi, da bi ne prihajalo do skokov v globino. A kljub vsem tem ukrepom ne morejo zaustaviti modne norosti — skakanja z nebotičnika s padalom.
Nazadnje sta se za podvig odločila dva Londončana. Zadnje
devetletna deklica nabrala dovolj točk za ta šahovski naslov. Tako bo prekosila Fisherja, ki je postal mojster pri 12 letih.
In kje leži ključ skrivnosti? Slišati je preprosto, kar pravi oče nadarjenih šahistk — v zgodnjem delu. Najstarejšo, Susano, so začeli že zelo zgodaj mojstriti v šahovski igri, njene sestrice pa so ji kar same začele slediti. In tako je prišlo do šahovske triperesne deteljice, ki zdaj že preseneča šahovski svet. Videti pa je, da ga bodo še.
Dekleta seveda ne živijo tako kot milijone drugih evropskih deklic njihove starosti. Vse je podrejeno šahu. Tudi ne hodijo v običajno šolo, marveč študirajo doma po učnih načrtih za višje šole. Omeniti je seveda treba, da sta roditelja šahovskih deklic učitelja. Zanimivo pa je, da sta povsem povprečna, če ne celo kar slaba šahista.
Delovni dan Polgaric je takšen. Vstanejo pozno dopoldan, nato se sprostijo z igro zunaj, nakar jih že čaka šahovnica. Popoldan po kosilu in kratkem počitku je spet na vrsti šah. K Polgarjevim pridejo mojstri šaha in razpletajo z deklicami skrivnostne zanke šahovskih otvoritev, končnic in središčnic.
So s takim življenjem zadovoljna Susana pravi: »Mislim, da ne pogrešamo ničesar!«
pare sta porabila za pot v ZDA in pripravo skoka. Nekako sta se pritihotapila na vrh in preplezala varostno ograjo. In ko sta zaslišala opozorilo: varnostnikov »Proč od ograje!«, sta res storila tako, le da sta šla v nasprotno smer, kot je mislil mož reda.
Na srečo sta oba prestala skok brez poškodb, čeprav seje enemu padalo zapletlo v semafor. Drzna padalca sta plačala globo in zadovoljna odšla v domovino. Slabo minuto dolg skok s padalom z vrha Empire Stata najbrž ne bosta kmalu pozabila. Več kot 30 tistih, ki so že skočili s te stavbe (brez padala!), se nima kaj spominjati.
vaša zgodba
REŠITEV
»V zavod naj gre!« je odločno vzkliknila Silva, najmlajša, potem ko je drugega za drugim preletela vse obraze bratov in sestra. Sedeli so ob stari mizi, narejeni iz javora, kjer so se beli robovi počasi odluščili. Posoda je še neumita ležala v pomivalnem koritu, sicer pa je bila skromna soba snažna in urejena. Le sončni žarek ni mogel prodreti skozi vlažne debele zidove. Dotaknil seje pročelja hiše ter se umaknil.
»Ne bi se strinjal s tabo,« je neprepričljivo ugovarjal Vinko. Slave je uganil, da samo zato, da bi kasneje ne mogel reči, da se ni zavzel zanj. Njegove blede oči svetlomodre barve so gledale brez usmiljenja in sočutja, nekam mimo Slavca.
»Človek je vendar še mlad, zakaj se ne bi našel kdo, ki bi mu pomagal. Jaz seveda nimam časa, preveč sem na terenu, žena in otroci me že skoraj ne poznajo več. Toda plačam lahko!«
Zadovoljno se je potipal po zadnjem hlačnem žepu. kjer je izboklina pričala o nabito polni denarnici. Ponos mu je sijal s tolstega, rahlo svetlečega se obraza._
»Kljub temu!« je vztrajala Silva. »Če je tam dobro za druge, bo tudi zanj. Kljub nekoliko počasni pameti mora razumeti, da matere ni več in se bo življenje tudi zanj spremenilo. Čas je. da stopi na trdna tla in se spoprime z življenjem. Pač na svoj način. Tudi jaz se moram, čeprav sem toliko mlajša od njega.«
Njen ljubki okrogli obrazek s krono črnih las je zažarel od sovraštva do brata. Spačena od jeze je bila malone grda.
»Mir, pa vsi!« je avtoritativno posegla v prepir Meta. Morda zato, ker je bila najstarejša, je naenkrat začutila, da mora biti dorasla svoji vlogi. Nadomestiti mora materino besedo, ki sojo vsi, dokler je živela, spoštovali. Kako naj sedaj tem odraslim otrokom dopove, da morajo poskrbeti za pohabljenega brata, mati ni želela, da bi ga dali v dom, ker je bil precej let navajen doma, materine topline in pozornosti sosedov.
Slave seje že rodil z malce počasno pametjo, kot seje reklo v vasi. V šolo nikdar ni hodil. Postopal je okrog hiše. postoril manjša opravila ter nosil malico na njivo, kadar ni bilo časa. da bi prišli jest domov. Nadvse rad pa seje obešal na vozove, da bi si skrajšal hojo. Tako je nekoč padel pod voz, ki mu je pohabil še nogo. Od takrat je bil priklenjen na invalidski voziček.
»Pogovoriti se moramo, ne prepirati« je nadaljevala Meta. »Kaj vas ni sram? Mati je komaj v grobu, vi pa se prepirate, namesto da bi skušali najbolje urediti zanj. Saj nič ne rečem čez zavod,« je pomirljivo rekla, »toda morda bi se pa le našla druga rešitev.«
»Potem ga vzemi ti!« je siknila Silva. »Vedno sta se razumela, morda se bosta tudi v bodoče. Tudi ti si mu dajala potuho. Nič ni iz njega in nikoli ne bo. Drugi invalidi se v zavodu usposobijo za življenje, on pa ne zna nič.«
»Kaj pa mislite drugi?« je utrujeno vprašala Meta. V sobi, v katero so se komaj stlačili vsi otroci, je zavladala neprijetna tišina. Zardevaje so se spogledovali, nihče seji ni upal pogledati v oči. Brez besed je uganila, da se vsi strinjajo s Silvo, da ima vsak dovolj svojih problemov in nihče noče poskrbeti še za Slavca.
Bolečini zaradi materine smrti seje pridružila še druga. Meta je bila namreč pri štiridesetih še vedno sama. Zaradi obilice dela in skrbi za dom, kjer je živela od rojstva, ni imela časa misliti nase. Medtem ko so se drugi poročili in odhajali, je ona poleg matere vedno poskrbela za vse in nazadnje ostala stara teta.
Pred tedni pa je spoznala Ivana. Nič posebnega ni bil. bil je ločen in želel si je ustvariti novo življenje. Imel je majhno hišo v sosednji vasi in nekaj zemlje.
»Pridi k meni, ne bo ti žal!« ji je prigovarjal, medtem ko se ona ni mogla odločiti, da bi zapustila bolno mater in pohabljenega brata. Zadnje dni pa ji je dal vedeti, da je sicer še istih misli, vendar bi morala Slavca oddati v dom. »Imela bova dosti dela na zemlji in se ne bova mogla ukvarjati z njim.« je poudaril.
Ko je zdaj gledala neme obraze bratov in sestra, je vedela, da ji nihče ne bo pomagal. Začeli so se odpravljati vsak na svojo st ran. Nekaj so zagodrnjali v slovo in se zrinili skozi majava vrata na prosto. Nato je slišala samo še loputanje z vrati avtomobilov, potem pa je nastala tišina.
Odprla je okna na stežaj ter spustila v sobo topel večerni zrak. Naslonila seje na okensko polico in gledala za zadnjim avtomobilom, ki je zavil okrog ovinka ter se ji izgubil iz oči.
Razumela je, da je v skrbi za Slavca ostala sama, da se bo tudi v bodoče morala odpovedati družinski sreči. »Pa bi to sploh bila sreča?« se je zamislila. Srečala seje z bratovimi očmi. polnimi tople zahvale, in je vedela, da je našla rešitev.
MARINA
16
NAGRADNA KRIŽANKA
PAS
STARA
UTEŽ
ENOCE-
LIČAR
ZOFA
TOR. GORA
0EL0
TLAČANOV
OBISKOVALEC SVETEGA KRAJA
GR. BOGINJA MODROSTI
LONDONSKA GA-LERUA KEM. SIMBOL ZA KALU ~
SKUP
LOGIČNO
POVEZANIH
BESED
AVT. OZNAKA VALJEVA
OGOREK
CIGARETE
MIT.
LETALEC
BITJE
NOČNO
ZABAVIŠČE
ARAB. DRAZlLNO NASLAD ILO
VETRIČ
PRITOK ' BALHA- ‘ SKEGA JEZERA
EGON ■ TOMC ■
OČE
ZAMRZNJENA VODA
ZNAČAJ
SLIKARSKA
DEŠČICA
ZNAMKA
ŠPORTNE
OPREME
NEROOEN
ČLOVEK
MERA
NEOflG
SKUPINA
SEST: J. UOIR
MREŽASTA
TKANINA
KORALNI
OTOK
ST. GR MESTO
■ST. GR. TEKMA
GL M. SAUd ARABUE
ZASTOR PRI OKNU
ETI0P.
POGLAVAR
AL0IS HABA
PRITOK
VOLGE
BOG
GOZDOV
KEM.
SIBM0L
ZAUTU
STROKOVNJAK ZA LOGOPEDIJO
BLAZI-
NJAK
VRSTA
SKLADBE
MUSUM.
BOG
JUZ
SADEŽ
Kaj z jedrskim Avgijevim hlevom?
Ali bodo poškodovani jedrski reaktor v Černobilu zalili z betonom in vse območje ogradili z visoko ograjo? — Ameriška nesreča opozarja na težave
Fotoreporterske kamere so zabeležile drzni podvig angleških pustolovcev.
Padalci z nebotičnikov
Drzna pustolovščina angleških padalcev — Skok s 442 m visokega nebotičnika
POTA
Le petki brez pogubnih zubljev
Do aprila je bilo v novomeški občini 19 požarov — Največkrat gorelo popoldne — Zavod nima vseh podatkov o požarih in nastali škodi!_
NOVO MESTO — Če je moč verjeti številkam, s katerimi razpolagajo novomeški Zavod za požarno varnost, občinska gasilska zveza in miličniki, potem je bilo v letošnjih prvih treh mesecih nekaj manj požarov kot v enakem lanskem obdobju. Žal pa je treba v isti sapi dodati, da nekateri požari, ki sojih gasili delavci Zavoda za požarno varnost, niso bili registrirani (šlo je večidel za nevarne požige travnikov in grmičevja), prav tako pa tudi ni moč govoriti o škodi, ki jo je ogenj povzročil. Razlog je enostaven: v dokumentaciji Zavoda za požarno varnost ni nobenih podatkov o požarni škodi, pokazalo pa seje celo, da zavod ni imel p>-av nikakršnega izdelanega sistema za spremljanje požarov in požarne škode.
dežurni
poročajo
IZGINILO KOLO Z MOTORJEM
— Neznani storilec je v noči na 6. maj »deloval« na parkirnem prostoru rudnika Kanižarica. Izginilo je kolo z motorjem, last 28-letnega Ferida Rušidija iz Črnomlja. Vozila’ je bilo vredno 150 tisočakov.
GROZIL JE DRUŽINI — Miličniki so 7. maja pridržali do iztreznitve 54-letnega Jožeta Frankoviča iz Hrasta, ki ie doma grozil družini in razgrajal. Čaka ga pot k sodniku za prekrške.
MORAL JE PEŠAČITI — 7. maja med 6. in 14. uro je nekdo s parkirnega prostora v IMV ukradel kolo z motorjem, last 39-Ietnega Srečka Kokalja iz Velike Bučne vasi. Kokalj bo moral nekaj časa pešačiti, kraja pa ga je stala kakih 120 tisočakov. O storilcu še ni sledi.
KDO JE ODNESEL »ORJAKA«?
— Neznan storilec je v noči na 10. maj obiskal hlev Novomeščana Jožeta Bobiča. Lastnik je zjutraj ugotovil, da mu manjkata dva zajca, pasme orjak, vredna kar kakih 20.000 din. Kam sta odskakljala, ugotavljajo miličniki.
PRIZNANJE Z ZAMUDO
NOVO MESTO — Po razlitju borofen-fenola na karteljevskem klancu in onesnaženju potokov ter Krke se glasovi še niso polegli, To je razumljivo, kajti Novo mesto je bilo na pragu prave ekološke katastrofe. Med tistimi, ki so s požrtvovalnim in pogumnim delom reševali in rešili, kar seje rešiti dalo, sta bila tudi šoferja Petrola Dominik Krese in Ivan Konda. Polnih 30 ur sta bila na terenu in veliko pripomogla, da je uspelo prečrpati preostalih 13 ton nevarne tekočine, ki je grozila, da bo iztekla v zemljo.
STRELA ZANETILA OGENJ
BRESTOVEC PRI SEMIČU — Med neurjem 7. maja je okoli 14. ure strela udarila v gospodarsko poslopje 33-letnega Slavka Ogulina iz Brestov-ca pri Semiču. Ogenj, kije zajel 10 krat 16 metrov veliko poslopje, v katerem so hlev, svinjak in garaža za kmetijsko mehanizacijo, je uničil 3 tone sena, steljo in leseno ostrešje skednja. Ogenj so prvi opazili delavci semiške Iskre, ki so požar skupaj z gasilci iz Stranske vasi, Semiča in Črešnjevca pogasili, vaščanom pa je uspelo rešiti živino in stroje. Materialno škodo so ocenili na 3 milijone dinarjev.
A poglejmo raje, kaj pravijo podatki. ki zajemajo obdobje do aprila. V tem času je bilo v novomeški občini skupaj 19 požarov, od tega jih je bilo 12 v zasebnem in 7 v družbenem sektorju. Največkrat je gorelo v marcu, po šestkrat pa januarja in februarja. Ob tem je zanimivo pogledati še mesta nastanka požarov. Na travnikih in v gozdovih je gorelo petkrat; štirje požari so bili v stanovanjskih objektih; trije na gospodarskih poslopjih; enkrat je gorelo v proizvodnih prostorih (Novolesov tozd v Gotni vasi), da ne naštevamo vsega. Veliko tega pa povedo tudi časi in dnevi nastanka požarov. Največ jih je bilo med 14. in 22. uro, šestkrat je gorelo dopoldne, petkrat pa ponoči. Med dnevi sta na prvem mestu po številu požarov sobota in torek (5), po trik-
Hlod na cesti kriv trojnega trčenja
rat jc gorelo ob sredah in četrtkih, dvakrat v ponedeljek, enkrat v
Devet ranjenih v hudi nesreči pri Obrežju
OBREŽJE — Kar devet ranjenih in ogromna materialna škoda — takšne so posledice nenavadne prometne nesreče, ki seje 9. maja ob 22. uri pripetila v Obrežju ha magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Vzrok; s priklopnika je na cesto padel hlod, kije povzročil trojno trčenje.
31-letni Mile Lukač iz Gornjega Taborišta pri Slunju je peljal tovornjak s priklopnikom, na katerem je imel naloženo hlodovino, iz Žagreba proti Ljubljani. Ker pa tovora ni imel povezanega (!), mu je pri Obrežju s priklopnika padel hlod, debel kakih 25 centimetrov, in obležal na desni polovici vozišča. Nekaj minut za tem dogodkom je po cesti pripeljal z osebnim avtomobilom 33-letni Beograjčan. Bogdan Ginevski, ki seje oviri izognil tako. daje zapeljal na levo stran ceste, po kateri pa je prav takrat pripeljal nasproti z osebnim avtom 47-letni Miomir Jovanovič iz Titovih Užic. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, hip zatem pa še do nove nezgode. Za Jovanovičem se je -namreč na motornem kolesu pripeljal 23-letni Željko Novak iz Klanjca, ki motorja ni mogel ustaviti in je trčil v Jovanovičev avto. In posledice? Vsi trije vozniki so bili hudo poškodovani, poleg njih pa še sopotniki Branislav in Marjana Mitič, Ljiljana Ginevski. Slav-oljub Jankovič. Milovan Stanišič in Srbo Nešič, ki sojih prepeljali v brežiško in zagrebško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 3 milijone 100 tisoč dinarjev.
