UÀ 19} _______ ruštvo ! - Božič za zal tržaškd l je res* današij itike! | WI M4 List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletni 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Mon.ecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Na drugi in tretji strani objavljamo fotokroniko prvomajskih proslav NOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 19 (292) irtije SE----------------------------------------- TRST - SOBOTA, 8. MAJA 1954 CENA 20 LIR tinture :ni lapredi icipacii -Jijanska revija «Relazioni _____Nazionali» je v sVoji zad- ‘čvilki napisala, da so za-uštvo N v januarju in februa-:-MiIanfr® izkušali mnenje beo-Fe vlade glede rešitve tr-!Ia vprašanja. Pri tem pa n razzimeli uspeha, češ da je lture. t zavladal v Beogradu VI MApevtralizma». V tem zad-času pa — pravi revija v titovskih vrhovih pre-—jla «precizna filozahodna Facija», ki je dosegla višek v izjavah glede pri-' - ZSSlienosti Jugoslavije za v Evropsko obrambno VI M A'ost. Zato pa — pravi da-i vedro:yija — je Jugoslavija pri-c v sve *®na k čimprejšnji rešit-»žaškega vprašanja, ki tavlja težko oviro za tavitev popolnega sode- ------- ja z Zahodom in med dr- ai zahodne Evrope, anje revije «Relazioni intonali» je realna slika !Wa narodnih interesov ‘lavije in tržaških Slo-!v, ki ga je zagrešila Tirada. Ta slika pravi: Ti-razred: za vstop v Evropsko o-bno skupnost, za odstra- ------- vseh ovir, ki sedaj pre- ----liejo oborožitev revanši- 16 Nemčije in ustanovitev Nga in do zob oborože-OmceV protisovjetskega bloka, avljen «žrtvovati na olta-liru», kot je dejal v Jajcu °Vem'bra 1953, Trst, večji ;°ne A in približno 60.000 I. 98-216 k'h Slovencev kakemu naivnemu za-,ebcu ni bilo jasno, kam Protisovjetizem Titove , se sedaj lahko prepriča Nlagi njenih najnovejših p- Titu je nad vse pri srcu ojšnjeP^ska vojaška zveza. Ta a plin . Pa je preko Turčije in 'le povezana z Atlantsko g n j S spremenitvijo balkan-J* pakta v’ zvezo Tito tiča ‘ti5no vključuje Jugosla- ------T atlantski blok. To pa mu ------'j? dovolj. On hoče biti 1 v ameriškem razredu» prekositi v klapčeva-Ceio rimsko, vlado. Zato iz-U na desno in levo, da je . Otožitev Nemčije, za usta-lev in utrditev EOS, v ka-jbodo igrali glavno in vo-r vlogo nemški revanšisti, ti® znano celo vrabcem na fti. .-^a ena izmed večjih ovir sJanovitev EOS je tržaško /anje, ker je znano, da ;\ želi ‘$k Tirmka vlada vsiliti ita-i0^mu ljudstvu ratifikaci- prav s špekulacijami !«eun Trsta. Tito je torej ! obotavljanja šel na roko : klu kolegi Scelbi in več-' Rjavil, da je pripravljen ,sakršne koncesije, češ da '°S in «obramba pred na-Em» nad vsem, tudi nad J?1- Zato pa je sklenil «žrt-na oltarju miru», kot on ,,1’ t. j. na oltarju EOS in u'ih revanšistov, Trst, co-P' vse STO in 60.000 trža-Slovencev, pravzaprav I čebivaice STO. L l.ako je za lepe oči Ade-, Ja in Dullesa prišlo do L.^a nas je Tito v svoji 2ni fiiozahodni orientaci-yr°dal. Do tega je prišlo C! Protisovjetskega Stalinove vlade. Drugih vzro-n* in ne more biti: prej ^prečimo izvr-barantanja z našo zemljo! 'itev icab čili vi» Prej interesi Adenaue-ei interesi Amerike, prej lastnega trebuha in potem ali sploh nik-:eresi Jugoslavije, inte-^arnejskih Jugoslovanov, mS* tržaških Slovencev. I-kot Scelba, ki so mu , ,ni cone B in preganja-t !aterega so deležni, de-,u.riga; kajti jih tudi on L 6 ha oltarju EOS, At-tJ- ® zveze» itd. P°tem prihajajo razni »tiji, stoki, «Primorski L/kin in «Progressi», ki so L° nesramni, da ti ob . Prvega maja na ve-debelo govorijo in pi- Mogočne prvomajske manifestacije so dokaz okrepitve ljudskega gibanja Nepregledna množica ljudi na dopoldanski manifestaciji - Prepoln stadion gledalcev ob popoldanski prireditvi Tržaško delovno ljudstvo Je nadvse veličastno proslavilo svoj veliki praznik, Prvi maj. Prav nič ne pretiravamo, ako trdimo, da je bila letošnja proslava najlepša in obenem tudi najdostoj-nejša v vsej povojni dobi. Kljub temu, da je bilo vreme nestanovitno, da so še grozili temni oblaki, se je še v zgodnjih jutranjih urah pričela zbirati velika množica v Rojanu, kjer je bilo zbirališče za povorko. U-krog 9. ure se je povorka pričela pomikati proti središču mesta. Na čelu nje je brnelo okrog 100 motoskuterjev in motornih koles, takoj za njimi je stopala šentjakobska godba «Rinaldi», za njo nepregledna vrsta zastopstev tovarn in podjetij, političnih, množičnih organizacij s številnimi zastavami, transparenti in alegorijami, ki so vzbujale veliko zanimanja med nepregledno množico gledalcev, ki je stala vzdolž vse ceste od Rojana pa do Garibaldijevega trga, kjer se je končala veličastna povorka in kjer je bilo veliko zborovanje. Povsod je vladalo vedro razpoloženje množic. Nihče ni motil mirnega poteka manifestacije. Letos ni bilo niti običajne peščice fašistov pri Chiazzi. Tam kjer so prejšnja leta ti izrodki izzivali manifestante, so letos demokratični gledalci