Smrekovi gozdovi v nevarnosti
Lanskoletna huda poletna suSa je prizadela tudi naše gozdove, še posebno smreko, ki ni avtohlona vrsla nižinskih gozdov. Dodatno je smrcko oslabil 5c moian obrod in je kot taka postala lahek plen njenih glavnih Skodljivcev - podlubnikov. Množičncmu po-javu smrekovih sušic v jeseni je botroval tudi sploScn nered v gozdovih kot posledica nove gozdarskc poli-Uke.
Javna gozdarska služba je tako samo na območju obrata Škofljica od jeseni do konca februarja ugotov-kla 350 žariSč lubadarja z napadenimi 2991 drevesi oz. 3S90 m3 lesa. Dodatno je registriran tudi napad podlubnikov na jelova drevesa, kar se do sedaj sploh ni dogajalo.
Glede na naravni razvoj lubadarjev lahko pričaku-jemo v lctošnjem letu tak obseg Skod, da bodo resno ogroženi smrekovi in jelovi gozdovi.
Zaradi splošne ogroženosli gozdov v Sloveniji je vlada izdala posebno Uredbo o dodatnih ukrepih za preprečevanjc Sirjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1993, ki določa. da morajo lastniki in upravljal-ci v svojih gozdovih obvezno izvriiti in zagotoviti predvsem naslednje ukrepe:
1.  do 15. marca sanirati žarišča podlubnikov in s podlubniki napadena posamczna drevesa,
2. do 15. aprilaureditiscčišča iglavcevinpospraviti sečne ostanke na način, ki je določen s pravilnikom o gozdnem redu, kar pomeni:
-   VeCje smreke in bora morajo biti zložene na kupe tako, da pokrivajo svoje debelejSe konce in vrhače ter neobeljene sečne ostanke, panji pa morajo biti obeljeni.
-   Sortimenti iglavcev iz zimskc sečnje morajo biti obeljeni oziroma predelani najpozneje do 15. aprila.
-   Les iglavcev iz letne scčnje od 1. aprila do 30. oktobra mora biti obeljen najpozneje v enem mesecu po sečnji.
3.  Redna sečnja iglavcev se mora na ogroženih območjih odložiti do 15. septembra. Redne scčnje na potencialno ogroženih območjih se lahko izvajajo 5ele potem, ko lastnik izvede vse ukrepe za sanacijo žariSč in vse sanitarne scčnjc.
4.  Če lastnik ne izvede predpisanih ukrepov za zatiranje podlubnikov v določenem roku, njihovo izvedbo zagotovi gozdnogospodarska organizacija na njegov račun, on pa jo pri tem ne sme ovirati.
5.  Uredba nalaga gozdnogospodarski organizaciji, da položi in izdela potrebna lovna drevesa ne glede na lastništvo (torej tudi v privatnih gozdovih) in da zagotovi postavitev posebnih lovnih pasti.
6.  Uredba določa za območje obiine Vič-Rudnik naslednja ogrožena in potcncialno ogroiena obmoCja po katastrskt občinah:
Ig, TomiSelj, Vrbljene, Jezero, Kamnik, GradiSče, Pijava Gorica, Osolnik, Turjak, Črni vrh, Setnik, Horjul, Vrzdenec, SentjoSt, Babna gora, Suica in Vič.
Gozdarska služba že od jeseni sproti pismeno ob-veS4a laslnike o pojavu šodljivcev v njihovem gozdu in jim daje roke za sanacijo in vzpostavitev gozdnega reda. Veliko lastnikov teh opozoril ne jemlje rcsno in puSčajo v svojih gozdovih napadena drevesa in ne-obeljcne ostanke iglavccv, ki so leglo Skodljivca. Pogoj za uspcSno zajezitev nevarnosti je, da vsi lastni-ki doslcdno izvajajo gozdni red, sicer bodo zaradi neodgovornosti nckaterih vsa prizadevanja zaman.
Upravičcno priiakujemo, da bodo lastniki gozdov v času, ko se moino zavzemajo za večjo samostojnost in odgovornost v svojih gozdovih to sedaj tudi v prak-si dokazali.
TONE MIKLAVČIČ