Sreča ali preventiva?
Metliška občinska gasilska zveza o svojem delu
METLIKA — Občinska gasilska zveza Metlika, ki vstopa v četrto desetletje delovanja, šteje 1459 članov in 305 pionirjev, združenih v 18 teritorialnih in 3 industrijska gasilska društva. Kot je bilo slišati na nedavnem letnem občnem zboru, so v zadnjem času posvečali veliko pozornost predvsem vključevanju žensk in pionirjev v gasilske vrste.
V metliški občini so bili lani 3 večji požari ter 15 manjših, med vzroki pa sta še vedno na prvem mestu nepoučenost in malomarnost, torej
NAGRADI VETERANOMA — Predstavnik občinske gasilske zveze Grosuplje je na nedavni seji občinske gasilske zveze Metlika podelil nagradi, umetniški sliki, metliškima veteranoma med gasilci, Janku Bračiki (na fotografiji levo) in Martinu Črnuglju.
Ernest Bele
Enemu najstarejših Novomeščanov, 86-letnemu Ernestu Beletu-Nestlu, so v ponedeljek, 12. maja, izkazali poslednjo, posmrtno čast, ko so se od njega na ločenskem pokopališču poslovili številni someščani, zlasti pa gasilci. Njim je bil s srcem in dušo zapisan od svojega 17. leta starosti.
Izučil se je za ključavničarja, nato pa dolga leta skrbel za novomeški
človeški faktor. Kot je dejal eaen od razpravljalcev, ne ve natančno, ali je bilo tako malo požarov zaradi preventive ali sreče, zagotovo pa je, da je v požarni skupnosti premalo denarja glede na potrebe gasilcev. Prispevna stopnja, ki jo plačujejo za varstvo pred požari, je namreč prav v metliški občini med najnižjimi v Sloveniji. Po drugi strani pa je bilo slišati, da je gasilske opreme v občini sicer dovolj, le da marsikje ni pravilno vzdrževana, član predsedstva gasilske zveze Slovenije Lojze Ljubič pa je poudaril, da bi moralo imeti vsako občinsko središče, tudi Metlika, specialno vozilo, za katero pa bi morala denar prispevati tudi gasilska društva in delovne organizacije.
Gasilci so pohvalili, da so dobro in načrtno delali v društvih s pionirji, posebno v Gradcu in na Suhorju, saj so mladi gasilci pokazali na tekmovanjih veliko znanja in v prihodnjih letih zagotovo lahko računajo nanje. Grajali pa so nekatera gasilska društva, ki svojih članov ne pošiljajo na izobraževanje. Prav tako so kritizirali inšpekcijski nadzor, ki ni zadovoljiv predvsem zato, ker delo za vso Dolenjsko opravlja le en požarni inšpektor, včasih pa jih je bilo 5.
Na skupščini so za naslednje mandatno obdobje ponovno izvolili za predsednika Dorda Radoviča, za načelnika pa Jožeta Pirkoviča.
B. M.
vodovod, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve. Čil in krepak do nedavnega je rad priskočil na pomoč s svojim znanjem in izkušnjami.
Novomeški gasilci, ki so v poslednji uri držali častno stražo svojemu najstarejšemu in najbolj predanemu članu in funkcionarju, so njegov spomin počastili tudi z žalno sejo. življenjska pot Ernesta Beleta je bila namreč pretkana z gasilsko dejavnostjo še iz časov, ko so se gasilci odzivali na klic roga. Sodeloval je v mnogih akcijah gašenja in reševanja, poleg operativnega dela pa je vsa leta po zadnji vojni sodeloval v organih Gasilskega društva Novo mesto, v okrajni gasilski zvezi in v sedanji občinski gasilski zvezi. Opravljal je vrsto let najodgovornejše funkcije, še v visoki starosti pa je s ponosom nosil društven prapor. Številna priznanja in odlikovanja, tako gasilska kot državna, so mu bila le spodbuda za nadaljnje predano delo gasilstvu in humanosti.
V sicer lepo slovo od splošno znanega Ernesta Beleta pa je vendarle kanila grenka kaplja, ker od krajevne skupnosti Center, kjer je živel od rojstva, ni bilo nikogar, ki bi mu ob poslednjem slovesu spregovoril nekaj zahvalnih besed.
(Pre)drago gašenje
Bret Škufca še naprej predsednik občinske gasilske zveze v trebanjski občini
TREBNJE — Pred dnevi je bil v Trebnjem redni občni zbor občinske gasilske zveze. Na zboru, kijevsaka štiri leta, so sprejeli poročilo o dosedanjem delu, program dela za naslednja štiri leta in izvolili novo vodstvo.
Na občnem zboru so gasilci posebej kritično spregovorili o financiranju gasilstva. Oprema je vedno dražja, ena sama motorna brizgalna stane 5 milijonov dinarjev, zveza pa dobi za opremo le 2,4 milijona dinarjev na leto. Poleg tega so kritično spregovorili tudi o obveščanju. Dogaja se, da občani sami kličejo poklicne gasilce iz Novega mesta, ki vsako intervencijo zaračunajo po svojem ceniku. Gašenje romske barake v Velikem Gabru je bilo nekajkrat dražje od vrednosti objekta. Prav tako je prišel zasoljen račun tudi za gašenje Zmaginega obrata v Mokronogu. Gasilci menijo, da bi ne bilo slabo, ko bi obveščanje in klicanje poklicnih gasilcev prepustili strokovnjakom. V prihodnjem obdobju pa bodo največ skrbi posvečali preventivnemu delovanju in izobraževanju članov občinske gasilske zveze.
Na občnem zboru so ponovno izvolili Berta Škufco za predsednika občinske gasilske zveze, za namestnika pa Jožeta Klemenčiča. Poveljnik bo še naprej Ivan Repovž. referentka za ženske gasilke pa bo Jožica Mišmaš.
PODLEGEL
POŠKODBAM
LJUBLJANA — Za posledicami hude prometne nesreče, ki seje pripetila 28. aprila, je 9. maja v ljubljanskem Kliničnem centru podlegel poškodbam 21-letni Stanislav Kmet iz Ratja pri Hinjah.
nedeljo, medtem ko so petki minili brez pogubnih ognjenih zubljev.
Na koncu še nekaj o vzrokih. Resda vse registrirane požare raziskujejo za to pristojne službe (miličniki, kriminalisti, inšpektorji), zato pa so znane prve ocene o morebitnih vzrokih. Zaradi malomarno odvrženega cigaretnega ogorka in požiga trave je zagorelo petkrat, šestkrat so bili vzrok požara dotrajani dimniki in napake na kurilnih napravah, trikrat je gorelo zaradi napak na instalacijah, prav tolikokrat je ogenj zakrivila malomarnost, po enkrat pa otroška igra in sum namernega požiga. Naj ob tem povemo še, daje Zavod za požarno varnost pogasil 1,5 požarov, dvakrat so uspešno posredovali občani in delavci, dvakrat pa sta bili sami kos ognju tudi gasilski društvi iz Šentjerneja in Smolenje vasi. Sicer pa statistika kaže, da so poklicni gasilci prebili ob gašenju in na pogoriščih 93 delovnih ur, prostovoljni 109, na dveh požarih pa je sodelovalo tudi 12 občanov.
B. B.
POŽAR V LABODOVI KOTLOVNICI
TREBNJE — 6. maja ob 5.30 je prišlo do požara v kotlovnici Labodovega tozda Temenica v Trebnjem. Preiskava je pokazila, daje kurjač 55-letni Alojz Erjavec iz Dolnje Nemške vasi ob 5. uri vključil v strojnici visokotlačni kotel, s katerim pridobivajo paro za likalnico. Napaka pa je bila v tem, ker Erjavec v kotel ni natočil vode, pač pa je odšel v likalnico in tam vključil vse likalnike. Zaradi pomanjkanja vode v kotlu se je grelna spirala pregrela in pretopila dno kotla, vnela pa seje tudi barva. Ogenj je kotel docela uničil, tako da je škode za 3 milijone dinarjev, motena pa je bila tudi proizvodnja.
PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM — Med tistimi, ki so s svojim delom v marsičem prispevali k varnosti in družbeni samozaščiti in ob tem dosegli izredne uspehe, je bil tudi Vilibald Kranjc, delavec v oddelku za zatiranje kriminalitete. Za svoja prizadevanja je iz rok Boštjana Kovačiča prejel medaljo dela. (Foto: J. Pavlin)
Slovesno za dan varnosti
Priznanja najzaslužnejšim — Osrednja proslava uslužbencev novomeške UNZ na Trški gori
NOVO MESTO — V petek, 9. maja, so na Trški gori praznovali dan varnosti delavci uprave za notranje zadeve občine Novo mesto. Ob tej priložnosti so podelili odlikovanja vsem, ki so s svojim delom prispevaj k razvoju varnosti in družbene samozaščite ter dosegli izredne uspehe. Z ukazom predsedstva Federativne ljudske republike Jugoslavije sta dan prej na slovesnosti v Ljubljani prejela visoka državna odlikovanja delavca UNZ Novo mesto: Niko Prišel je prejel red dela s srebrnim vencem, Anton Hlade pa medaljo zaslug za narod.
Medaljo dela, najvišje odlikovanje, podeljeno na slavnosti v Krkinem hramu, je iz rok Boštjana Kovačiča, sekretarja medobčinskega sveta ZK, prejel Vilibald Kranjc, delavec oddelka za zatiranje kriminalitete. Zvezne plakete delavcem UNZ sta zatem podelila Anton Pezdirc in Jože Čopič, prejeli sojih: Marija Barborič, čistilka, Darinka Mali, računovodska delavka DSS, Jože Meglič, vsi iz UNZ Novo mesto, ter Jože Peterlin iz PM
Črnomelj in načelnik Jože Ro-bek. Zlati znak zaslug za narod so prejeli upokojeni delavci UNZ: Ivan Horvat iz Dolenjskih Toplic, Ludvik Marinč iz Žužemberka ter Marija Pureber in Rudolf Simonič iz Novega mesta. Podelili so tudi srebrni znak zaslug za varnost, ki so ga letos prejeli: sekretariat za NZ Sob Novo mesto, Alojz Konda, delavec službe državne varnosti, Ciril Mirtič, kriminalist, in Tone Žibert iz službe državne varnosti. Na koncu so podelili še bronasti znak Zdravku Červu, komandirju postaje milice Novo mesto, Zvonetu Jovanoviču iz službe državne varnostk Štefanu Mišji, komandirju PM Črnomelj, in Alojzu Ravnikarju, vodji VO II, iz Črnomlja.
Vsem dobitnikom priznanj, delavcem UNZ in povabljencem so potem pripravili daljši program mladi iz postaje milice Novo mesto skupaj z ansamblom garnizije Milana Majcna.
J. P.
Dobro založene domače orožarne
Delavci UNZ lani v Posavju zasegli več deset pušk in pištol, ter drugo
KRŠKO — Razmere na področju splošne varnosti ljudi in premoženja ter človekovega naravnega okolja v Posavju tudi lani, kljub nekaterim dobrim dosežkom, niso bile najboljše. Tako je bilo še vedno preveč nezgod zaradi raznih subjektivnih vzrokov, kot so neprevidnost, malomarno opravljanje nalog, neupoštevanje predpisov o varstvu pri delu, neustrezna usposobljenost, precenjevanje lastnih sposobnosti in podobno. Zaradi požarov, delovnih in drugih nezgod je lani umrlo 20 ljudi, 21 oseb pa je bilo hudo in 27 lažje poškodovanih. Ob tem je nastalo za okoli 101.8 milijona dinarjev gmotne škode.
Največ preventivnih akcij je bilo glede požarnovarnostne zaščite, varnosti prometa, hrambe in prevoza nevarnih snovi. Aktivnosti iz programa akcije NNNP niso povsem dosegle 'namena, tudi zavoljo premajhne povezanosti strokovnih dejavnikov in družbenopolitičnih organizacij, čeprav večina sodi, da bi moralo biti teh akcij še več.
Dokaj pereč varnostni problem je na območju UNZ Krško tudi lani predstavljala nezakonita posest in nošenje orožja. Kljub temu da so de-
lavci organov za notranje zadeve v zadnjih letih zasegli že precejšnje količine neprijavljenega orožja in streliva, je verjetno tega še precej v posesti občanov.
Samo lani so zasegli 66 komadov različnega strelnega in hladnega orožja ter 3.545 različnih nabojev. Od tega števila so 21 kosov orožja in 1136 nabojev odvzeli v upravnem postopku, ker ni bilo zaradi različnih vzrokov več primerno, da bi imetniki, ki so sicer imeli ustrezna dovoljenja, še imeli doma orožje in
Po trije požari na mesec
Gasilci sevniške občine posvečajo vse več pozornosti preventivnemu delu — Močan podmladek_____
SEVNICA — Na volilni seji občinske gasilske zveze pred dnevi so za predsednika predsedstva izvolili inž. Antona Polutnika iz (M) Kopitarne, podpredsednik pa bo dosedanji predsednik inž. Jože Jeke.
Gasilci so predložili bogata poročila o delu in prizadevanjih za požarno varnost, kar so podprli tudi številni gostje iz občinskih gasilskih zvez vseh sosednih občin. Za društva, ki so se načrtno vključevala v nelahko delo v minulem letu, prištevajo: prostovoljna gasilska društva v Boštanju, Sevnici, Velikem Cirniku, Bregu in Tržišču. Kje delo šepa? Gasilci zatrjujejo, da tam, kjer načrtovanju aktivnosti ne posvečajo ustrezne pozornosti že na občnih zborih, kjer nasploh premalo preventivno delajo. V občini se je zboljšalo znanje gasilcev in njihove spretnosti na tekmovanjih društev. Opažajo, da so večji uspehi pri delu društev, kjer so se le-ta usmerila na sodelovanje krajevnih konferenc SZDL in krajevne skupnosti.
Seznam požarov in ostalih posegov gasilcev v minulem letu je dolg domala eno tipkano stran. Povpreč-nosogasilci morali vobčini posredovati kar po trikrat na mesec. Vseh požarov lani je bilo 23, tehničnih intervencij je bilo 11. V zadnjih dveh letih so gasilske cisterne pripeljale 171 domačijam pitno vodo.
Razveseljivo pozornost posvečajo strokovni vzgoji članstva. Uspešno so izvedli usposabljanje za delo z dihalnimi aparati, v teku je zopet tečaj za strojnike. Kartrijekandidati se pripravljajo za čin višjega gasilskega častnika. Gasilcem v sevniški občini ne manjka podmladka, saj je tudi sodelovanje z osnovnimi šolami zgledno. Zlasti je aktivno društvo Mladi gasilec v Loki pri Zidanem mostu. -
A. Ž.
strelivo. Zoper 40 kršiteljev so zaradi nedovoljene posesti orožja, streliva in drugih sredstev podali predloge sodnikom za prekrške za uvedbo postopka o prekrških, proti 14 legalnim imetnikom orožja in streliva pa so uvedli upravni postopek za odvzem orožja in streliva. V okviru postopkov za odvzem in iskanje neprijavljenega orožja so delavci organov za notranje zadeve lani v Posavju opravili 15 hišnih preiskav in pregledali 95 prevoznih sredstev.