navdušeno pozdravljali povorko in vzklikal’ Prvemu maju, enotnosti delavskega razreda, miru in slovansko-italijanskemu bratstvu. Od Stare mitnice dalje proti Garibaldijevem trgu je bilo eno samo veličastno morje ljudi, ki se je spojilo z drugimi množicami, ki so že prej stale na trgu in ob vhodih v okoliške ulice. Na Garibaldijevem trgu je bito veliko zborovanje, kateremu je predsedoval sindikalist Desanti; govorili pa so: E. Radich, glavni sekretar Zveze enotnih sindikatov in F. Gombač, član vodstva ZDA hočejo razbiti konferenco v Ženevi Danes se bo pričela razprava o Indokini il; Sn°st Trsta, ne da bi o-j].c°no A in B, ne da bi nairovno pogodbo z aisl vf- 50 slepa- f vSp- ’ slepariL kar si jih a 1 zgodovini predstavi-°Htično pozornico na- «svoji» borbi za.. fc; I ki ,l?lesta in Ozemlja. Slepa- ,se zavedajo, da zave- do ljudi, kajti prav ?>swd°’ ie Tito že brez k(ia; a’ podlo, nesramno ,-r Nb0 u 0 faztrgal mirovno I? 1 brp ’ katero je sam podpi-k >stil Trst in večji del % ,liji’ Podar'l 60.000 iv,. Scribi. Vse za bla-„®Uiu e.Sa’ ki ni nikoli, niti ‘h Zv ln na Formozi našel ' ko{ ’n' uslužnih hlap-v Be em dvorcu v Žiroy' ^ržaški Slovenci pa a si6 ’ da smo naveličani A,i tioVoHienja’ t6ga izd3j" U' Ho- Je mešetarjenja z kerCarn° in zahtevamo kot .četno živeti v mi- 1 Hudje! K. SISKOVIC P J 1 Se pretekli teden smo poročali o tem, kako si vlada ZDA prizadeva, da bi razbila konferenco v Ženevi, na kateri razpravljajo o reševanju perečih azijskih vprašanj in o sklenitvi miru v Koreji m Indokini. K sreči so zadeli ameriški naklepi na precejšen odpor celo pri vladah, ki so običajno zelo vdinjene ZDA. A-meriški državni tajnik za zunanje zadeve F. Dulles, se je kaj kmalu zavedel svojega poraza, zato je zapustil konferenco in se po kratkem sestanku z italijanskim ministrskim predsednikom Scelbo in zunanjim ministrom Piccio-nijem vrnil v Washington. Toda, kot kaže, si še vedno prizadeva, da bi onemogočil uspeh konference, predno bi prišlo do pozitivnih sklepov. Tako je med drugim pozval francoskega zunanjega ministra Bi-daulta, naj se pridruži zahtevam treh fantomskih indoki-tajskih vlad, ki seveda tolmačijo zahteve ZDA. Zaradi tega je Bidaultov položaj precej o-majan; kajti v Parizu mislijo precej drugače kot v Washing-tonu-in ni izključeno, da ne bo prišlo do padca Danielove vlade. Medtem pa se konferenca v Ženevi nadaljuje. Tja je prispela tudi delegacija vietnamske demokratične republike, kateri načeluje ministrski podpredsednik Fan Van Dong. Predvideva se, da se bo razprava o Indokini pričela v soboto. Govor, ki ga je imel pretekli teden na konferenci zunanji minister Kitajske LR je imel ve.ik odmev bodisi na konferenci kakor tudi v svetu. Prav tako velik odmev je našel tudi govor sovjetskega zunanjega ministra tov. Molotova. Ta je med drugim pou- nov ljudi, kar predstavlja preko polovico vsega prebivalstva na svetu. Zato azijska ljudstva mnogo žrtvujejo. Prostrana Kitajska republika je danes realnost. Ni mogoče preko tega dejstva. In to je treba tudi upoštevati. Toda vprašanj ni mogoče reševati s tem, da se prepovedujejo trgovinski sliki s to deželo; s tem, da se ustanavljajo o-krog njenega ozemlja številna vojna oporišča, da se spreminjajo Japonska, Južna Koreja, Formoza in druge dežele / eno samo veliko vojaško bazo za napade na kitajsko celino. Za rešitev azijskih vprašanj je treba vzeti v poštev predloge, ki sta jih pretekli .eden obrazložila zunanja ministra .LR Kitajske in Severne Zveze enotnih sindikatov; tovariš Vidali, sekretar Komunistične partije STO in G. Berlini, sekre-iar tržaške federacije PSI. Tov. Radich je v svojem govoru orisal predvsem borbo delavskega razreda v svetu in pri nas v Trstu. Nadalje je govoril o barantanju z našim Ozemljem in o manevrih, ki težijo za tem, da bi čim prej razdelili to Ozem^ Ije, obenem pa je orisal težke posledice, ki jih občutimo zaradi tega barantanja. Nadalje je tov. Radich govoril o težki krizi, ki vlada v Trstu. Prikazal je, kje tiči odgovornost zanjo. Razkrinkal je razne obljube glede izboljšanja obstoječega položaja. Dejal je, da so obljube glede novih naročil v ladjedelnicah in v drugih velikih tovarnah samo obljube in da so bile iznesene samo zaradi političnih špekulacij. Dejstvo je, da vlada velikanska kriza in da si naši ljudje morajo izkati zaposlitve drugje po svetu ,v Avsti 'aliji. Kočno je govoril o načrtu za dvig ladjedelniške industrije, ki so ga izdelali Enotni sindikati. Ce bi ta načrt uresničili, potem bi imeli tržaški delavci. dovolj dela doma in bi jim ne bilo treba hoditi po svetu za kruhom. Za tem je govoril tov. Gombač. V svojem kratkem a jedrnatem govoru je predvsem pozdravil delovno ljudstvo Italije in Jugoslavije, ki se bori proti tamkajšnjim vladam, ki sta v službi tujih interesov. Nadalje je obsodil EPS, ki predstavlja veliko nevarnost tudi za Trst ter atomsko orožje, ki preti vsemu svetu. Nadalj'e