P. P.
ŠE VEDNO NEPOTREBNE POŠKODBE
NOVO MESTO — Pri SGP Pionir posvečajo varstvu pri delu veliko pozornost, a so kljub temu imeli v preteklem letu med zaposlenimi 7,5 odstotkov poškodb. To je sicer drugo najmanjše število poškodb zadnjih let v delovni organizaciji, vendar še vedno znatno preveliko glede na možnosti. Samo v letu 1985 so porabili za opremo in sredstva za osebno varstvo čez 40 milijonov dinarjev. Zaradi neuporabe teh sredstev pa se je poškodovalo 45 delavcev; pri tem je bilo kar 37 poškodb glave in oči. Med lanskimi poškodbami so imeli tudi dve težji nesreči in celo dva smrtna primera. Akcijo za zmanjševanje delovnih nesreč bodo letos nadaljevali, pri tem pa nameravajo zajeti vse možnosti, ki omogočajo nesreče, med drugim tudi uživanje alkohola med delovnim časom.
NEPREVIDNO PREHITEVANJE — 32-letni Miomir Nikolič izZaječara se je 7. maja peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Zdinji vasi je dohitel tovornjak in ga začel prehitevati. Ko je bil vzporedno z vozilom, mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 35-letni Dragutin Vidič. začasno na delu v Zahodni Nemčiji. ki trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi sta se hudo poškodovala sopotnika, 32-letni Vladislav Ljubi-savljevič in 34-lctna Milica Vidič, medtem ko sta bila I l-lctna Verica Vidič in voznik Nikolič laže ranjena. Poškodovance so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili kar na 1 milijon 900 tisoč dinarjev.
TRIJE RANJENI PRI TRČENJU — 7. maja je 22-letna Andreja Urek iz Dramelj pri Brežicah vozila osebni avto med Zagrebom in Ljubljano.
Blizu vasi Sela pri Karteljcvem je prehitevala vozilo pred seboj, takrat pa ji je nasproti zo sebnim avtom pripeljal 30-letni Bojan Gasior iz Doba pri Domžalah. Slednji navzlic zaviranju in umikanju trčenja ni mogel preprečiti.
V nezgodi seje težje poškodovala voznica. laže,pa Gasiorjeva sopotnika, 7-letni Matjaž in 3-letni Aleš Gasior. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico. materialno škodo pa so ocenili na 2.5 milijona dinarjev.
rokomet
SRL, moški, 18. KOLO: INLES — STT RUDAR 28:20 (14:6) Inles; Grize, Mihelič !, Dcjafc 2. ilč 9. Lukič 4. Karpov 2, Lesar, Ambrožič 5, Mate 3, Fajdiga 2. Parezanovič.
KRŠKO — IUV USNJAR 27:25 (15:1 1)
Krško: Kastelic, Kekič I.Capl. Manček 8. Pirc, Junkar 1. Bizjak 5. Rakar 1, Iskra 4, Glaser 5. Planinc. Pereč.
ASTRA JADRAN — DVZ PONIKVE 27:10 (13:4)
DVZ Ponikve: Jambrovič, Bambič, Fink 1, M. Strnad 1. D. Strnad 2, Drab. A. Strnad. Podgoršek, Kočevar 1, Doblekar 4. Urbančič 1. Meglič.
LESTVICA: 1. Inles 28 točk. 2. Astra Jadran 28, 3. Šoštanj 26, 8. DVZ Ponikve 15. 10. Krško 10 itd.
Pari naslednjega kola: Inles — Astra Jadran. SIT Rudar — Šoštanj, Ajdovščina — Krško. IUV Usnjar — DVZ Ponikve itd.
SRL, ženske, 18. KOLO: FER-ROTEHNA — NOVO MESTO
n.n /<». i it (y.it.)
Novo mesto: Udovič, Pelko, Abazovič. T. Zupančič 2, Simončič 2. Žagar 2, Jakše 4, Kramar, E. Zupančič I. Opruc 12, Pate. Butara.
ALPI.ES — ISKRA 19:19 (9:12) Iskra: Bolte, Gorenc 2. Dolar 5, Kegljcvič, Turk 5, Selan. Rangus 3, J. Kovačič 3, M. Kovačič 1, Kos. ITAS — FUŽ1NAR 23:14 (15:8) ltas: Filipovič. Klarič 1, Fajfar
1, Vuk, Križman 2, S. Jerič 2, M. Jerič 9, Bejtovič 5. Saftič, Zalar 3, Križmanič.
LESTVICA: I. Novo mesto 28,
2. Branik 28, 3. Iskra 27,... 8. Itas Kočevje 16.
Pari nalsednjega kola: Novo mesto — Branik. Iskra— Fužinar, Burja — Itas itd.
V zadnji etapi ob drugo mesto
Izreden uspeh 19-letnega Glivarja na dirki »Alpe-Adria« — Papež 4., Bojane 8., Smole 16. in Božič 33. — Mladnci Krke uspešno nastopali na Dirki miru v ČSSR
NOVO MKSTO — Mladi, 19-letničlan novomeškega kolesarskega društva Krka Srečko Glivar postaja nov up jugoslovanskega kolesarstva. Takšna je bila v nedeljo po končani zadnji etapi letošnje jubilejne 20. mednarodne dirke Alpe-Adria ocena vseh strokovnjakov. Glivar je s 3. mestom v skupnem seštevku (ob tem, da mu je 2.
 i„ i,- -— — a: i----------------:r:i	•	m. „ — • ••	 x	-
mestu uj.o .„ ,.u liri Zaitiui iiiniiiik	(OCK.	Ki	»n ic v /.aunM Pl2pl uGoI’ Lcfl
Letaway) dokazal, da njegov uspeh pred 14 dnevi na dirki »Girodelle Regioni« ni bil naključje.
»To je bila moja že 16. dirka v pičlih treh tednih,« je svoj nastop v ponedeljek komentiral Srečko Glivar, »in nič čudnega, da mi je v zadnji etapi zmanjkalo moči, da bi ubranil 2. mesto, ki sem ga držal vse do nedelje. Sicer pa moram priznati, da sem po uspehu v Italiji računal na dobro uvrstitev tudi na tej dirki in morda bi se dalo doseči še kaj več, ko ne bi bilo utrujenosti na koncu. Vedeti pa je treba tudi, da sem dirko vozil na novem kolesu, ki sem ga dobil vsega dva dni pred startom.
Časa za preizkušanje in prilagajanje tako praktično ni bilo, vseeno pa sem s svojim nastopom zelo zadovoljen.«
Ob tem, da je bil Glivar 3. v skupnem seštevku, je le za las zgrešil tudi 3. mesto v seštevku gorskih ciljev.
Bo sobota odločila prvenstvi?
Prvenstvo v moški in ženski rokometni ligi se bliža h koncu — V soboto dva derbija vrha: Inles — Astra Jadran pri moških in Novo mesto — Branik pri ženskah
Po krajšem premoru se je v soboto nadaljevalo prvenstvo v obeh republiških rokometnih ligah. Najzanimiveje je bilo seveda v Ribnici, kjer sta se v derbiju vrha lestvice pomerili ekipi Inlesa in Rudarja STT. Lesarji so dokazali, da prav proti najboljšim ekipam igrajo najbolje, in tako so s sobotno zmago naredili nov korak h končnemu uspehu: naslovu prvakov. Dobro pa kaže tudi obema dolenjskima ekipama v boju za vrh lestvice ženske lige. Trenutno so v najboljšem položaju Nov-meščanke, vendar imajo Šentjernejčanke v rokavu še en adut: srečanje z Novim mestom v zadnjem kolu doma.
Kakih 500 gledalcev v dvorani ribniškega športnega centra je v soboto videlo res vrhusko igro Inlesa. Kako dobro so igrali Ribničani, poveže podatek. da so po vsega petnajstih minutah vodili že s 7:1. Osrednja osebnost srečanja je bil brez dvoma domači vratar Gelze, ki je branil tudi nemogoče, ob njem pa moramo omeniti še kapetana ribniške vrste Janeza Ilca. Slednji je namreč prav na tem srečanju proslavil redek jubilej: kar 10-letnico igranja za Inlesove barve. A časa za slavje po sobotnem. uspehu ni. kajti skoraj gotovo je, da bo odločitev o novem prvaku padla to soboto v naslednjem derbiju vrha. V Ribnici se bosta namreč pomerili ekipi Inlesa in Astre
Jadrana, ki ta čas delita prvo mesto s po 28 točkami. Poln zadetek bi Inlesu bržkone že prinesel toliko želeni cilj: naslov in nastop v kvalifikacijah za II. zvezno ligo. Izredno pomembno zmago pa so v soboto zabeležili tudi Krčani v srečanju z Usnjarjem in tako vsaj za nekaj časa splavali iz nevarnih voda.
Izmed vodilne trojke v ženski ligi je tokrat spodrsnilo le Iskri v Železnikih, kjer so Šentjernejčanke oddale točko Alplesu. Vedeti je treba, da so gostje vodile že s 16:12 in da so igralke Alple-sa s precej sreče prišle do točke, ki pa utegne Iskri še kako manjkati v finišu prvenstva. Precej srečnejše rokeso bile Novomeščanke na vročem terenu v Iz-
Jutri otvoritev domiade
NOVO MESTO — Jutri ob 12.30 se bo s slavnostjo pred dijaškim domom Majde Šilc v Šmihelu pričela 24. domia-da, tradicionalno športno, kulturno in družbenopolitično srečanje predstavnikov vseh domov za učence v Sloveniji. Tako bodo v Novem mestu nastopile ekipe iz celjske, dolenjske, severno in južnoprimorske, gorenjske, pomursko-ptujske, ljubljanske in mariborske regije. Skupaj torej 8 ekip, v vsaki pa bo 50 udeležencev.
Nastopajoči se bodo pomerili v več športnih zvrsteh. Tako bodo fantje nastopili v košarki, malem nogometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško, dekleta pa bodo moči merile v odbojki, namiznem tenisu, šahu in streljanju z zračno puško. Omenimo ob tem še. da bodo letos prvič podelili pokal najboljši ekipi v skupnem seštevku.
Hkrati s športnimi srečanji bo pote-
ŠPORTNI UTRINKI IZ RIBNICE IN KOČEVJA
• Ob praznovanju tradicij NOB v dobrepoljski dolini organizira RK DVZ Ponikve tradicionalni rokometni turnir. Turnir bo v torek, 27. maja, na njem pa bodo nastopile vrste Borovelj iz Avstrije, Mokerca, Grosuplja in Poni-kev.
• V 8. kolu šahovskega prvenstva Kočevja ni prišlo do večjih sprememb. Še naprej vodi Ivic s točko prednosti pred Ofakom in Cimrom.
• V 15. kolu II. republiške rokometne lige, v kateri igrajo tudi predstavniki ribniško-kočevske doline, so bili doseženi nekateri presenetljivi rezultati: Inles-TOK 20:15 (9:5), Donit — Peko 20:19 (10:8), Preddvor—Itas 26—25(10: 10). Vodi Donit s 24 točkami, Itas je 8. s 13 in Inles zadnji s 4 točkami.
M. G-č
v-------------------.---------S
PLANINSKI NOVINCI
TREBNJE — PD Tesnila iz Trebnjega obvešča ljubitelje gora in planin, da bo v soboto, 17. maja, ob 19. uri v gostilni Pavlin redni letni občni zbor društva. Vabljeni!
PD Tesnila tudi vabi na 3., tradicionalni trimski pohod na Vrhtrebnje, ki bo v nedeljo, 18. maja, ob 13. uri izpred motela Putnik in izpred trebanjskega gradu.
kala vrsta drugih aktivnosti. Omenimo le razstavo del, ki sojih pripravili gojenci domov v prostih aktivnostih, njena otvoritev bo V Domu Majde Šilc. na ogled pa bo od četrtka do sobote. Tradicionalna za ta srečanja je tudi organizacija okrogle mize o aktualni temi. Tokrat bo beseda stekla o odnosih med učenci in delavci v domovih.
VELIK USPEH ŠIMUNIČA
NOVA GORICA — Na velikem mednarodnem otvoritvenem atletskem mitingu v Novi Gorici je Milan Šimunič več kot odlično startal v novo sezono. Z rezultatom 726 cm je namreč zmagal v skoku v daljavo in tako vnovič napovedal, da navzlic letom še ni rekel zadnje besede. Slednje pa je tudi razumljivo, saj je Šimuničev cilj nastopiti na balkanskih igrah v Ljubljani. Dobro je v Gorici tekmovala tudi Hrenova, ki je v skoku v daljavo s 545 cm osvojila 3. mesto.
oli, kjer so s težavo ugnale Ferrotehno in tako vnovič zasedle vrh lestvice. Odločitev bo torej padla v naslednjih štirih kolih, eno najpomembnejših srečanj končnice prvenstva pa bo že to soboto v Novem mestu, kjer se bosta pomerili vodilni ekipi Novomeščank in mariborskega Branika. V primeru uspeha gostij utegne biti prvenstvo že odločeno, če pa bodo zmagale gostiteljice, potem je prednost za končni uspeh na strani Novega mesta in Iskre.
Omenimo za konec še. da so igralke kočevskega ltasa s sobotno izdatno zmago nad Fužinarjem povsem zanesljivo splavale iz nevarnih voda. s podobno igro v nadaljevanju pa lahko ob koncu zasedejo mesto celo v gornji polovici lestvice.
B. B.
V NEDELJO TEK OB KRKI
KOSTANJEVICA — Ob praznovanju 45-letnice OF organizira ŠD Partizan II. množično športno —rekreativno prireditev Tek ob Krki, ki sodi tudi v okvir akcije RTV Ljubljana Brazde vzdržljivosti. Prireditev bo v nedeljo, 18. maja, start bo ob 9.30, tekači pa se bodo pomerili na 10 in 21 kilometrov dolgi progi. Prijave je potrebno poslati najkasneje dva dneva pred tekmovanjem na naslov: Matjaž Zajelšnik, OŠ Jože Gorjup, 68311 Kostanjevica, ali na telefon (068) 69-732.
V SREDO »TEK MLADOSTI«
TREBNJE — OK ZSMS Trebnje in občinska ZTKO bosta pod pokroviteljstvom Tesnil iz Trebnjega in mokronoške Iskre pripravila množično prireditev — tradicionalni cestni tek mladosti od Šentlovrenca do Trebnjega. Prireditev bo v sredo s startom ob 19. uri pred gostilno Kazin v Šentlo-vrencu, cilj pa bo pred trebanjsko prodajalno Novotehne. Pisne prijave je potrebno poslati do ponedeljka, 19. maja, na naslov: ZTKO Trebnje, 68210, Baragov trg 1.
Naslov ob desetletnici?
KK Riko slavi 10 let delovanja — Ob jubileju naslov prvakov II. ljubljanske lige?
RIBNICA — Kegljaški klub Riko iz Ribnice slavi lelos častitljiv jubilej: 10-letnico delovanja enega najuspešnejših športnih kolektivov v občini. Brez dvoma ima velike zasluge za tekšne rezultate kot tudi za razvoj kegljaškega športa Tomaž Lovšin, od lani prvi in edini diplomirani trener kegljanja v kočevsko-ribniški dolini.
»Zanimanje za kegljanje jev Ri-ku že od nekdaj veliko, še posebej ‘pa, odkar je bilo pred desetimi leti v domu JLA odprto novo kegljišče. Pogoji dela so se tako bistveno spremenili, ekipa je takoj pričela nastopati v IV. ljubljanski ligi, kasneje pa so se preko lil. lige prebili celo vil. ljubljansko ligo, kjer sedaj uspešno nastopajo,« komentira preteklost trener Tomaž Lovšin, ki po potrebi nastopa tudi kot igralec.
. Prav v tem jubilejnem letu je ekipa na najboljši poti, da doseže svoj največji uspeli. Po pravkar končanem prvem delu prvenstva so Ribničani prepričljivo na prvem mestu, njihov izkupiček je izreden. V devetih kolih so opravili z vsemi nasprotniki in imajo kar 6 točk prednosti pred drugouvrščeno vrsto.
»Naj zveni še tako čudno, vendar je naš cilj izključno rekreacija, zato si tudi ne postavljamo visokih ciljev. Seveda pričakujemo zanesljivo uvrstitev v L najkvalitetnejšo ljubljansko ligo. kar je naš največji domet. Za kaj več, to pa je uvrstitev vil. republiško ligo, bi bilo seveda potrebno veliko spremeniti. predvsem spremeniti odnos do dela, več trenirati, okrepiti pa tudi ekipo, ki je imela po spomladanskem delu prvenstva poprečje 821 podrtih kegljev,« je zaključil Lovšin. Ob tem naj omenimo, da je Lovšin dobil v minulem letu tudi najvišje priznanje ljubljanske keg-• Ijaške zveze, srebrn kegelj, ki ga podeljujejo za dosežke in dolgoletno delo v kegljaškem športu.
Zapišimo za konec še. cHT kegljači Rika dobro sodelujejo tudi s kolegi iz Kočevja, vzpostavljeno pa je tudi sodelovanje s klubom naših izseljencev v zahodnonem-škent Sindelfihgenu. Da ima kegljanje v Ribnici dobro zaledje, pove podatek, da je v tem kraju danes kar 25 kegljaških sodnikov, od tega dva zvezna (T. Lovšin in T urk) ter 3 republiški (A. Lovšin. Radivojevič in Kogoj).
M. Gl.AVONJIČ
medtem ko je bil v razvrstitvi letečih ciljev 5., njegov klubski in reprezentančni kolega Smole pa 6. Sicer pa ob izrednem Glivarjevem uspehu ne smemo pozabiti na delež ostalih jugoslovanskih reperezetantnov. Poleg Pavliča in Glivarja sta k prvemu mestu naše reprezentance brez dvorna veliko prispevala še Sandi Papež, ki je bil v skupni razvrstitvi 4., le 47 sekund za svojim klubskim kolegom, in Smole, kije bil 16.
Poleg omenjene trojice sta v dresu reprezentance Slovenije na dirki vozila še Branko Bojane, ki je bil v skupnem seštevku odličen 8., in mladi Janez Božič, ki je med 83 kolesarji, kolikor jih je končalo dirko, pristal na 33. mestu. Novomeška članska vrsta je tako že na začetku sezone pokazala, da bo letos v Jugoslaviji le stežka imela enakovrednega tekmeca, in z velikim optimizmom lahko pričakujemo razplete na letošnjem državnem prvenstvu. Še prej pa seveda čaka naše najboljše kolesarje vrsta preizkušenj. Že konec tega tedna nova reprezentančna obveznost na dirki dvojic v Avstriji, kjer bosta modre barve branila para Glivar—Papež in Smole—Šebenik. pa tudi start dirke »Po Jugoslaviji« je vse bliže.
V približno istem času kot dirka »Alpe-Adria«je bila v češkem Jevičku preizkušnja najboljših mladih kolesarjev, imenovana »Dirka miru«, kije zbrala na start kar 226 kolesarjev iz ČSSR, Poljske, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Finske, Avstrije in Jugoslavije. Barve naše reprezentance je branila novomeška vrsta, za katero so vozili brata Judež, Zaletelj in Eržen. V zares izredno močni konkurenci so kolesarji Krke na tej že 10. tradicionalni dirki dosegli dobre rezultate, saj so bili ob koncu najbolje uvrščena tuja ekipa (zmaga je pripadla domačim kolesarjem), okvare v 2. etapi pa so pokvarile boljšo uvrstitev v skupnem posamičnem seštevku. Novomeški kolesarji so namreč imeli celo možnost. da prekinejo dolgoletno tradicijo zmag domačih kolesarjev v posamični uvrstitvi, vendar so okvare naredile svoje. Koliko veljajo Krkini kolesarji, pa so v celoti pokazali v zadnji, petkovi etapi.dolgi kar 75 kilometrov, kar je za mlajše mladince dokaj nenavadno, ko je bil Roman Judež 2., Peter Judež 7.. Zaleteli 8. in Eržen 9. Eržen in
Kako daleč je Elan od prve SNL?
Iz letne skupščine novomeških nogometašev
NOVO MESTO — Nogometaši Elana in pristaši tega športa so se pred dnevi zbrali na redni letni skupščini kluba, pregledali prehojeno pot in dokaj ambiciozno načrtovali delo za v bodoče. Po mnenju strokovnega vodstva je namreč ekipa v preteklosti dosegla precej manj, kot so pričakovali; še posebej to velja za to sezono, ko so bili Novomeščani po prvi polovici prvenstva celo med kandidati za slovo od lige.
Prav zato so si za letos zastavili dovolj ambiciozen cilj, saj kanijo ob koncu pristati celo na četrtem mestu, dosedanji rezultati pa kažejo, da od teh želja niso daleč. Verjetno pa še bolj kot to razveseljuje podatek, da tudi mladinci Elana v Zadnjem času dosegajo odlične rezultate, saj so na najboljši poti. da zmagajo v področni ligi in se prek kvalifikacij uvrstijo v SML. S temi načrti pa se v Elanu ne obremenjujejo, saj so že to sezono nekaj mladincev uvrstili v prvo člansko ekipo.
Večino ljubiteljev v Novem mestu zanima kdaj bo Elan zaigral v I. SNL. Take želje niso nerealne, seveda pa bi se bilo potrebno prej dogovoriti z ostalimi klubi in dokončno spoznati, da je Elan nosilec kvalitetnega nogometa v regiji. Prav tako žalostno je tudi spoznanje, da NK Elan, ki je bil ustanovljen že leta 1922, do danes še ni uspelo dobiti kakega močnejšega pokrovitelja, tako da se v klubu vseskozi otepajo predvsem z denarnimi težavami.
Poglavje zase so klubski prostori in igrišče. Resda bi naj bil stadion deležen temeljitejše obnove, a se hkrati s tem zastavlja vprašanje, kje bodo elanovci ta čas igrali srečanja, saj igrišči v Straži in Šentjerneju za rapubli-ška srečanja nista verificirani. Novo upravo na čelu z dosedanjim predsednikom Boštjanom Japljem čaka torej še veliko dela.
M.GORENC
V BREŽICAH NOVA PLANINSKA POT
BREŽICE — V Artičah je bila v počastitev dneva OF slovesnost, združena z otvoritvijo nove planinske poti, ki vodi od Artič prek Sromelj in Pečič do Bizeljskega. Na slovesnosti sta govorila tov. Seliškar in predsednica planinskega društva Marija Veble. Popoldne okoli 17. ure seje na novo pot podalo prek 100 planincev.
Judež sta bila tudi druga v točkovanju letečih ciljev, prav tako je bil Eržen zmagovalec gorskega cilja v drugi etapi.
R R
MII
USPEŠEN NASTOP MLADINCEV V ČSSR — Takole je v petek ob 10.30 starta-la zadnja etapa jubilejne 10. mednarodne mladinske »Dirke miru« v češkoslovaškem Jevičku. Jugoslovanske barve so branili Novomeščani Peter in Roman Judež, Zaletelj in Eržen (na levi z belo čelado), ki so prav v tej etapi zabeležili imeniten uspeh, saj so se vsi štirje uvrstili med najboljšo deseterico kolesarjev iz ČSSR, Poljske, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Finske, Avstrije in Jugoslavije. (Foto: B. Budja)
KOLESARSKI MARATON PO MIRENSKI DOLINI
TREBNJE — Trebanjski kolesarski klub bo v okviru praznika štirih krajevnih skupnosti organiziral kolesarski maraton po dolini reke Mirne. Start kolesarskega maratona bo v nedeljo, 18. maja, ob 9. uri dopoldne pred stavbo trebanjske občinske skupščine. Vabljeni so vsi kolesarji.
ELAN-TABOR JADRAN 0:0
NOVO MESTO — Maloštevilni gledalci so videli v prvem polčasu previdno in slabo igro obeh enajsteric, marsikaj pa seje spremenilo v nadaljevanju. Gostitelji so zaigrali bolje in bili bliže drugi točki, ko pa je sodnik izključil domačega igralca Mesojedca, je bilo tudi upov za zmago konec. V novomeški vrsti velja pohvaliti vratarja Črva, ob njem pa še Pavlina in Kramarja.
Atleti Iskre na olimpiadi
Trije mlajši mladinci nastopili na partizanski olimpiadi v Foči — Cujnikova zmaga na mitingu
manj uspešen Delič, ki je letos sicer že preskočil 200 cm in je veljal za favorita. Za zmagovalcem, ki je preskočil 185 cm, je zaostal za 10 cm.
Dobro se je odrezal Božič s časom 11,7 s in petim mestom na 100 m. Bilje tudi član štafete 4 x 100 m, ki je bila četrta.
J. P.
NOVA GORICA — Na enem letošnjih največjih slovenskih atletskih mitingov je član novomeške Iskre Tenel Darko Cujnik zmagal v metu kopja z rezultatom 71,40 m. Z atleti iz Madžarske, Italije, Avstrije, SZ. Španije in Švedske so se dobro kosali tudi ostali Novomeščani.
V metu (jiska je bil Primc z 49.38 m drugi, zelo dober rezultat pa je dosegel Lapanje v skoku v višino; 212 cm je njegov drugi najboljši dosežek doslej; Lapanje je bil tretji za Apostolovskim in Čanovičem. Osebna rekorda sta dosegla mladinka Vidmarjeva v teku na 400 m s 60,3 s in mladinec Bojan Vidmar na 5000 m s 15:19,7.
V skoku v daljino je SandiTekstors 669 cm pri mladincih osvojil prvo mesto in pokal, ki ga AK Nova Gorica vsako leto podeli V spomin na mladega skakalca Sena, ki je pred leti umrl v prometni nesreči.
FOČA — Letošnjo slovensko odpravo v Fočo na tradicionalno partizansko olimpiado je vodil Ivo Daneu. Z dobrimi rezultati v uvodnih nastopih sezone so si trije mlajši mladinci Iskre priborili mesta v atletski reprezentanci.
Tina Vide, ki je pred dobrim tednom v skoku v višino popravila osebni rekord na 158 cm, je v Foči preskočila 155 cm in osvojila bronasto medaljo. Na slabem odskočišču je bil
POBRALI VSA ODLIČJA
KARLOVAC — Metliški in novomeški kolesarji so v soboto in nedeljo nastopili na dveh dirkah v Karlovcu in v konkurenci kolesarjev iz vse države pobrali domala vse odličja. Tako je v sobotnem kriterijskem nastopu pri mlajših mladincih zmagal Krevs (Krka), drugi je bil Šturm (Metlika), Novomeščan Fink je bil 4., Metličan Pahor 6. in njegov klubski kolega Puš 7. Razvrstitev pri starejših mladincih: 1. Strajner (Krka), 3. Jerič (Metlika), 6. Majes, 7. Golob (oba Krka). V članski konkurenci je bil Ravbar 2. in Šta-ngelj 3. V nedeljo pa je bila na sporedu cestna dirka za memorial Josipa Kraša. Pri mlajših mladincih jezmagal Peter Judež, 4. je bil Krevs (oba Krka), 5. Pečnik in 8. Mozetič-foba Metlika). Pri starejših pa je bil vrstni red takšen: 1. Šmajdek, 4. Majes, 5. Golob (vsi Krka). V članski konkurenci je zmagal Robič.
VRANIČAR TRETJI
BLED — Na Bledu je bila v soboto pionirska preizkušnja mladih kolesarjev, ki so seje udeležili tudi tekmovalci iz Metlike. Med pionirji B je bil Vraničar 3., Plesar 4. in Matekovič 6., prav tako pa je bil 6. tudi Omerzel v konkurenci pionirjev A.
MALI NOGOMET
VELIKA LOKA — Tesnila iz Velike Loke prirejajo 25. maja ob 8.30 odprti turnir v malem nogometu. Prijave ekip sprejema Bojan Bukovec med 6. in 14. uro na telefon 44-301. Zadnji rok prijav je 21. maj.
Podvig Šalija in Kuezmiča v Bolgariji
Na rallyju Zlatni pjasci sta osvojila 3. mesto
NOVO MESTO — Posadka ljubljanskega Kompas Hertza, ki jo sestavljata Brane Kuezmič in Novomeščan Rudi Šali, je izredno uspešno nastopila na letošnji prvi veliki mednarodni preizkušnji v rallyju. Na tradicionalnem 17. ral-lyju Zlatni pjasci v Bolgariji, ki šteje za evropsko prvenstvo in ima najtežji koeficient, sta naša tekmovalca ob koncu pristala na izrednem 3. mestu in tako osvojila prvih 48 točk za skupni seštevek evropskega prvenstva.
Kuezmič in Šali sta bila 3. mestu že po prvem delu rallyja, visoko mesto pa sta z izredno dobro taktično vožnjo ubranila tudi ob koncu 626 kilometrov dolgega ral-lyja, v katerem je bilo 18 hitrostnih preizkušenj in 20 etap. Za zmagovalno špansko posadko sta Kuezmič in Šali zaostala 19,47 sekunde, četrtouvrščena Poljaka pa sta prehitela za slabih 10 sekund. Omenimo še, da sije letošnji rally v Bolgariji ogledalo preko 300 tisoč gledalcev.
PRESENETILA — Brane Kuezmič in Rudi Šali sta izredno obetavno začela letošnjo naporno tekmov alno sezono, čeprav imata letos celo nekoliko slabši avtomobil.
I
p
nos
Mercator
kmetijska zadruga krka
n. sub. o., novo mesto cesta komandanta staneta 10
PIONIR - GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
evidentiranje kupcev za nakup stanovanjskih hiš Jedinščica in Regrške košenice
v Novem mestu
Izgradnja:
— do IV. faze
— ključ v roke
Vse podrobnejše informacije:
GIP PIONIR Novo mesto / TOZD Tehnična komerciala in inženiring —prodaja Kettejev drevored 37, tel. 068 — 21-826
40
tjSDOBjoiinooTE]
:'x
ZETOR
/ 5211 5245 / 6211 6245 /7211 7245 # 7711 7745
Prodaja vse vrste traktorjev
ZETOR Informacije za	po telefonu:
devize	21-756,
21-544
stihi: motorne žage in škropilnice
STSHL
SG17
■^srint
	
Konsignacijska prodaja UNIKOMERC, Ljubljana
Celovška 147, tel.: (061) 556-033 in 555-458
— kompletno stavbno pohištvo
— stropne in stenske obloge
— montažne hiše, vikende in poslovne objekte
VSE NA ENEM
— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov
— brezplačni prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa
— stavbno pohištvo FCO vgrajeno
— za stropne in stenske obloge popust 10% /., II. klasa do 12. 7. 1986
— za opuščene programe do 40% znižanje
VAM NUDI
JELOVICA
lesna industrija, Škofja Loka. Pokličite nas (064/61-361, 61-185) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58!
Mercator-Agrokombinat Krško,
TOZD POLJEDELSTVO-MESO KOSTANJEVICA,
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge:
1. tehnolog za podljedelsko proizvodnjo,
2. živilski tehnolog,
3. snažilka in pomožna dela v klavnici,
4. 2 delavca za pomožna dela pri transportu in v klavnici
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Za dela pod točko 1 in 2 je določeno 3-mesečno poskusno delo, za dela pod točko 3 in 4 pa 1-mesečno poskusno delo.
Pogoji:
1. visoka izobrazba agronomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika, vozniški izpit B kategorije;
2. visoka izobrazba živilske tehnologije, 2 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika;
3. osnovna šola;
4. osnovna šola.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, kadrovska služba. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
366/20-86
NOVOLES Lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o.