je govoril o vprašanjih, ki tarejo predvsem slovenskega delavca in kmeta. Ožigosal je zlasti razlastitve v tržaški okolici, razlastitve, ki niso v tem trenutku prav nič potrebne, saj ne gre za odpravo brezposelnosti, pač pa se za tem skrivajo nove špekulacije in nove goljufije naperjene proti interesom slovenskih kmetov v Tržaški okolici. Socialist Benlni je prinesel tržaškim delavcem izraze solidarnosti italijanskih socialistov. Tov. Vidali je v svojem govdru dejal med drugim: «To je deveti Prvi maj, ki ga proslavljamo po osvoboditvi izpod nacifašizma. Toda naše Ozemlje je še vedno razdeljeno v dve coni. Iz cone B neprestano beži ljudstvo zaradi seljuje v daljne dežele. O Trstu se je govorilo in se še govori kot j stra*eškem oporišču EOS in balkanskega bloka. Verjetno se misli celo na to, da bi Trst postal izhodišče za atomska bombardiranja v primeru, da bi prišlo do nove vojne. Toda še več: zato, da bi zravnali. nasprotstva med Rimom in Beogradom, zato, da bi utrdili vozel EOS na tem področju, barantajo z našim mestom in z nami, kot z živino. Začrtavajo nove meje, ki naj bi še bolj kriminalno razkosale to ubogo področje. Vse to delajo brez nas. ki smo z vsem tem najbolj zainteresirani. Med tem pa razsaja kriza. Naše gospodarstvo propada. Toda kljub temu raznt gospodje govore, da je vse v redu, da v Trstu kroži več avtomobilov kot po drugih mestih, da imamo več telefonov. Pri tem pa seveda pozabljajo, da imamo tudi več meničnih protestov, več predmetov na zastavljalnici, več bede, več beguncev, več izseljencev, več nasilnih smrti, več fašistov. Ko vam prinašam pozdrave KP STO, je nadaljeval tov. Vidali, vas vabim, da še bolj učvrstite vašo borbo za mir, za prepoved atomskega orožja, za pomirjanje in za rešitev tržaškega vprašanja». Svoj govor je zaključil z vzklikom siovansko-ita-lijanskemu bratstvu, kar je množica odobrila z gromkim aplavzom. Kmalu po' 15. uri je pričel drugi del prvomajskega sporeda na velikem občinskem stadionu pri Sv. Soboti. Računa se, da se je za to priliko zbralo na stadionu okrog 30.000 ljudi. Najprej so napravili delavci, telovadci in špor-'n‘ki običajen mimohod s transparenti, alegorijami in zastavami, nakar so sledile telovadne točke in folklorni plesi. Pomenljivo je bilo zlasti srečanje slovenskih partizanov in italijan- skih garibaldincev, ki so prikorakali na igrišče z dveh različnih smeri iti se sredi njega združili ter objeli. Popoldanski spored je bil zelo obširen, morda še preobširen, zato, da bi ga mogli na tem mestu podrobneje opisali, gladina je uprizorila vrsto telovadnih vaj, s katerimi je ponazorila delo kmeta na polju, delavca v tovarni, peric itd. Mladina iz Milj je uprizorila vaje o ribičih, škedenj-ska mladina pa je izvedla vrsto slovenskih narodnih plesov, ki so bili prav gotovo najbolj dovršeno podani. Sledile so še druge točke. Pohvaliti moramo zlasti kriški balet. Na popoldanski prireditvi so govorili tov; Marija Bernetičeva, òv. Benedetti!jeva za tržaško fe-'era-ijo PSI in pa tov. Pajetta, poslanec v rimskem parlamentu. Tov. Marina je govorila o mednarodnem pomenu Prvega maja, .ki se letos po vsem svetu pro- slavlja v znamenju borbe za mit in bratstvo med narodi. Poudarila je da je danes delavsko gibanje močnejše kot kdaj koli in da zato nastopa s tem večjim pogumom. Tudi Slovenci praznujemo ta veliki delavski praznik skupno z Italijani, zavedajoč se dejstva, da nas bo do množice italijanskih demokratov podprle v vseh naših borbah bodisi na političnem gospodarskem, socialnem in kulturnem polju. Nadalje je govorila o borbi za mir in za prepoved a-tomskega orožja in proti EOS ter poudarila, da v vseh teh borbah nismo osamljeni temveč, da je z nami velika zaščitnica narodov, Sovjetska zveza. Veliko zanimanje je vladalo zlasti za govor tov.'Pajette. Govoril je predvsem o politiki, ki jo zasleduje rimska vlada v pogledu tržaškega vprašanja. Orisal je vzdušje, v katerem so bile pripravljene znane krvave provo- kacije, po če bolj znanem osmook-tobrskem diktatu. Takrat so bile te provokacije potrebne, zato, da je klerikalna vlada lahko agitirala za «rešitev» tržaškega vprašanja. Danes pa Je malo drugače. Danes rimski vladi ni po volji, iko se govori o Trstu. Ko je Sovjetska zveza, na zgodovinski konferenci v Berlinu, ponovila svoj predlog glede odhoda vseh okupacijskih čet s STO, je rimska vlada izjavila, da se to ne sme zgoditi, da bi vojaška izpraznitev pomenila pravcato katastrofo. Za tem je tov. Pajetta govorjl opoložaju, v katerem se nahajajo delavci v Italiji. Dejal je, da je ta položaj težak, da sedarla klerikalna vlada ne kaže nobene volje za to, do ba ga izboljšala. Italijansko delovno ljudstvo vodi odločno borbo, m prav ta dan praznuje v znamenju velike borbe proti magnatom, ki nočejo priznati priborjenih pra- (Nadaljuje se na 4. stran.) VLADA ZDA NAMERAVA PREDLOŽITI NOV NAČRT DELITVE Za onemogočitev barantanja zahtevajmo