TOZD Sigmat Brestanica
VABIMO K SODELOVANJU
delavce različnih poklicev z možnostjo sklenitve delovnega razmerja:
1. dipl. inženirje strojništva,
2. dipl. inženirje elektro stroke,
3. inženirje strojništva,
4. strojne tehnike,
5. orodjarje,
6. strugarje,
7. strojne ključavničarje in
8. industrijske kleparje,
za področja dela:
— razvoj obstoječih in novih izdelkov,
— izdelava tehnoloških postopkov,
— vodenje proizvodnega procesa,
— razvoj servisne in montažne dejavnosti,
— izvajanje zahtevne neposredne proizvodnje. Kandidatom nudimo vrsto ugodnosti:
— stimulativne osebne dohodke,
— za dipl. ing. strojništva in elektro stroke možnost rešitve stanovanjskega vprašanja,
— izobraževanje ob delu in iz dela,
— strokovno usposabljanje doma in v tujini,
— možnost pogodbenega dela idr.
Kandidati lahko pošljejo svoje vloge na naslov: NOVOLES, TOZD Sigmat, Cesta prvih borcev 20,68280 Brestanica.
Lahko pa nas pokličete za dodatne informacije na telefon št. 068 79-120 (79-126).
368/20-86
©as emona dolenjka
UGODEN	N
V PRODAJALNAH
— BLAGOVNICA ČRNOMELJ
— TEKSTIL NOVO MESTO
— MANUFAKTURA NOVO MESTO
— BLAGOVNICA TREBNJE "
Po ugodnih cenah lahko kupite rjuhe za jogije velikosti 190 x 190 cm v različnih barvah
CENA:
SAMO	1.689
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju
1. KV ključavničarja,
2. PK ključavničarja
za opravljanje del in nalog vzdrževanja v DE STROJNI OBRAT,
3. deset delavcev za opravljanje
manj zahtevnih del pri proizvodnji betonskih izdelkov.
Pogoji:
Pod točko 1: poklicna šola, zaželene so delovne izkušnje,
Pod točko 2: priučen delavec
Pod točko 3: osnovna šola ali nepopolna osnovna šola, zaželene so delovne izkušnje
Delovno razmerje se sklene za delavce pod točko 1 in 2 za nedoločen č: s, za delavce pod točko 3 pa za štiri delavce za določen čas 3 mesece, za 6 delevcev pa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Delo je občasno tudi na terenu in v izmenah.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: IGMP SAVA KRŠKO-TOZD IGM, CK2 59, 68270 KRŠKO.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav.
374/20-85
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL	
NOVO MESTO	
razpisuje za šolsko leto 1986/87 naslednje štipendije:	
II. stopnja	
obdelovalec kovin	30 štipendij
obdelovalec lesa	23 štipendij
pomožni konfekcionar	5 štipendij
gradbinec	5 štipendij
III. stopnja	
lesar*	22 štipendij
IV. stopnja	
mizar	30 štipendij
ključavničar	15 štipendij
ostrilec orodij	3 štipendije
finomehanik	1 štipendija
elektrikar—elektronik	7 štipendij
obratni elektrikar	8 štipendij
konfekcionar	2 štipendiji
avtomehanik *	29 štipendij
rezkaiec	6 štipendij
strojni ključavničar	5 štipendij
strugar	7 štipendij
orodjar	4 štipendije
avtoelektrikar	4 štipendije
monter energetskih naprav	2 štipendiji
monter vodovodnih naprav	4 štipendije
kalilec	2 štipendiji
stavbni klepar	2 štipendiji
klepar *	20 štipendij
avtoličar *	10 štipendij
administrator	2 štipendiji
V. stopnja	
lesni tehnik	14 štipendij
tekstilni tehnik	1 štipendija
strojni tehnik	16 štipendij
elektrotehnik	3 štipendije
ekonomski tehnik	8 štipendij
administrativni tehnik	1 štipendija
kemijski tehnik	1 štipendija
VI. stopnja	
inž. strojništva	22 štipendij
inž. lesarstva *	3 štipendije
ekonomist	8 štipendij
tekstilni inž.	2 štipendiji
inž. kemije	1 štipendija
organizator dela — proizv. smer	3 štipendije
inž. elektronik	1 štipendija
inž. energetik	1 štipendija
VII. stopnja	
dipl. inž. lesarstva *	4 štipendije
dipl. pravnik	1 štipendija
profesor angl. franc, jezika	1 štipendija
dipl. inž. strojništva *	8 štipendij
dipl. inž. kemije	1 štipendija
dipl. ekonomist	1 štipendija
— zunanja trgovina	10 štipendij
— plan. fin. rač.	4 štipendije
— org. računal.	4 štipendije
dipl. inž. elektro	1 štipendija
— računalništvo	2 štipendiji
— jaki tok	1 štipendija
Poklici, označeni z zvezdico, so deficitarni, zato bodo	
učenci in študentje k osnovni štipendiji prejemali še do-	
datek za deficitarnost.	
Vlogi na obrazcu DZS (8,40) »Vloga za uveljavljanje	
socialno varstvenih pravic« priložite potrdilo o opravlje-	
nih izpitih oz. zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o vpi-	
su in dostavite na naslov: IMV Novo mesto, Kadrovsko	
pravni sektor — izobraževalni center do 15. 7. 1986.	
Vse informacije posreduje izobraževalni center, telefon	
068/24-495.	
	381/20-86
OPEKARNA NOVO MESTO, p. o. Zalog 21, Novo mesto
St.:
Datum: 13. 5. 1986
Komisija za delovna razmerja Opekarne Novo mesto, Zalog 21, objavlja prosta dela in naloge:
— tehnologa
— pogoji:
srednja šola gradb. smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali inženir gradbeništva in 1 leto delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo
— kurjača
— pogoji:
osnovna šola, izpit za kurjača (možnost priučitve), 2-mesečno poskusno delo
— strojnika na oblikovanju opeke
— pogoji:
osnovna šola, 2-mesečno poskusno delo
— viličarista
— izpit za viličarista in vozniški izpit B kategorije, 2-mesečno poskusno delo
— skladiščnika gotovih izdelkov
pogoji:
delovod. ali poslovodska šola, 2 leti del. izkušenj,2-mesečno poskusno delo
— NK—delavca
— pogoji: za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom.
Prosta dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas. Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati posredujejo v 10dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po odločitvi.
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o., Foersterjeva 10, Novo mesto
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJATOZDTKANINA vabi k sodelovanju
VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI
Delo se opravlja v treh izmenah.
Pogoji: .
starost nad 18 let in odslužen vojaški rok poskusni čas: 1 mesec
Zainteresirani kandidati naj oddajo pisne prijave na naslov: Novoteks, tekstilna tovarna, n. sol. o., Foersterjeva 10, Novo mesto, kadrovski oddelek.
Na podlagi 6. člena pravilnika o podeljevanju Golievih plaket,
RAZPISUJE
Komisija Občinske izobraževalne skupnosti Trebnje za podeljevanje Golievih plaket,
GOLIEVE PLAKETE 1986
1. V letu 1986 bosta podeljeni 2 veliki in 5 malih Golievih plaket.
2. Golieve plakete bodo podeljene delavcem za delo na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture za:
— izredne ustvarjalne dosežke na področju vzgoje, izobraževanja in kulturnega udejstvovanja mladih,
— posebne uspehe pri razvoju interesnih dejavnosti, dejavnosti društev in organizacij, ki sovplivajo na oblikovanje mladega rodu,
— oblikovanje otrokove oz. učenčeve osebnosti,
— prizadevanja pri prenašanju tradicij NOB na mladi rod.
Velika Golieva plaketa se lahko podeljuje tudi za življenjsko ali dolgoletno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter kulture, mala Golieva plaketa pa tudi za ustvarjalne ali poustvarjalne dosežke za delo na tem področju. Po enakih kriterijih se plaketa lahko podeli tudi temeljnim organizacijam združenega dela in občinam.
3. Kandidate za Golieve plakete lahko predlagajo:
— Občinska izobraževalna skupnost Trebnje,
— krajevne skupnosti,
— Vzgojnoizobraževalna organizacija Trebnje. Predlogu za podelitev Golieve plakete je treba predložiti:
a) podrobno utemeljitev predloga,
b) življenjepis s podatki iz življenja in dela kandidata,
c) mnenje samoupravnega organa organizacije, v kateri je kandidat zaposlen.
Predlogu so lahko priložena tudi dodatna mnenja in priporočila.
4. Komisija bo upoštevala predloge, ki bodo posredovani do 30.6.1986 na naslov: Občinska izobraževalna skupnost Trebnje, 68210 Trebnje, Baragov trg 1.
5. Svečana podelitev Golievih plaket bo ob dnevu prosvetnih delavcev.
ISKRA — INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO n. sub. o. TOZD Tovarna energetske elektronike Novo mesto, o. sub. o. 68000 Novo mesto, Velika Cikava 22
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna energetske elektronike Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
1. konstruktorja orodij I.
2. konstruktorja I.
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko 1:
— visokošolska izobrazba strojne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj s področja konstrukcije
— poskusno delo traja 90 dni
pod točko 2:
— visokošolska izobrazba strojne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj s področja konstrukcije
— poskusno delo traja 90 dni
Ponovno objavlja prosta dela in naloge:
1. KV ličar
Zahtevani pogoji:
— končana 3 letna poklicna šola — smer avtoličar
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo traja 30 dni
2. organizatorja baze
Zahtevani pogoji:
— visokošolska izobrazba računalniške, elektro, matematične smeri, organizacija dela
— 3 leta delovnih izkušenj s področja računalništva, organizacije
— znanje angleškega jezika, COBOL, ASSEMBLER
— funkcionalna znanja baze podatkov računalniški sistem, operacijski sistem
— poskusno delo traja 90 dni
Ponovno vabimo k sodelovanju več inženirjev in diplomiranih inženirjev elektrotehnike za delo v konstrukciji, tehnologiji in kontroli kvalitete, razvoju ter računalništvu.
Nudimo stimulativne osebne dohodke, možnost nadaljnjega izobraževanja na svojem področju, pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejovkadrovskoslužboTOZD v osmih dneh od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje vlBO dneh* po opravljeni izbiri.	5	.
384/20-86
Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije združenega dela AGROSERViS BREŽICE
objavlja prosta dela in naloge:
1. NORMIREC — TEHNIČNI REFERENT — 1 delavec
Pogoji:
V. stopnja oziroma VKV delavec strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu in proti- , požarnega varstva, poizkusno delo 2 meseca
2. AVTOKLEPAR KV-3 — 1 delavec
Pogoji:
IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe, smeri avtomobilski klepar, 6 do 12 mesecev delovnih izkušenj, poizkusno delo 2 meseca
3. AVTOLIČAR KV-1 — 1 delavec
Pogoji:
IV. stopnja strokovne izobrazbe avtoličarske smeri, 1 do 1,5 leta delovnih izkušenj, izpit iz varstva pri delu, poizkusno delo 2 meseca.
4. AVTOMEHANIK KV-3 — več delavcev
Pogoji:
IV. stopnja strokovne izobrazbe avtomehanske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, izpit iz varstva pri delu, poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 8 dni po objavi splošno kadrovska služba temeljne organizacije TOZD AGROSERVIS Brežice, Cesta bratov Cerjakov 11. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
391/20-86
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST BREŽICE, Cesta prvih borcev št. 11
Na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS št. 19/76) in sklepa IOOOZSS zaposlenih v zasebnem sektorju z dne 18. 3. 1986 razpisujemo
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnin — stanovanjske hiše Bizeljska cesta 57, zgrajene na parceli št. 369, k.o. Bizeljsko.
Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice prodaja na Bizeljskem, Bizeljska cesta 57, stanovanjsko hišo v skupni površini 110,65 m2, in sicer:
— klet	3,19 x 4,50	14,35 m2
pritličje:		
— hodnik s stopniščem	2,25 x 4,00	9,00 m2
— soba-kuhinja	3,90 x 2,58	10,06 m2
— soba	3,87 x 4,67	18,07 m2
— kuhinja	3,17 x 4,55	14,42 m2
— kuhinjska niša	3,25 x 2,57	8,35 m2
— shramba	2,33 x 1,25	2,91 m2
— kopalnica	3,20 x 1,25	4,00 m2
— WC	1,40 x 0,74	1,03 m2
Podstrešje:		
— soba	2,30 x 3,45	7,93 m2
— soba	3,30 x 4,60	15,18 m2
— soba	2,65 x 3,30	8,75 m2
— hodnik	4,70 x 2,33	10,95 m2
Izklicna cena za navedeno stanovanjsko hišo in parcelo znaša 2,976.931.- din.
Kupnino mora kupec plačati v roku 30 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe nažiro račun Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice številka 51620-662-525024 pri SDK Brežice.
Kavcijo v višini 10% od izklicne cene je treba vplačati na blagajni Samoupravne stanovanjske skupnosti najkasneje 3 dni pred dražbo.
Javna dražba navedenih nepremičnin bo v ponedeljek, dne 22. 5. 1986, ob 8, uri na Bizeljskem, Bizeljska cesta 57.
S podrobnejšimi pogoji se lahko interesenti seznanijo vsak dan na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti Brežice.
Javna dražba se objavi na krajevno običajen način.
367/20-86
Samoupravna stanovanjska skupnost BREŽICE
Avtopromet GORJANCI Novo mesto — Straža Komisija za delovna razmerja TCZD Tovorni promet
objavlja prosta dela in naloge
PROMETNIKA
POGOJI: srednja prometno-tehnična šola in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Poskusno delo je določeno na 3 mesece.
Kandidati naj pisne ponudbe dostavijo v 15 dneh na naslov GORJANCI Novo mesto, p. Straža, kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
394/20-86
DS DO Inplet je 29. 4.1986 sprejel sklep o objavi javne licitacije za prodajo kombija zastava 850 AK, reg. št. NM 834-01, letnik november 1982, registriran, vozen.
Licitacija bo 6. 6. 1986 ob 12. uri v prostorih DO Inplet. Ogled vozila je mogoč 6. 6. 1986 od 6. do 12. ure. Izklicna cena je 280.000 din.
Potencialni kupci plačajo 10% varščine od izbirne cene pred pričetkom licitacije na ŽR. 51610-601-11854 ali v blagajni DO. Prometni davek plača kupec. Kupec mora kupljeno plačati in prevzeti takoj.
Informacije po tel. (068) 88-370.
387/20-86
posest
TEDENSKA
Četrtek, 15. maja — Zofka Petek, 16. maja — Janez Sobota, 17. maja — Jošt Nedelja, 18. majg — Erik Ponedeljek, 19. maja — Ivo Torek, 20. maja — Bernard Sreda, 21. maja — Dan let. JLA Četrtek, 22. maja — Milan
LUNINE MENE
17. maja ob 2.01 — prvi krajec
BREŽICE: 16. in 17. 5. ameriška komedija Nezvesta. 18. in 19. 5. ameriška komedija Je pilot v avionu. 20. in 21. 5. ameriška drama Oficir in gentelman.
ČRNOMELJ: 15. 5. ameriški film Podmolkli odmevi. 16. 5. francosko-nemški film Specialni agent. 18. 5. italijansko-ameriški film Bilo je nekoč v Ameriki 20. 5. ameriški film Mladi bojevniki. 22. 5. ameriški film Kradljivec src.
KRŠKO: 16. 5. jugoslovanski film Prvi sneg v Muenchnu. 18. 5. ameriški film Stryker. 20. 5. francoski film Otok strasti. 21. 5. sovjetski film Ekspres v plamenu.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 15. 5. ameriški film Srečen božič. Od 16. do 19.5. ameriški fantastični film Supersonični človek. Od 19. do 21. 5. ameriška komedija Obračun pri blagovnici. 17. in 19. 5. ni filmske predstave.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 16. do 18. 5. ameriški film Rumenoko-žec in Pecas Kid. Od 19. do 21. 5. francoski film Nož za prostitutke.
SEVNICA: 15. 5. film Mestece Peyton. 16. in 17. 5. film Andrea. 18. in 19. 5. film Gospodar zveri. 2 L in 22. S. film Specialni agent.
službo dobi
ZAPOSLIM mizarja, KV ali priučenega, z veseljem do tega dela. OD nad 90.000 din. Interesenti naj se javijo na telefon 32-182.
NATAKARICO in KUHARICO zaposli gostilna Majolka, Sinja gorica 9, Vrhnika. OD po uspešnosti. Telefon (061) 751-155.
OBRTNICA iz Domžal išče sposobno in samostojno šiviljo, lahko upokojeno iz oblačilne stroke. Stanovanje in hrana možna v hiši. Pisne ponudbe pod šifro »100000«.
SAMOSTOJNEGA avtoličarja zaposlim. OD po dogovoru. Tel. 24-245.
ZAPOSLITEV dobita dva delavca z znanjem mizarstva, kar pa ni pogoj. Delo je samo terensko, OD s terenskim dodatkom je od 100.000 din dalje. Informacije na tel. 20-408.
stanovanja
MAJHNO STANOVANJE ali garsonjere najamem v Novem mestu. Telefon (068) 24-159.
INTELEKTUALKA najame opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici za štiri mesece (junij—september). Tel. 24-363.
motorna vozila
126 Pj letnik 1983, prodam. Franc Skube, Železna 5, Dobrnič, tel. (068) 44-611. dopoldne.
ZASTAVO 850, november 1984, prodam. Vlado Stopar, Kajuhova 4, 68340 Črnomelj, tel. 51-865.
GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Brezovar, Gradišče 11, Dol. Toplice.
Z 101, letnik 1982, prodam. Tel. 84-328
ZASTAVO 650, letnik 1976, dobro ohranjeno, lita platišča 5,5 x 13 z gumami, ter novo streho za ZASTAVO 101 prodam. Martin Šiško, Mirna peč 94.
GOLFA, letnik 1977, dobro ohranjenega, po ugodni ceni prodam. Venetič, Vrčice 3, Semič.
FIAT 126, letnik 1982, in FIAT 750, letnik 1977, prodam. Tel. 84-923.
Z 101 GTL, letnik 1986, registri-
rano lebruarja, karambolirano, prodam. Tel. 24-034.
PRODAM MZ 250, ohranjen, z dodatno športno opremo. Tel. 25-219.
MZ 150, v manjši okvari, in novo avtomobilsko prikolico ugodno prodam. Alojz Junc, Gorenja vas 17, Šmarješke Toplice.
126 P, letnik 1980, prodam. Ivan Češek, Trška gora 25, Krško.
126 P, letnik 1980, prodam. Gor. Straža 186 — vrstna hiša Frizerski salon Branka.
Z 750, letnik 1971, obnovljeno, prodam. Šterk, K Roku 37, Novo mesto.
TAM 6500 kiper, letnik 1972, nujno prodam ali menjam za osebni avto. Kuntarič, Pristava ob Krki, Podbočje.
APN 6, starv 17 mesecev, prodam. Janez Pepel, Šmarješke Toplice 28. Ogled popoldne.
GOLF D, letnik 1978, in ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto.
R 4, letnik 1977, registriran do 4. maja 1987, prodam. Umek, Mestne njive 6, Novo mesto.
126 P, in kasetofon sharp prodam. Marjan Bukovec, Ljubljanska cesta 15, Novo mesto.
ZASTAVO 101 GT 55/5 V, I983/1X. 23000 km, zaščiteno, garažirano, v odličnem stanju, prodam. Informacije na tel. (068) 58-555, od 16. ure dalje.
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1981, prodam. Tel. 23-924.
ZASTAVO KOMBI, 1. 1979, ter bralp šotor prikolico ugodno prodam. Tel. 44-156.
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. dopoldne 47-009, popoldne 47-468.
RENAULT 5 TL, letnik 1975, zelo dobro ohranjeno, prodam. Alojz Pa-daršič, Orehovica 5, Šentjernej.
GOLF J, letnik 1978, registriran do 5. 1. 1987, prodam. Rodošek, tel. 75-748.
ŠKODO 100 L, letnik 1973, registrirano do 15. novembra, prodam. Polde Bernard, Ob gaju 1, Leskovec.
JUGO 45, letnik ^^prodam. Tel. popoldne 23-194, Jože Željko, Cegel-nica 77, Novo mesto.
BMVV 520, letnik 1981, prodam. Ga-ražiran, temnosiv, metalik z aluminijastimi kolesi. Ogled možen vsako popoldne. Martin Preskar, Čerina 3 D, Brežice.
ZASTAVO 101, letnik 1981, temno modre barve, prodam. Nace Brajer, Rožni vrh 16, Trebnje.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Kermc, Dol. Kronovo 25, Šmarješke Toplice.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:	občinske konference SZDL
Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica inTrebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda) Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo rtnesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialneoglase 1.200 din, na prvi ali zadnji strani 2.400, za razpise, licitacije ipd. 1,600din. Mali oglasi do 10 besed 700 din, vsaka nadaljna beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne Vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 101, letnik 1975, prva registracija 1976, garažirana, prodam. Andrej Burja, M. Majcna 7, Novo mesto.
ZASTAVO 750 L, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Jože Srčič, Gor. Skopice 37, 68262 Krška vas.
Z 750, letnik 1983, prevoženih 16.000 km, prodam. Koželj, tel. 58-675.
GOLF JL, letnik 1979, prodam. Tel. 24-184.
Z 750, letnik 1983, in mizarsko kom-binirko domače izdelave prodam. Mirana Jarca 35, Novo mesto, tel. 20-228
"zastavo 126 P, letnik 1982, prodam. Pokličite po tel. (068) 26-771.
Z 101, letnik 1977, ugodno prodam. Telefon dopoldne 26-100, popoldne 24-367.
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Baržič, Kristanova 12, Novo mesto, tel. 25-734.
Z 126 P, letnik 1983, prodam. Telefon 26-222.
R 4, letnik 1977, prodam. Tel. 21-661.
ZASTAVO 750 prodam. Tel. 25-548.
KADET, letnik 1975, prodam. Četrtek od 16. do 18. ure. Ljubljanska 25, Novo mesto.
ZASTAVO 750 LE, staro dve leti, prevoženih 25000 km, registrirano do marca 1987. odlično ohranjeno, prodam. Ogled popoldne. Srečko Lamut, Ratež 43, Brusnice.
Z 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Ledeča vas 15, Šentjernej. Tel. 32-219.
Z 101 GTL X/1982, 22000 km. prodam. Slavka Gruma 20/4, Novo mesto.
126 P, letnik 1983, odlično ohranjen, prodam. Silva Cvelbar, Šmarje 2, Šentjernej.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1983, dobro ohranjeno, prodam. Kopriv-njak Dol. Toplice 46. tel. 85-730, int. 50 od 12. do 14. ure.
ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, prodam. Ogled vsak dan popoldne Radešček, Krka 22, Novo mesto.
FIAT 126 P, letnik 1981, prodam. Tel. 22-661, popoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1975, po ugodni cent prodam. Roman Poljane, Crmošnjice 8, Bela krajina.
FIAT 750, starejši letnik, registriran do maja 1987, prodam. Kirn, Brusnice 94.
R 4 GTL, 1982, prodam. Vide Lutman, Žvabovo 5, Šentjernej, tel. 32-055.
R 12 TL, letnik 1974, registriran, komplet ali po delih, prodam. Fink, Kettejev drevored 43, tel. 21-826, int. 266.
126 P, letnik 1980, prevoženih 33000 km, prodam. Jožica Rifelj, Ždi-nja vas 30, Otočec.
PRODAM nov APN 6. Tel. (068) 44-668.
PRODAM APN 4 in športno kolo (5 prestav). Alojz Tomažin, Smednik 11, 68274 Raka, Tel. 75-662.
AVTOMATIK, star 2 meseca in pol, prodam. Tel. 21-912.
R 18, letnik 1982, prodam. Martin Švajger, Čudno selo 7, Črnomelj.
PRODAM Z-850, letnik 1985. Informacije tel. 21-875.
kmetijski stroji
prodam
PRODAM traktorsko kosilnico na kardan, rabljeno eno sezono. Montira se na vsak traktor. Silvo Gorišek, Dobe.13, Kostanjevica na Krki.
PRODAM rabljene traktorske gume sava 10-28. Marinčič, Grmovlje 30, Škocjan
TRAKTOR TV 523, star dve leti. prodam. Vinko Blatnik, Uršna sela 123.
ZETOR 2511 prodam. Brezovar, Gradišče 11, Dolenjske Toplice.
PRODAM traktorski mešalec SIP 2200. Zupančič, Ponikve 11. Trebnje.
KOSILNICO BCS (petrolej) in obračalnik prodam. Tel. (068) 69-139.
PRODAM TRAKTOR IMT 539, nov. Telefon 51-328, vsak dan po 19. uri.
KOSILNICO BCS in traktorske grablje ugodno prodam. Pavel Barič, Mršeča vas 9, Šentjernej.
PRODAM traktor IMT 560 s hidravličnim volanom, star 5 mesecev (100 delovnih ur). Ivan Pungerčar, Malko-vec 4, 68295 Tržišče, tel. (068) 88-876.
PRODAM Zetor 5711. Ugodno! Alojz Strnad, Močilno 22, Radeče, tel. (061) 81-800.
DVE rotacijski kosilnici in eno rabljeno siloreznico prodam. Alojzija Planinšek, Razbore 12, Velika Loka.
TRAKTOR Torpedo 4806, malo rabljen, 200 delavnih ur, prodam. Blažič, Tržišče 34, tel. 88-826.
OBRAČALNIK s kardanom za Tomo Vinkovič prodam. Jože Trpine, Telčice 10, Škocjan.
PRODAM obračalnik in dvobrazd-ni plug za TV 521. Košmrlj, Mali Slatni k 15, Novo mesto.
TRAKTOR Ursus C-355 prodam. Pate, Dol. Kamenje 18, Novo mesto.
ZAMENJAM traktor Torpedo 45, star eno leto, za težji traktor (do 60 KM). Strašek, Podgora 10, Straža.
KOSILNICO BCS na bencin in petrolej prodam. Piškurič, Griblje 26, 68332 Gradac.
OBRAČALNIK Tajfun poceni prodam. Stane Košmrl, Potov vrh 10, Novo mesto.
KOSILNICO za Tomo Vinkovič 18 in 21 KM prodam. Papež, Hrastovica, Mokronog.
UGODNO prodam 4—5 ton sena. Gril, Kočevske Poljane 32, Dolenjske Toplice.
SPALNICO prodam. Ogled v petek, soboto, nedeljo. Štih, Jedinščica 14, Novo mesto.
PRODAM kravo in telico, obe breji po 5 mesecev. Ivan Vidrih, Otočec 10, telefon 85-125.
PRODAM novo spalnico lara 10% ceneje. Fink, Kettejev drevored 43, novo mesto.
PRODAM črno beli televizor gorenje in dva zvočna stebra solton. Jože Maver, Dol. Nemška vas 54, Trebnje.
PRODAM vola, starega 4 leta, in kravo, dobro mlekarico. Alojz Srebrnjak, Vel. Slatnik 34, Novo mesto.
PRODAM 2 m5 suhih smrekovih plohov. Informacije na tel. 22-083.
POCENI prodam novo avtomobilsko prikolico, atestirano 500 kg. Jože Novak, Velika Bučna vas 4 (pri Retlju).
PO UGODNI CENI prodam 400 komadov kulir (pranih) plošč 40 x 40. Štrasberger, Zloganje 35, Škocjan.
SENO in koruzo prodam. Informacije ob nedeljah. Janez Ziherl, Slepšek 8, 68230 Mokronog.
SENO in otavo prodam. Informacije na (064) 21-973.
PRODAM novejši niški črno beli televizor za 6 M. Gorenja vas 25, 68233 Mirna.
UGODNO prodam zastekljena balkonska vrata 250 x 80 in okno 170 x 180 z roletami. Cena 40.000din. Bojan Fink. Kristanova 30, tel. 26-367.
PRODAM rabljen bobrovec, primeren za izdelavo kaminov ali krušnih peči. Inf. na tel. 22-365 do 14. ure.
PRODAM ZX Spektrum. Tel. 25-747.
PRODAM poročno obleko, modro, številka 42. Zlatica Rebselj, Soteska 44, Straža.
OVCE z mladiči prodam. Alojz Košir, Dol. Straža 14.
PRODAM 500 km BH6 opeke. Franc Arh, Mrtvice 12, telefon (068) 72-069.
PRODAM radiokasetofon in 70 kaset. Strajnar, Češnjevek 14, Trebnje.
PRODAM voz, 16-colski, nov, nosilnost 6 ton, Franc Golobič, Bučka 3, Škocjan.
BRAKO prikolico, dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni prodam. Informacije dopoldne po tel. 85-708.
ORGLE Crumar prodam. Telefon od 14. ure (068) 22-820, Benkovič.
OVCE jezersko-solčavske pasme prodam. Ivan Kafol, Trstenik 15, 68233 Mirna, tel. (068) 47-122.
STARINSKO PREŠO (hrast), mlin za sadje ter težji in lažji konjski komat prodam. Telefon dopoldne 23-728, popoldne 21-393.
PRODAM kompresor in tračno žago (pant). Telefon 23-789, popoldne.
TV APARAT »Iskra« črno-beli, poceni prodam. Tel. 22-672.
PRODAM skoraj novo žensko kolo Rog in moško kolo Ekskluziv Unis. Bršljin, tel. 21-202.
UGODNO prodam rabljeno kuhinjo. Murgelj, Slavka Gruma 16, Novo mesto, tel. 26-280.
PRODAM pralni stroj in štedilnik. Abazovič, Drska 20, tel. 21-835.
PRODAM hladilnik (80 1), zelo dobro ohranjen. Pokličite tel. 23-837.
PRODAM več kosov košnje. Martin Košmrlj, Potov vrh 6, Novo mesto.
BRAKO prikolico prodam. Tement, Šegova 99, Novo mesto.
SUHO seno prodam. Koračin, Veliki Orehek 12, Štopiče.
PRODAM kobilo, staro 8 let, brejo 10 mesecev. Ždinja vas 30, Otočec.
KONJA, starega 3 leta, 550 kg, prodam. Jože Butala, Grič 5, Črnomelj.
PRODAM, kuhinjsko omaro (kredenco) in jedilni kot. Zupančič, Rumanja vas 29, Straža.
UGODNO prodam sedežno garnituro, dva fotelja in trosed. Jože Reberšek, Brezinska pot 8, Leskovec pri Krškem.
PLETILNI STROJ Singer, dvored-ni, z električnim motorčkom, prodam. Tel. (068) 72-304, po 15. uri.
PRODAM 6 t hribovskega sena. Milan Brcar, Mirna 147, tel. 47-255.
PRODAM malo rabljen šivalni stroj Bagat super Slavica. Tel. 61-862.
PRODAM skoraj novo okroglo kuhinjsko mizo s šestimi stoli. Može, Go-tna vas 75, Novo mesto.
UGODNO prodam kavč trosed in dva fotelja. Novak, Cesta herojev 29 a. Novo mesto.
GLOBOK otroški voziček Tribuna prodam. Tel. (068) 23-729.
POCENI prodam starejše sobno pohištvo. Tel. 44-065.
SENIK (pod) prodam. Tel. 20-548. PRODAM kobilo, staro 8 let, Primc, Irča vas 28, tel. 26-400.
VIKEND s cca 2000 m' zemlje v okolici Dolenjskih Toplic prodam. Informacije po telefonu (061) 373-622.
V OKOLICI Kumrovca prodam 1 hektar gozda. Tel. 22-952, popoldne.
HIŠO z možnostjo mirne obrti v novem mestu prodam. Pisne ponudbe pošljite pod šifro: »NOVO MESTO«.
V PRELESJU pri Šentrupertu prodam novejšo podkleteno hišo z vrtom, primerno za vikend (7,50 x 8 m), centralna kurjava, telefon, vodovod in asfalt do hiše. Ogled možen vsak dan. Informacije na telefon (068) 40-239, Kostanjevec.
PARCELO v bližini Novega mesta, z gradbenim in lokacijskim dovoljenjem, prodam. Telefon 23-285, dopoldne.