ustanovitev STO! Bebler izjavil v zasebnem razgovoru : Italijanski vojaki lahko pridejo v Trst, kadar hočejo Tito je že pristal na ameriški načrt, o katerem poročata “Messaggero Veneto" in “Ansa" Koreje; kajti ti predlogi so v | neznosnega titovskega terorja, iz resnici konkretni in imajo za I cone A se pa ljudstvo tokrat cilj dosego miru v Aziji. I prvič v zgodovini masovno iz- RIM — Italijanska uradna agencija «Ansa» je v četrtek objavila poluradni komentar, v katerem se pravi, da je ame riška vlada sestavila načrt za razkosanje STO med Italijo in Jugoslavijo, ki ga bo uradno sporočila čez kakih de et dni. S tem komentarjem «Anse» so se uremičiia vsa predvidevanja zadnjih tednov. Ze nekaj časa se po časopisju govori o novih načrtih ža de’itev STO, pravzaprav za delitev cone A med Italijo in Jugoslavijo. V jugoslovanskih uradnih krogih je glede tega zavladal molk, ki vladnih krogih pa se je govorilo o tem načrtu le ob demantijih, ki niso ničesar pomenili. Ve ,t «Anse» prihaja tri dni za srečanjem med Dullesom in Scelbo v Milanu. V urad-em poročilu tega srečanja ni bilo razbrati nobene novosti. Poluradno pa se je zvedelo, di sta se oba državnika dalj časa razgovarjaia glede tržaškega vprašanja in diskutirala o načrtu, ki ga je sestavila ameriška vlada. V torek pa je videmski list «Messaggero Venelo» objavil daljšo vest, v kateri se pravi, da se je neki Tržačan srečal v je ze'o sumljiv. V italijanskih Dpaliji z namestnikom jugo- CESKI IN MADŽARSKI TRANZIT skozi Trst se je vidno povečal Naj se odstranijo ovire, ki onemogočajo večjo uporabo naše luke po ljudskih demokracijah darstva, ki so v krizi, je sektor pristaniškega prometa najbolj prizadet. Posledice tega stanja ih naše mesto težko obču~i. Gre v resnici za temeljni sektor, ki ;a je treba okrepiti, če se hočejo urediti tudi ostali sektorji. Motnosti okrepitve so znatne. 1953 se je tranzitni promet skoti našo luko znatno zmanjšal: od 5,8 milijonov ton v letu 1952. na 5,5 milijonov (podatki pomorskega in železniškega tranzita skupno). Najpomembnejši padec je dožl->el avstrijski tranzit, ki se je '.manjšal od preko 2 milijonov na daril, da je za rešitev perečih malo več kot 1,4 milione ton. To Med sektorji tržaškega gospo- celo presegel predvojne številke. azijskih vprašanj in za dosego miru v tem delu sveta neob-hodno potrebno priznanje sedanje realnosti v tem prostranem kontinentu. Upoštevati je treba dejstvo, da v Aziji živi nad 1 milijard’ i 400 milijo- se je zgodilo zaradi zmanjšanja ameriških pošiljk na račun ERP. Lahko trdimo, da se tranzit z Avstrijo omejuje na normalni trgovski promet. Najbolj pa se bi lahko razvil iešicoslovaški in madžarski tranzit, ki bi z lahkoto dosegel in loliia Etnei! v Italiji V torek se je dogodila v rudniku Ribolla pri mestu Grossetto V Italiji težka nesreča, ki je zahtevala, po podatkih, ki so bili znani v četrtek, 43 smrtnih žrtev in mnogo ranjencev, od katerih se nekateri nahajajo v zelo težkem stanju. V rudniku je prišlo iz doslej še ne pojasnjenih razlogov do hude eksplozije, ki je povzročila zrušenje nekaterih podzemskih rovov v globini 260 m. Omenjeni rudnik je last monopola Montecatini. Ta družba je znana po svojem izkoriščanju in po svoji brezbrižnosti do pravičnih zahtev delavcev. Rudarji v Grossetto so že pred par leti zahtevali modernizacijo rudarskih naprav. Toda vodstvo rudnika ni sprejelo teh zahtev in je nekatere vodite'je notranje ko- ča je silno pretresla vso Italijo. Italijanski delavci bodo počastili spomin žrtev z vzdr-žanjem od dela. CG.I.L bo vložila tožbo proti družbi Monte-catini, vlado pa ostro kritizira zaradi popolne brezbrižnosti do delavskih interesov. Znižanje cen na Poljskem VAiRSAiVA — Na Poljskem so proslavili Prvi maj tudi s ponovnim znižanjem cen živ-Ijleniških jpotrebščin. Cene so prvič znižali preteklega novembra. Z novim znižanjem bodo poljski delavci prihranili okrog 6 milijard zlotov na leto. LONDON — Na Škotskem so bi e ta teden upravne volitve. Na n ih so precej nazadovali misije prav zaradi tega celo I konzervntivci, napredovali pa odpustilo z dela. Kruta nesre. I so laburisti in komunisti. Za sedaj se je že 1953 zabeležilo povečanje tranzita iz in za obe ljudski republiki. To dejstvo Je velikanskega pomena, če pomisti-mo, da je to edino povečanje med tolikimi znižanji tranzita, in prav posebno pa da se je ta dvig zabeležil kljub vsem omejitvam in oviram ZVU, ki je določila tranzitna dovoljenja za blago iz in za te dežele, ne da bi jih potem izstavljala, ko je bila za to napro-šena. D. uga velika ovira za češkoslovaški tranzit je v dejstvu, da ni nobene trgovinske pogodbe med Brago in Rimom. Kot je znano, se vsi trgovinski odnosi Trsta z inozemstvom, vključ ivši plačilo luških stroškov s strani inozemskih strank, urejujejo na podlagi italijanskih trgovinskih pogodb. Med Italijo in Češkoslovaško ni take pogodbe, zato pa CSR ne ve, kako bi