PRODAM manjšo hišo z vrtom na lepem kraju — Maverlen pri Črnomlju (Barič). Informacije na tel. (051) 871-477.
PARCELO (750 m2) v Kostanjevici na Krki prodam. Telefon (061) 772-954, po 16. uri.
kupim
obrekovanja, ki sem jih izrekel zoper Karla Pintarja iz Travnika 38 dne 21. januarja v gostilni Pri Kapcu.
IVANKA in CVETO ZAJC iz Sp. Lakenc 12 prepovedujeva ANTONU ZAJCU iz Sp. Lakenc 12, ki trenutno živi pri MARIJI VRHOVC, Iglenik 4, Velika Loka, vsako razpolaganje z nepremičninami, ki bi bilo v nasprotju z najinima solastninskima deležema in najino posestjo na teh stvareh.
LJUDMILA BERUS, Drska 8, Novo mesto, prepovedujem svojemu bratu PETRU DEJAKU iz Rakitnice 41 vsako prodajo premičnin in nepremičnin, ker sva solastnika. Proti kupcem bom sodno ukrepala.
Podpisani LUDVIK VENE, Štrit, ALOJZIJA BOŽIČ, Sela pri Raki, in ZOFIJA LUŽAR, Mačkovec, opozarjamo FRANČIŠKO VENE, Štrit 15, da nima nobene pravice do košnje na njivi parcelna št. 2837 na Štritu,dokler ne bo lastništvo sodno določeno.
čestitke
IZGUBIL SE je pes, nemški ovčar črne barve, z rjavimi tačkami, star 6 mesecev. Kdor bi karkoli vedel o njem, naj javi na telefon 22-019 ali naslov: Željko, Kristanova 36, Novo mesto.
IZGUBIL se je pes, škotski ovčar, šliši na ime Cif. Najditelj naj sporoči na tel. 23-669.
V Novem mestu ali bližnji okolici iščem prostore za mirno obrt. Pogoj trifazna energija. Ponudbe pod šifro: »OBRTNIK«. •
HITRO potrebujem 350.000 novih dinarjev. Vračilo v 8 mesecih 50-odst. obresti. Naslov v upravi lista (2804/86) BREZPLAČNO nudim stanovanje in hrano bolj vitalni dobrosrčni ženski do 56 let. Prosim za kratek opis in točen naslov. Ponudbe pod šifro: »SKUPNO GOSPODINJSTVO«.
Morebitnega kupca športnega kolesa modre barve, znamke PERSONAL prosim, naj se javi na tel. 25-747. Oseba, ki ga je prodalaje svetlo rjavih las in visoke postave. Star je okrog 25 let.
Dragi mami ALOJZIJI PETJE iz Zabukovja pri Mirni za 76-letrrico prisrčne čestitke z željo, da bi bila bolj zdrava in nikoli žalostna. Hčerke in sin.
ZA dvojni praznik vse najlepše dragemu MILANU MACELETU iz Zemlja želijo: žena Edica, otroci Edi in Anica, oba z družino, posebno pa vnučka Boštjan in Martina.
V nedeljo bo praznovala rojstni dan JOŽICA GERDEN iz Gor. Nemške vasi 5. Želimo ji veliko sreče in zdravja vsi njeni, posebno pa mama.
Dragemu očetu in mami JOŽETU in MARIJI TEROPŠČIČ iz Črešnjic 21, Otočec, želimo ob 30-letnici njunega skupnega življenja obilo sreče, zdravja in zadovoljstva. Hčerke Jožica, Mojca in Pavla z družinami ter sin Dušan. Vnučki pa jima pošiljajo 30 poljubčkov.
Dragi NADI JENIČ iz Stranske vasi pri Novem mestu za rojstni dan vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja in še mnogo let želi — nekdo.
Danes praznuje 50. rojstni dan dobri mož j n oče IVAN GLAVAN iz Prečne. Še veliko zdravih in srečnih let mu želijo žena Olga, sin Ivan in hči Marjana.
obvestila
KATARINA TOMAŽIN, Jamova 66, Ljubljana, prepovedujem MIRKU DRAŽEMERIČU, Belčji vrh, kakršnokoli vožnjo, hojo in pašo po njivi. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ALOJZ FERKOLJ, Dobrava 4, Škocjan, pozivam OLGO SMREKAR in ANTONA JAKOBETA iz Drame, Šentjernej, da prekličeta žaljive besede, izrečene na dan pogreba, če ne, bom sodno postopal.
BARBARA JERMANČIČ z Ojavni-ka 1, Tržišče,prepovedujem JOŽETU JERMANČIČU iz Hubajnice, Studenec, obdelavo zemlje na Druščah, kije moja last. Zemljo bom obdelala sama in tudi pospravila pridelke, zato naj preneha obdelovati. Če bo še kaj delal na mojem zemljišču na Druščah, ga bom sodno preganjala.
ALOJZ LAVRIČ iz Travnika 84 v Loškem potoku preklicujem žalitve in
ČE VAM iz zamrzovalne skrinje teče ali vam na zunanjih stenah rosi ali ledeni ali vam nenehno deluje in želite kakovostno popravilo, pokličite na tel. (062) 774-806!
KERAMIK KULETIC — ugodno polagam vse vrste keramičnih ploščic. Tel. 26-480, Kuletič.
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
GASILSKO DRUŠTVO GRMOVLJE pri Škocjanu prireja v soboto, 17. maja,
veliko vrtno veselico
s pričetkom ob 18. uri. Zabaval vas bo ansambel OBJEM!
388/20-86
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre in tete
FANIKE
RADKOVIČ
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku in cerkvenemu pevskemu zboru.
VSI NJENI
KUPIM vozno kravo. Kličite na tel. 84-018. po 18. uri.
KUPIM zapuščen vinograd ali starino (do 20 arov) v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (2805/86).
KUPIM hišo v Sevnici. Obvestite me na telefon 82-164 ob večerih.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame in stare mame
FRANČIŠKE ZAJC
iz Velikega Mraševega 43
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znanpem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, DO Transport Krško in Celuloza TOZD LES pa za vence. Iskrena hvala zdravnikoma zdravstvenega doma Kostanjevica in patronažni sestri za pomoč v času bolezni ter gospodu župniku za opravljeni obted. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ivan, sin Božo in sin Branko z družinama
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in
svaka
ALOJZA ČINKOLETA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali prelepo cvetje in spremili pokojnega do preranega groba. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnice iz Novega mesta za skrbno nego, kolektivu Novotehne, IMV-TOZD Mirna ter Dolenjskemu veterinarskemu zavodu za izkazano pozornost, tov. Galeši za poslovilne besede, pevcem in g. župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi Dol. Kronovo, dne 5. maja 1986
ZAHVALA Ob boleči izgubi naših zlatih staršev
TONETA in MARIJE SINTIČ
iz Osterca 33 pri Kostanjevici
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, podarili cvetje ter ju v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni izreči zdravstvenemu osebju iz Krškega in Kostanjevice, ZB Kostanjevica, tov. Čuku in tov. Odorčič za poslovilne besede, pevcem iz Kostanjevice, GG Kostanjevica, Labodu Krško, Unisu Ljubljana, družini Kajič, Euro iz Hildna, gostilni Žolnir, dobrim sosedom in vaščanom ter župniku za lepo opravljeni obred.
Sin Tine, hčerke Mimi, Pepca, Anica, Rozika, Tončka, Darinka in Ivanka z družinami
ZAHVALA
Nenadoma nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
SLAVKO MIHELIČ
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Hvala ža cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Rajku in patru Seničarju za lep cerkveni obred in govor.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Marjana, oče Rudolf, brata Rudi in Jože z družinami in ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnite se. kako trpela sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni mnogo prezgodaj zapustila draga mama, stara mama, hčerka, sestra, teta in svakinja
MARIJA SUSTERSIC
iz Gor. Lakovnic 16
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala vaščanom. Splošni bolnišnici Novo mesto, tovarni perila Labod, osebju Doma starejših občanov, pevskemu zboru Ruperčvrh. Alojziji Hrovatič za poslovilne besede, Francu Bartolju in Lovrinovim za nudeno pomoč ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Stane in Lojze z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
JANEZ
KOČEVAR
iz Dragomlje vasi 4, Suhor
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, govornikom za poslovilne besede, gasilcem in godbi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
<r m
ZAHVALA
V tihi bolečini in trpljenju nas je zapustila skrbna žena, mama, stara mama in sestra
JOŽEFA JEGLIČ
iz Orešja pri Šmarjeških Toplicah
Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje in jo v tolikem številu spremili na zadnji poti,iskrena hvala! Posebno zahvalo smo dolžni družinam Lužar, Stezinar in Jerele, sodelavcem kolektivov 1MV Šmarjeta. Novotehna in Novoteks Novo mesto ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mož Franc, otroci z družinami, sestri, brata in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA MARKOVIČA
iz Polja 22, Krmelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani in nas tolažili. Posebna zahvala dr. Moscatteliju. družinam Tisu in Končina, vaščanom ter bližnjim in daljnim znancem in prijateljem našega očeta. Hvala vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, pevcem za zapete žalostinke in župniku za lepo opravljeni obred, kolektivoma LISCE in METALNE iz krmelja. Društvu upokojencev iz Tržiča, KS Tržišče in govorniku.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Ivanka, sin Alojz, Stanko, Mirko ter hčerka Vera z družinami in ostalo sorodstvo
■
S cvet jem ti grob krasimo. v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami osveženo, a e srcu je polno bolečin.
V SPOMIN
6. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je tako nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in dobri mož, oče, brat in stric
FRANC NOVAK
iz Orešja
Hvala vsem. ki ste ga imeli radi in sega spominjate.
Žena Marija, sinova Franci, Jože, sestra in brat z družinama ter ostalo sorodstvo
k šSs
Bolezen, delo in trpljen je — tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustil dragi mož, oče. stari oče, brat in stric
ALOJZ ERLAH
z. Velikega Slatnika 14
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Posebna h.vala Ani Pene in Janezu Kastelcu. Hvala tudi sodelavcem in sodelavkam DO Tovarne obutve. Labod in KZ Krka Novo mesto za podarjene vence, lepa h vala* patru Niku za lepo opravljeni obred ter GD Potov vrh — Slatnik za spremstvo na zadnji poti in poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
JOŽETA UDOVIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani ter pljučnega oddelka novomške bolnišnice za zdravljenje in lajšanje bolečin med težko boleznijo. Posebno se zahvaljujemo predstavnikom skupščine občine Novo mesto, ZZB, pripadnikom JLA, DO Novoteks in drugim družbenopolitičnim organizacijam, govornikom, godbi, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so prispevali v sklad za nakup medicinskih aparatov.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče. stari oče in dedek
RUDOLF RUPE
Vrt 2, Stari trg ob Kolpi
Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, nam kakorkoli pomagali v tistih težkih trenutkih, pokojniku darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Hvala Trikonu iz Kočevja za podarjeni venec in KO SZDL Pregrad ter tov. Mirku Rauhu za ganljive poslovilne besede, g. župniku iz Starega trga pa za opravljeni obred.
Globoko žalujoči: žena Francka, hčerke Krnica, Marica, Fanika in Pepica z možmi, 12 vnukov in 18 pravnukov
Biti človek je največja sreča.
v njem pretakajo se vse globine.
z njim se vse začenja.
vse za njim mine.
vsak gori in dogori ko sveča.
Vida Taufer
V SPOMIN
BOJANU ČUČNIKU
iz Novega mesta. Jerebova 4
12.	maja 1986 je minilo žalostno leto, odkar si tiho in brez slovesa za vedno odšel od nas, svojih prijateljev in znancev. Težko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš, vendar bo v naših srcih spomin nate vedno živ in bo ostal del našega življenja.
Rudi l družino
Rijeka, 15. 5. 1986
Itftrš
*vs
5
s
N
s
N
v
N
*
A»'
N
*
%
*
*
*
*
*
%
%
%
%
%
%
%
s
H
%
*
*
*
%
I
5
i
%
*
%
*
s
s
*
h
s
*
*
*
s
!
N
%
%
*
*
5
s
*
s
*
*
s
*
s
*
H
o
*
*
v
%
UROŠ	D
Od 23. aprila krmili dolenjsko partijo nov človek. Nov na položaju, ne pa tudi neznan. Kot so bralci že lahko prebrali, je to Uroš Dular. Petinštiridesetletni k. Straški rojak, ki se je udo-mil v Novem mestu. Sin delavskih staršev. Učitelj, ki je potem v Ljubljani študiraI pravo in postal prvi odgovorni urednik Radia Študent. Od mladosti zapisan družbenopolitičnemu delu. ki ga je tako prevzelo, da poklica ni nikoli opravljal. Zdaj je mož z dolgoletnimi izkušnjami in bogato politično kariero. Prekaljen v izvrševanju najodgovornejših dolžnosti. Funkcionar, ki se obnese, zato ga vedno za kaj izvolijo. A ne eden tistih, ki mislijo, da se morajo na položaju ukvarjati samo z velikimi rečmi in ne vidijo več malega človeka. Uroš je ostal Uroš, kjerkoli je že bil. Človek, ki misli s svojo glavo in se rega ne boji povedati. Zato se je nemalokrat že zameril, in to ljudem, ki se jim ne bi smel. To pa ga ni zlomilo, še zlasti ne, ker je skoraj zapriseženo prepričan v moč resnice.
Kot prvi partijski človek dolenjske regije sine deta utvar, da bo lahko postavil svet na glavo. Dobro ve. da bi bila to utopija. še posebej, ker posameznik sam ne zmore ničesar. Ne nazadnje sekretarslva v medobčinskem svetu ZK za Dolenjsko ni sprejel zato. da bi se šel prekucije, marveč zalo, ker misli, da bo to dolžnost lahko opravljal. Ne moti ga. da so nekateri poskusili spodbiti njegovo kandidaturo, češ da kot dolgoletni župan nebo sposoben razmišliati in ravnati regijsko,
m
ampak še naprej ozko. občinsko. Vse takšne in podobne pomisleke je tudi javno zavrni! v nastopnem govoru ob izvolitvi, ko je poudaril: »Delal bom, kakor bom najbolje mogel in znal. seveda pa v skladu s partijskim statutom in poslovnikom medobčinskega sveta.«
Nastopni govor je tudi razkril »pravila igre« novega sekretarja. Temeljno pravilo bo. da bo medobčinski svet ZK delal tako, kot piše v poslovniku. S tem bo odstranjena nevarnost, da bi ta organ postal mesto za licitiranje med občinami in leglo sporov. Pri usklajevanju bodo pomembni le argumenti. Prevladati bo mora! strpen, kulturen dialog. O vseh dogodkih in pojavih, naj bodo še tako nevšečni, bo sekretar zahtevaI hitra in točna poročila. Protokolarne obveznosti do občin ne bodo več imele prednosti, prva bo vsebina.
»Vse to sem mora! povedati že na začetku, da ne bi bilo kasneje takšnih ali drugačnih pripomb, češ kaj pa ta pravzaprav hoče. Hočem pa le. da bi medobčinski svet bil samo to, kar po partijskem statutu je. pa tudi, da bi delal tako, kakor je zapisano. Prav zato sem citiral nekaj členov iz poslovnika, ki govore o poslanstvu in nalogah tega organa. Marsikoga sem s lem presenetil, a nič ne de. A to sem mora! storili, saj so nekateri že pozabili, zakaj pravzaprav imamo take svete. Ravnal bom v skladu z napisanimi pravili in to zahteval od vsem drugih. Samo tako lahko kam pridemo,« pravi Uroš Dular.
In še doda: »Med opravljanjem delegatske funkcije v republiški skupščini, pa tudi na drugih mestih, sem spoznal, da malo dosežeš, če se za kaj poteguješ v imenu svojega okolju, če nimaš mnenja ali stališč širše baze. In vselej me je bilo skoraj sram pred drugimi, pred delegati od drugod, ki so prišli na zasedanje s trdnimi in preverjenimi regijskimi stališči. Mi pa delujemo še kar naprej razglašeno. vsak po svoje, ne kot regija. Zavzemal se bom, da poslej vsaj v partiji te raz-glašenosti ne bo več.«
In Uroš gotovo ne bi bil več Uroš, če tega. kar pravi, ne bi uresničeval. Toliko ga že poznamo. I. ZORAN
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
\
5
*
J
{
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
\
*
*
*
*
*
*
i
\
Boben se bo zavrtel čez 14 dni
Velika nagradna igra Dolenjskega lista se bliža napetemu koncu
Od začetka naše akcije se je na Doienjski list naročilo že 650 ljudi, do javnega žrebanja katrce in drugih dragocenih nagrad pajeleše 14 dni. Kot smo že večkrat poudarili, se bodo lahko za nagrade potegovali le stari in novi naročniki z do konca leta plačano naročnino na naš tednik. 14 dni je veliko časa, še
• Poleg renaulta 4 GTL, ki ga je prispevala generalna pokroviteljica igre IMV, čakajo naše stare in nove naročnike še druge nagrade. Med njimi je hladilnik Emone Dolenjke iz Novega mesta. Opekarna Zalog je prispevala več kompletov vinote-karjev, Krkina zdravilišča počitnice v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Jutranjka iz Sevnice otroški komplet iz programa Nana, Beograjska banka iz Novega mesta 3 hranilne vloge po S.000 din, Ljubljanska banka-Te-meljna dolenjska banka 10 hranilnih pisem po 5.000 din, Novoles se je pridružil kar z desetimi gugalniki, Mercator-Kopitarna iz Sevnice je prispeval 6 parov slovitih cokel, Elan iz Begunj tekaške smuči, GIP Pionir iz Novega mesta harmonika vrata PIO Stil, Novoteks iz Novega mesta dva izdelka Teens po izbiri, tovarna zdravil Krka več deset nagrad iz svojega kozmetičnega programa, Labod iz Novega mesta 5 moških srajc po zadnji moti, Dana z Mirne pa seje izkazala z dvema košarama, v vsaki je za 25.000 din tekočih dobrot.
imate priložnost, da postanete nari-čnik Dolenjskega lista. Morda boste poleg novic deležni tudi katere od nagrad.
RIBIČI!
RD Novo mesto razpisuje družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem:
• za pionirje in mladince v soboto, 24. maja, na Težki vodi. Zborno mesto ob 7. uri na parkirišču ob izlivu Težke vode. Prijave sprejemamo do 22. maja 1986.
• Za člane in članice v nedeljo, 8. junija, na reki Krki v Kronovem. Zborno mesto ob 6,30 uri pri gostilni Prešeren. Prijave sprejemamo do 3. junija 1986.
Prijavite se lahko po telefonu 21-251 ali osebno v pisarni RD Novo mesto. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku o športnem ribolovu, vse ostale informacije dobite ob prijavi.
Tekmovalna komisija RD Novo mesto
Utihnil mlin na Lahinji
Kaže, da se kolesa Žuničevega mlina ne bodo več vrtela — Spomini na nekdanjo peko kruha____________
JURČKI ŽE RASTEJO — Jože Hrovatič z Vrhov pri Dolžu je že 6. maja v naše uredništvo prinesel prava, na zunaj zdrava, a po vsej verjetnosti z radioaktivnostjo okužena jurčka, ki ju je našel v Robidnici.
KR1VOGLAV1CE — Žuničev mlin na Lahinji v Krivoglavicah že 18 let ne dela več. Ko seje 1963 v mlinu ponesrečil lastnik, je njegova žena Ivanka še pet let vztrajala, imela je mlinarja in tudi sama je poprijela za vsako delo, potenj pa seje zlomilo veliko kolo in nikoli več ga niso popravili. Tako so v tem velikem in trdnem mlinu, zgrajenem pred več kot 150 leti. nehali mleti in tudi nič ne kaže, da se bodo mlinska kolesa spet zavrtela.
»Sim ki z družino živi doma, je električar in ga mlinarski poklic ni nikoli veselil; on bi najraje v mlinu uredil elektrarno,« ja začela zani-
V Star! cerkvi umor osamele ženske
STARA CERKEV PRI KOČEVJU — Umorjeno v svojem stanovanju v Stari cerkvi 1 (železniška postaja) so našli 10. maja 52-letno Ljudmilo Zgonc. Storilec ji je prizadejal 24 ubod-lin z nožem po telesu (največ po prsih) in prerezal vrat. Kočevski miličniki še vedno raziskujejo okoliščine in vzroke, kako in zakaj je domnevni storilec to storil.
Ljudmila Zgonc je živela sama Vaščani sojo nazadnje videli živo v četrtek, 8. maja. Kdaj natančno je bila umorjena, še ni znano, najverjetneje pa se je zločin zgodil v petek. To je od decembra že tretji umor v kočevski občim.
J. P.
J
Se pet dni in Novotehnin moped bo oddan
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: -----------------------------------------------------------
Do zaključka naše akcije, ki bo enemu izmed dolenjskih poštarjev prinesla lepo nagrado, motorček APN 4, darilo novomeške Novotehne, je še vsega 5 dni. V skupni seštevek bodo namreč štela le še imena novih naročnikov na naročilnicah, ki bodo v naše uredništvo prispela do torka, 20. maja, In kakšni so rezultati tik pred koncem akcije? Največ naročnikov je doslej pridobil Jože Franko iz Brusnic, kar71,topasevedapomeni,daje motorju že povsem blizu. Na drugem mestu je Rajko Pugelj iz Dolenjskih Toplic z 49 novimi naročniki, Lavka z
I
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:______
IPlr
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
Datum:
Podpis:
Dvora jih je pridobil 29, Novomeščan Rauh pa 23.
Takšni so bili torej rezultati v torek, vsega teden dni pred koncem naše akcije, končno lestvico in ime zmagovalca ter dobitnika Novotehninega motorčka pa bomo skupaj z izidi žrebanja naše velike nagradne akcije objavili 5. junija. Ponovno pa je treba poudariti, da bodo v skupnem seštevku šteli le naročniki s poravnano celoletno naročnino.
Urška: »Žice bodo rasle z mano«
Dr. Bobechko je prvič v Jugoslaviji po posebni metodi oprerirai skoliozo
RIBNICA, DANE — Enajstletno Urško Šobar, učenko četrtega razreda osnovne šole »Dr. France Prešeren« iz Ribnice, je 8. aprila operiral na ortopedski kliniki v Ljubljani kanadski kirurg prof. dr. W. Bobechko s sodelavci. To je prva taka operacija ukrivljene hrbtenice — skolioze v naši državi. Prof. dr. Bobechko, ki je vodja ortopedskega oddelka otroške klinike v Torontu, je v svetu znan po svoji posebni metodi, s katero zdravi ukrivljene hrbtenice, pa tudi kot raziskovalec na področju elektrostimulacije pa-ravertebralnih mišic pri skoliozi.
Urška nam je povedala, daje odšla v bolnišnico v Ljubljano na pregled 3. aprila. Predvideno je bilo,
da bo kasneje operirana v Valdoltri pri Kopru. Ob obisku kanadskega zdravnika pa je bilo dogovorjeno drugače in jo je operiral kar on 8. aprila. Urška pravi: »Meni je vstavil ob hrbtenici dve žici, ki bosta preprečevali krivljenje, dvema drugima pa poseben aparat, ki preprečuje krivljenje hrbtenice... So rekli, da bom čisto zdrava in da bom lahko delala, kar bom hotela... Žice bodo rastle z mano. Ju ne bodo vzeli ven... Nič me ne boli in ne jemljem nič zdravil...'’
»Urška ni imela ukrivljene hrbtenice, ko je bila mlajša. Tudi na zdravniških pregledih v 1. in 2. razredu
niso ugotovili nič posebnega. Morda je za to kriva šolska torba. Urška je bila zelo slabotna in pot dolga. Pogosto sem jo spremila do Bukovice in ji nosila težko šolsko torbo, včasih pa sem jo šla v Bukovico tudi čakat, ko se je vračala iz šole. Šolskega ali rednega avtobusa iz Ribnice za Dane ali Bukovico ni, čeprav sicer vozi v skoraj vse druge smeri,« je potožila stara mama Angela in dodala, da so bili presenečeni in v strahu, ko so zvedeli, da bo Urška operirana. Potem pa je šlo vse tako hitro in doktor seje vrnil v Kanado, da mu ni nesla nobenega darila...
JOŽE PRIMC
’
mlin. Delo smo res imeli kar naprej, mož je tudi mene naučil tega posla, da sem mu lahko pomagala. Delali smo res veliko, lakote pa tudi nismo poznali. Jemali smo merico od 100 kg moke je mlinarju pripadlo 20 kg. in seveda smo moko prodajali. Včasih sta bila tukaj na Lahinji dva mli na in na Krupi dva, pa je bilo za vse dovolj dela, čeprav je pšenica slabše rodila. So je pa najbrž ljudje več sejali in takrat je tudi niso prodajali kot danes. Danes je pšenica lepša kot včasih, debelejša je. če ima toliko v sebi, kot tista prejšnja, pa ne vem Za moj okus je bila moka iz stare pšenice — ovsinka smo ji rekli — boljša in tudi kruh bolj okusen, če je bila zmleta na kamne. Seveda smo kruh pekli v krušni peči, kjer.se tudi drugače speče kot v pečici.«
Žuničeva Ivanka še peče kruh doma, a ne več v krušni peči.
A B
PRI URŠKI SOBARJEVI — Na fotografiji 11-letna Urška Šobar s staro mamo (obe sedita na stolu), zdaj pa (stoji) socialna delavka Danica Fegic.
0 Beli krajini na kaseti
Trio Tonija Verderberja iz Starega trga posnel prvo kaseto — Junija gostovanja po vaseh
RANDEZ-VOUS VABI — Ansambel Randez-vous vabi na randi vse ljubitelje zabave, plesa in glasbe mlade in stare »debele de-klice- in tiste, ki jih še ne opeva nobena pesem. Randi bo to soboto 17. maja ob 19. uri Na Loki v Novem mestu.
STARI TRG OB KOLPI — Trio Tonija Verderberja iz Starega trga je edini narodno-zabavni ansambel v Beli krajini, ki vztraja skupaj že nekaj let in ki je posnel tudi kaseto z lastnimi skladbami. Pesmi so seveda nastajale vsa štiri leta. kar Verderber, vodja ansambla komponist, harmonikar in pevec, Jože Kastelec kitarist m pevec, ter Pavel Šterk, baskitarist, igrajo skupaj. Ker pa se jim je zdelo škoda, da bi pesmi, za katere je besedilo napisala Fani Požek iz Črnomlja, zašle v pozabo, so se odločili za kaseto.
Toni, doma iz vasice Vrt v Kočevski občini, igra na harmoniko od šestega leta starosti, navdušili pa so ga oče in vaški muzikanti. Ker možnosti, da bi obiskoval glasbeno šolo. ni imel, je ostal samouk; z nastopi, s katerimi je začel že v 1. razredu osnovne šole, pa je nadaljeval tudi po končanem šolanju, ko je igral na ohcetih Njegova želja je vedno bila, da b-. ime! ansambel in ga je z velikimi težavami spravil skupaj, kajti Stari trg it: majhen, oddaljen od središč, zate glasbenikov ni na pretek. Da pa so Verderber, Kastelec in Šterk vzeli delo hudo zares, so pokazali že na prvem javnem radijskem nastopu v oddaji »Kar znaš, to veljaš- pred dvema letoma v Metliki kjer so zasedli i. mesto, na h-nalnem tekmovanju pa so bili tretji.
Ta zmaga in nastopi medzdom-c • Nemčiji in v z Gribljami pob-ratenerr Križu pr- Trstu so jim sicer daii not polet, vendar se zavedajo, da so naredili še premalo za popularizacijo izven Bele
krajine in kočevskega področja, kjei najpogosteje igrajo na ohcetih, veselicah in zabavah. »Ko bo v začetku junija izšla kaseta z 12 skladbami, v katerih opevamo lepote Bele krajine, Belokranjce, torej to, kar belokranjski ljudje najraje slišijo, bomo naredili turnejo po vseh vaseh v deželi ob Kolpi. Da pa se bomo prebili onkraj Gorjancev, sc bomo prijavili na
Toni Verderber: »Prt snemanju v zasebnem studii, Jožeta Gor-šeta t Črnomlju ima veliko zaslug Silvester Mihelčič.«
festival v Števerjanu,« našteva načrte Verderber pr- teni pa ne skri va želje, da b. razširil ansambel, kajti napisat misli še veliko novih skladb, ioej prav,, ne bo zmanjkalo.
B. M.
Ivanka Žunič
mivo pripoved Ivanka Žunič. »Jaz sem se kmalu po vojni primožila sem iz Križevske vasi, tako da sem vode vajena od malega in bi mi kar manjkalo, če mi ne bi pod oknom šumela voda. Pri Žuničevih je bilo mlinarstvo v rodu. Ta mlin je kupil stari oče od mojega moža, denar zanj pa si je prislužil \ Ameriki Hiša je res trdna in velika. Židana po starem, iz. kamna, zidovi so v kleti debeli po meter in pol, na vogalih pa so velike skale «
Ivanka se še dobro spominja časov, ko je bilo pri njih toiiko dela da seje mlinsko kolo vrtelo podnevi in ponoči- »K nam so vozili mlet celo od Jugorja in Semiča, tudi na oslih so tovorili vreče pšenice \
kozerija»
TO
mam
UNIVERZALEN
Ni ga človeka v Repičevini, ki ne bj dal roke v ogenj, da je tovariš Funkcič univerzalni človek. Največji navdušenci trdijo celo, da je genij, ki mu ga ni para.
tovariš Funkcič je bii minister za razvoj železniškega prometa v socialistični republiki Repičeva draga,
— več kot osem povojnih let je vodil centralno komisijo za razvoj računalništva v Repičevi dragi.
Tovariš Funkcič ni kakšen napol omejen učitel j, ki vleče vse življenje mule in mulce za ušesa a m od lega niti najmanjšega haska.
Tovariš Funkcič je človek velikih sposobnosti. Dovolj je, če povemo, kaj vse je že bi! tovariš Funkcič od osvoboditve do danes,.pa bo vsakdo videl, da ne teče beseda o navadnem smt miku, marveč o človeku širokih razsežnosti. Pojdimo po vrsti:
— štiri ieta je predsedoval republiškemu odboru za zatiranje koloradskega hrošča.
— pr uvedbi usmerjenega izobraževanja, je igral i .uvidnej-šo in najpomembnejšo vlogo v repiški deželi,
r
— bil je predsednik zvezne komisije na napredek kunčerejc v socialistični republik: Repiče va druga.
m dva meseca je tovariš Funkcič predlaga1 v sprejetje skiepc o devizni politik Repičeve drage
tiri
— v zvezni repišk vlad: je bil zadolžen za opazovanje Luninih mer
Funkcič je dve leti udiočm . nakupu nafte za potrebe socialistične republike
Reoičev;- draga..
'— ne nazadnje je tovariš Funkcič imel zadnjo besedo pri tem. kdo bo na poštni znamki in kdo ne.
Mislim, daje dokazov o univerzalnosti tovariša Funkeiča dovolj. Tovariš Funkcič je bil na izpostavljenih funkcijah takrat, k,, nam je šu, -dobro in je še zda j. •kc povsod škriplje. Srtjo« se ne b! spomnil nanj ;::	njegovo
univerzninost,cene bi pred dnevi zamenjali našcsnažiikc Metlove. Očitaii so ji. cla za njenim čiščenjem \cdno ostane še neka.
Prav
zakai n; ne
prahu.
opravlja svojega dela temeljilo.
TON-i G ASI’ERIČ