redno in trajno plačevala luške stroške in celo železniško in pomorsko prevoznino. Izplačila se kljub temu vršijo, a na podlagi kratkodobnih sporazumov in dolgih pogajanj za omejene trasporte. Ce gre preko teh omejenih določil, se mora češkoslovaški t-anzit prekiniti! Ni treba poudarjati, kakšno škodo utrpi Prst zaradi tega. Tudi udeležba obeh republik la Tržaškem velesejmu je bila id ZVU onemogočena. Okupacijska oblast ne dovoljuje, da bi poslaniki teh držav v Rimu ter trgovski atašeji prišli v Trst obiskat svoje stande! In to prav, ko Praga in Budimpešta maksimalno pospešujeta odnose s prekomorskimi deželami, ki težijo okrog Trstai Kljub vsemu temu se je trapit obeh republik povečal, kot dokazujejo podatki železniškega prometa v primeru z 1938: 1938 1952 1953 Ceško$:o- ton ton ton vaška 397.823 119.870 130.174 ladžarska 148.778 42.912 59.273 Povečanje, čeprav ni velikanskega obsega, je vsekakor zelo pomebno in. zanimanja vredno. Ce vzamemo v poštev tudi o-s*ale ljudske demokracije, ki so imele tranzitne odnose z našo lu-■o kot Poljska, Romunija in Bolgarija in, seštevajoč podatke o železniškem in pomorskem prometu, dobimo . pomembne . številke: 1952 je skupni tranzit znašal 190.222 ton, 1953 pa 250.318 ton. t. j. 60.000 ton več! Povečanje tramila v 1953 izhaja, v• bistvu iz pospešitve trgovinskih odnosov obeh republik z E-sip.om, Bližnjim, < Trednjim ln Daljnim vzhodom, Vzhodno Afriko, ki so področja, za katere predstavlja Trst najprimernejši kanal do osrednje Evrope. Na eni strani so se ponudili industrij-:Ki proizvodi (celo popolne tovarne), na drugi pa živilski proizvodi in surovine. Pripomniti je treba, da je prav uvoz teh proizvodov u obe republiki povzročil povečanje tranzita preko Trsta v lèbe.1953, kar dokazu je povečanje življenjske raVni, zaradi česar se potrebuje večja množina blaga široke potrošnje. Perspektive za razvoj teh trgovinskih Odnosov so zelo dobre: ni dneva, da, ne bi gospodarske agencije zabeležile ponudb Prage in Budimpešte Arabiji, Egiptu, Indiji, Irqku itd., sklenitve sporazumov, razstav in- ■ Insti tjskVi proizvodov, med ka-c.imi je bila zelo uspešna razstava v Kairu. Prav v teh dneh je prišla vest, la je bila direktna 'talija Češkoslovaška — Trst — prekomorske dežele znižana vsled preureditve češkoslovaških železniških prevoza n. Tj je drugi znak odličnega aspoloženja praške vlade do naše luke, ki je najbolj ugodna za večji del njenega izvoza. Ni pa dovolj, Seveda, dolomiti, radikalnega povečanja tranzita. Nujno ie, da se odstranijo ovire, o ka-erih se toliko govori, predvsem ranzitna dovoljenja ZVU in o-itala kontrola, medtem ko je-puj-rjo potrebna sklenitev trgovinske ali vsaj plačilne pogodbe za lutke stroške prevoznine. Škodo, ki bi jo imeli, če se bo udi ta prilika zanemarila, bo Trst čedalje bolj občutil; saj je naše gospodarsko že itak preveč prizadeto. FERDI ZIDAR slovanskega zunanjega mini-tr.a Beblerjem. Ob priliki tega srečanja je Bebler tjaven-dan dejal: «Ben, i soldai ita-iani i pol andar quando che i /ol a Trieste...» (Dobro, italijanski vojaki lahko gredo, kadar hočejo, v Trst...). Nato je debi er razložil načrt delitve, -i je bil baje sprejet pod ame-iš-kim pritiskom. Večji del cone A bi še! pod Italijo. V Milj-kih hribih bi Jugoslavija dobila področje Hrvatinov, na .ra-u področje Bazovice in bi e nova me'a v cevinsko-na-'irežin ki občini pomaknila še a 1 kilometer proti morju (pri Sesljanu). Italija bi morala ■uditi Jugoslaviji prosto cono r tržaški luki in določena jam-tva tržaškim Slovencem, ki ii jih dobi’a. Po isti vesti zg’eda, da so si liDA prevze'e odgovornost, da bodo pomagale Titu pri gradnji «novega Trsta» med Koprom in Piranom. Na koncu je Bebler dejal, da je italijanska vlada že potrdila načrt in da si je pridržala ie pravico, da ja uradno sporoči v trenutku, ko -e ji bo to zdelo primerilo Ce primerjamo vest, ki jo je ibjavii «Messaggero Veneto», s «Ansovim» komentarjem o že iripravljenem ameriškem na-; rtu glede delitve našega O-emlj-a, opazimo, da sta si v ■kladu. «Messaggero Veneto» namreč poudarja, da je Bebler •Ifi-Mi ' da je bil ta načrt spre-el p-’d ameriškim pritiskoVn (Ansa» pravi pa' da je, novi .lačrt sestavila ameriška vladi. Ce vse to spravimo še v zvezo s srečanjem med Dulle-•om in Sce'bo, vidimo, da teče kot po olju. Tudi razkritja, ki jih je «Corriere di Trieste» objavil pred tremi tedni, se s tem uresničujejo, kot se. uresniču-;ej'o naša predvidevanja ob pri-iki neštetih svaritèv pred mešetarjenjem. Dejstvo je, da stojimo pred stvar razkosanja STO napra- ovo, težko nevarnostjo Glede love ga načrta ne bo mogla titovska vlada reči, da ni nič vedela, kot je to skušala stolti po e-mooktobrskem diktatu. Sedaj vsi vedo, da to ni res, ker ti je prav ona naj-- > ! j prizadevala, da bi prišlo o te delitve in do sporazuma ned Italijo in Jugoslavijo. Ze pred dvema mesecema ie VI. Popovič, ko je odšel iz VVashingtona, izjavil, da se Tugoslavija zavzema le za «nekaj malopomembnih slovenskih zasic» v coni A. Leo Mates pa e ob prevzemu svoje dolžno-'ti v Washingtonu dejal,, da je vila velike korake naprej prav zaradi «dobre volje» njegove viede, ki je napravila več pomembnih koncesij Italiji. Vsi jugoslovanski listi so v tem zadnjem času poudarjali, da Jugoslavija ne more več preko koncesij, ki jih je napravila v teku diplomatskih razgovči "h po 8. oktobru. Jano je torej da je načrt, ki ga.bodo Amerikanci baje predatavi'! čez c'e et dni, v skladu : -fe jami Tita in Scelbe, t. j. / skladu z željami vseh tistih, ki hočejo «rešiti» tržaško vprašanje, da bi lahko priklo- ( Nadaljevan je na JV. strani) OD TEDNA PETEK, 30. aprila: LONDON: Churchill je izjavil, da želi Sovjetski zvezi, njeni vladi in njenim narodom vse najboljše in da si bo prizadeval za vzpostavitev prijateljskih odnosov z ZSSR — VERONA: Škof iz Verone se je izjavil proti atomskemu in vodikovemu orožju — HONDURAS: Na parlamentarnih volitvah, ki so bile v britanskim Hondurasu (Centralna A-mei ika), je zmagala Enotna ljudska stranka, ki si je zagotovila 8 od 9 sedežev; zmaga ljudske stranke je težak uda-i ec angleškim kolonialistom SOBOTA, I. maja: DIEN BIEN FU: Vietnamske ljudske čete so napadle nekatere poslednje francoske pozicije; bitka je prav kmalu postala zelo srdita — CASABLANCA: V Maroku se nadaijm jejo aretacije domoljubov; do sedaj je bilo aretiranih 300 oseb; domoljubi so ubili nekega muslimanskega kolaboracionist ičnega duhovna in tri Francoze; ranili sa ‘koloboracionističnega kalifa iz Feza — ATENE: V osrednji Grčiji. je .potres težko prizadel več vasi in mest — MOSKVA:. Na Rdečem trgu se je vršila veličastna prvomajska manifestacija moskovskih- delovnih ljudi; vojaški oddelki so ob tej priliki paradirali NEDELJA, 2. maja: ANKARA: «Bri tem ni naš namen, da bi z lekarniško tehtnico tehtali udeležbo na raznih proslavah ter dlakocepili z večjimi ali manjšimi števjlkami, ki se dajo napihovati in krčiti. Vse to ni bistveno... Rekli smo že,*da ni važno, ali je bilo nekaj sto delavcev več ali manj na kakem zborovanju». To pisanje se tiče prvomajskih proslav. Kdo pa je nenadoma postal tako... skromen, da hoče napovedati neizprosen boj ««dlakocepcem», «lekarniškim tehtnicam» in meni, da «nekaj sto delavcev več ali manj na kakem zborovanju» ni... bistvene važnosti? «Primorski:», da, prav ««Primorski», ki je vajen iz desetih titovcev napraviti «veličastno zborovanje», iz stotin «veličastno manifestacijo» in iz nekaj stotin pa kar «o-gromno in nepregledno množico ljudi». Ta «skromnost» «Primorskega» je kar se da sumljiva. Je pač podobna skromnosti lisice, ki m mogla doseči grozdja in je vsa obupana dejala: «Kaj me briga, saj ni še niti zrelo!» in da bi se. potolažil je tudi napisal, da je bilo «na letošnjem 'zborovanju ko-minformovcev... mnogo manj ljudi kot prejšnja leta, predvsem manj delavcev, kar je zgovoren Svetujemo jim drobnogled dokaz, da delavstvo vedno manj steai lažnim kominformovskim parolam», Radio Koper pa je te opoldne 1. maja, ko se «komin-formovska» manifestacija ni še zaključila, oddajal, da je bilo te «par ljudi», da je bil Garibaldijev trg.., prazen in da 'so se ljudje sončili. Pozabil pa je povedati, da se je to dogajalo pri titovskih. prijateljih na Velikem trgu, kjer so se ljudje v resnici sončili, se blaženo nehajali in se nekam zaspano od časa do časa ozi, ali na liberinskega govornika, ki je grmel proti komunistom in hvalil Ameriko. «Primorski» se torej ni hotel poslužiti «lekarniške tehtnice», ker je bila udeležba na Stokovem in Laurentijevem protikomunističnem shodu tako pičla, da bi bili titovci morali irrièti drobnogled, če bi bili hoteli opaziti kakšno stotino zehajočih in zdolgočasenih ljudi. Po drugi strani noče uporabiti -«lekarniške • tehtnice», ker ga precej boli, da je bila «k ominformovska» manifestacija zjutraj in popoldne tako velikega obsega, da je sam uvidel, kako so splahnela vsa njegova '«predvidevanja» o... polomu «komin-formovske» politike. Toda najbolj smešna je trditev, da je bilo letos na naši prvomajski manifestaciji manj ljudi od prejšnjih let. To je tako smešno, da tli te trditve ponovil drugega dne, ko se je razpisal o « lekarniški tehtnici». Zakaj to? Zato, ker je bilo na dopoldanski in popol-anski «kominiorl ovski» manifestaciji veliko število titovcev iz baze. Nekateri so popoldne celo izjavili, da bodo videli, kaj bo pisal «Primorski» in da bodo razbili glavo njegovim urednikom, če bodo pisali, da je bilo malo ljudi. Zgleda, torej, da so morali p sredo titovci napraviti korak nazaj in potolažiti svoje ljudi z «lekarniško tehtnico», da jih ne bi dobili po grbi od tistih, ki so videli, da je bilo na naših letoš- , večine litovskem stadionu manj ljudi 'cot lansko leto, ker dokazujejo elo slike, ki jih je objavil sam «Primorski». Niso naši pristaši, ki zapuščajo «kominformovce», marveč so prav titovci, ki zapuščajo Laurentlja in Štoko. To pač dokazujejo letošnje prvomajske manifestacije, (ato pa titovci pravijo, da dii... bistveno, koliko ljudi je bilo na zborovanjih. Mi pa pravimo, da ie prav to bistveno! Kajti prav u-deležba dokazuje, kako je močna določena organizacija in stranka. In letošnja udeležba je dokazala, da se število titovskih pristašev krči, medtem ko narašča vpliv naše partije in naših sindikatov med množicami, ki do sedaj niso bile z nami. Dejstvo je, da so bile prvomajske manifestacije velika zmaga '"Prednega, miroljubnega, demokratičnega gibanja, poraz pa filo-imeriških organizacij, h katerim spadajo tudi titovci. Titovska pogubna politika glede Tržaškega ozemlja in glede oborožitve -•emških revanšistov je vzrok, da pošteni titovski pristaši zapuščajo Lau-entije in Stoke in razumejo, da je njihovo mesto le v vrstah delavskega razreda, v njih manifestacijah več ljudi kol I vrstah prijateljev prejšnja leta in da je bilo pa na I zveze, V Turčiji so se vršile parlamentarne volitve, na katerih je zmagala, kot je bilo pričakovati, «demokratska» stranka sedanjega predsednika Bajarja; ostale stran-Ks niso mogle priti do izraza zaradi policijskega terorja, divjanja organiziranih tolp in aretacij vidnejših vladi nasprotnih vo-4 ’te'jev — COLOMBO: Na otoku Ceylon se je zaključila konferenca ' vladnih predsednikov Indije. Pakistana, Burme, Indonezije in Ceyiona, ki so v zaključku sprejeli resolucije, v katerih zahtevajo konec vojne v Indokini, mirno in demokratično združitev Koreje; priznan ie Kitajske in prepoved atemskega orožja — D!BN BIEN FU: Ljudske čete so zasedle druge tri .položaje v o-broču francoske trdnjave. PONEDELJEK, 3. maja: ATENE: V osrednji Grčiji se še vedno io siloviti potresni sunki; do sedaj je bilo ugotovljenih 24 mrtvih, 141 ranjenec, uničenih je bilo 1230 hiš — DIEN BIEN FU: Na bojišču je ponovno zavladalo zatišje; v zadnjem vietnamskem napadu so Francozi izgubili štiri položaje, po'ovica njihovega topništva je bila uničena, vojaštvo pa je utrpelo težke izgube. TOREK, 4. maja: RIM: Občinska sveta v Torinu in Firencah sta se soglasno izrekla za p e-poved atomskega orožja — DIEN BIEN FU: Vietnamske ljudske čete so 'ponovno prešle v napad in v kratkem boju iztrgale Fran-ozom iz rok zahodni del utrdb trdnjave - SREDA, S. maja: WASHINGTON: Eiservhower je na običajni iskovni konferenci skušal brani-'i Dullesa in njegovo provokator-'ski kon e »nci raz-c , ... p-a,"o o korpisv-rn 'mi-ašaniu, Sovjetske ameriški venerai Van Fleet zati-‘ te /a ;akojšnjo vojno v Aziji. mž=^^mzzzzE^BE=^^m=^^m== v M ; m r* L/ - IJJP? f J pilili M . _ Ve:ičasten pogled na Garibald'niei Komaj devet let je poteklo ud tedaj, ko Je bil premagan nemški nacizem, ki je pii/aue tudi našemu mestu toliko gorja in škode, toda ta se ponovno oživlja, tokrat pod krnim KOS. Združimo se v enotno fronto proti KOS. za in ir delo in Piaun to: Prvomajska povorka v Trstu je postala tradicionalna. Kronike o poleku prvih proslav poročajo o velikih povorkah po tržaških ulicah. Na sliki vidimo del povorke tik pred Garibaldijevem trgom, k er je bilo veliko delavsko zborovanje. Preuavniki delavcev tovarne strojev Sv. Andrej «Branimo naše otroke pred atomsko nevarnostjo» — to Je zahteva naših mater, naših očetov, vsega človeštva! V borhi za prepoved atomskega in vodikovega orožja treba mobilizirati čim širše množice ljudi, ker le samo tako bomo lahko rešili izpod nevarnosti ‘I 111( lt«l Jd Le.a v ci škedenjskih plavžev v povorki. Na alegorični tabli se blesti napis: «Mir in delo», pod njim pa je naslikana roka delavca, ki preprečuje, da bi bomba uničila to ve'iko tovarno, ki predstavlja življenjski vir za toliko detau.e». «Kmetje okraja Magdalene zahtevamo, da se oblasti zanimajo za kmečka vprašanja» — V povorki in na stadionul več napisov proti sedanji brezbrižnosti oblasti za kmečka vprašanja in prav posebno proti razlaščevanju tif v raznarodovalne in špe' ki je ob strani pozdravljala mogočno prvomajsko povorko h , . ’ .Je navdušeno ploskala naši mladini, mladim telovadcem in članom oaierov, ki so bili v pisanih oblekah predmet občudovanja gledalcev. lilovnih sil iiestacijah Prvi maj na podeželju ‘Ji t • ke federacije Italijanske socialistične stranke. Mladinke iz središča mesta so v svojem nastopu prikazale trudapolno delo naših pridnih peric, ki morajo za boren košček kruha trdo garati od jutra do pozne noči. Tudi ob koncu tega nastopa so mladinke sestavile s svojimi rutami zastavo miru, da bi tudi one prikazale globoko željo po miru, ki preveva vse naše ljudstvo. > V Miljah Prav lep in posrečen je bil na stadionu nastop peric, ki so ga izvajale mladinke iz mesta, ter v njihovem krogu nastop mladih delavcev. Slednji so v svojih vajah ponazorili mučno delo pod kapitalističnim bičem ter delavčevo veselje do dela ob razrušenju izkoriščevalskih okov. V Nabrežini V Križu Naši najmlajši so se na stadionu prav dobro odrezali v svojem telovadnem nastopu, ponazorili so svoje priljubljene vsakdanje igre in ob koncu s svojimi robčki sestavili raznobarvno zastavo miru. Na splošno sta bili obe prvomajski manitestaciji, jutranja m popoldanska, prežeti od želje našega prebivalstva po miru, kajti naši Ijud.e se dobro zavedajo, da bi bilo v primeru vojne naše mesto eno izmed prvih, ki bi bilo uničeno. V dopoldanski in popoldanski povorki na stadionu so nosili tudi sliko našega Ozemlja, ki mu grozi nevarnost razkosanja in uničenja s strani imperialistov in njihovih rimskih ter beograjskih hlapcev. Tržaško ljudstvo pa je na dan Prvega maja ponovno izpričalo svojo odločno voljo, da se razkosanju upre in da zahteva ustanovitev STO. V tribuni na stadionu se je gnetlo na tisoče in tisoče ljudi. Nikoli kot letos ni bila tribuna tako polna ljudi. Velika udeležba Tržačanov in okoličanov je bila najboljši dokaz moči demokratičnega gibanja, ki uživa zaupanje tržaškega delovnega ljudstva, Slovencev in Italijanov. @E T EPA tam. ZA STIRI MAČKE VES TA HRUP — 2e več časa je tržaška titovska agentura vsa «po luf-ru». Po dolgem zimskem spanju so zopet potegnili iz naftalina svojo «o/» in začeli mahati na desno in levo kot zaljubljenec, ki je pred svojim dekletom, stoječ pred prostrano planjavo, vihtel z žepnim robcem in se bahal: «Glej, vse to je moje!)) In res, vse kar je bilo njegovo, je bil... žepni robec. Tako se godi tiotvcem z njihovo «o/». Sestanki, zborovanja na desno n levo, volitve novih odborov, pododborov, zaupnikov, blagajnikov. Ce pa bi hoteli pogledati nekoliko globlje v njihovo Da. ko, pa bi videli, da gre koncem koncev vedno za iste š iri poparjene mačke; še tem p < k začela zaradi metuzalem-ske starosti odpadati dlaka. Zali najbrže «Primorski» sploh n ? objavlja več imen novo izrojenih odbornikov» stranke, ki «edina ščiti tržaške Slovenec» N ihov napol prazen stadion na dan 1. maja pa je pokazal, da se tržaški Slovenci prav nič ne navdušujejo na take «zaščitnike». Celo njihovi pristaši so prišli raje na naše manifestacije. Kaj hočete, Stokove in L aurentijev e «argumente» o «komin'ormistih, ki zapuščajo Vidalijev tabor», znajo že itak na pamet. Kar se pa tiče pridobivanja ugleda njihove «of» med Slovenci, so se lahko naj-l°pše prepričali, ko so se prešteli na stadionu pri Sv. Ivanu, in takrat je verjetno marsikateri titovski firerček milo pogledal na bližnjo... umobolnico. Finžgarjeva drama ,Razvalina življenja1 (f. g.) — V nedeljo 25. aprila je uprizorila dramska družina prosvetnega društva v Nabrežini na odru tamkajšnje kinodvorane znano Finžgarjevo dramo «Razvalina življenja». Ta igra nam ni nova, saj smo jo videli že na marsikaterem odru. Snov je poi> zeta iz kmečkega življenja in nam slika patriarhalno življenje km^č^ih družinah, zlasti očeta, ki svojevoljno odloča o tem, s kom naj se poroči njegova hči. Četudi je igra preprosta, vendar zahteva mnogo napora od igralcev. Nekateri prizori, zlasti pa zaključni prizor, kjer pride do umo^a, pa zahtevajo pravo preizkušnjo celo za poklicnega igralca. Nabrežinski diletantski i-gralci so vse to zelo lepo izpeljali in so zato vredni vse pohvale. Lenčka, ki jo je igrala Miranda Vižintinova, in njen mož Martin, ki ga je podajal Hamlet Peric, sta v izvajanju zaključnega prizora kar pretresla gledalce, posebno še ker je bila igra v skladu s postopnim dogajanjem. Zato se je igra zelo približala pisateljevemu namenu, namreč, da se doseže višek prav na zaključku. Tudi vloga starega Urha, pohlepnega Žganjarja, ki jo je igral Frane Furlan, je bila zelo lepo podana. Bogomila Pertot, ki je i-prala vlogo Tone, Žganjarjeve rejenke, nas je kar presenetila s svojim naravnim nastopom. Ferjan, mladi Žganjarjev sosed, resnična ljubezen nesrečne Lenke-, nima sicer dolge vloge, vendar pa je ta zelo zanimiva. Lepo jo je odigral Pepko Gruden. Pino Koleta pa je igral voznika. S svojo sproščenostjo je nevsiljivo podal vlogo tega pijančka. Tudi Mica, tipičen vaški lik, katero je igrala Lina Caharijeva je bila zelo posrečena. Skratka vsi i-gralci so bili kos svojim nalogam in so svoje vloge zelo dobro podajali. Delo je bilo dobro naštudirano. Izgovarjava prav dobra. Med odmori je igrala nabrežin-ska godba pod taktirko kapelnika Devetaka Josipa. Ker ta godba i-gra prav dobro, želimo, da bi jo kdaj slišali tudi na samostojnem koncertu. DELO Tov. nas Karel Vrabec je zapustil USTANOVA ZA INDUSTRIJSKO CONO NAMERAVA PREKUPČEVATI SOŽALJE — V nedeljo 25. aprila je nenadoma preminula 59-letna Angela Gulin s Pod-konkonela, mati člana openskega orkestra. Njemu in vsej družini izrekamo tudi v imenu članov openskega orkestra i'kreno sožalje. V počastitov spomina tovariši Karla Vrabca daruje SHPZ 5.000 lir za gradnjo osre injega Ljudskega doma v Trstu. Hudo nas je prizadela vest o smo izvedeli, da je prejšnjo redo 5. t. m. po kratki bolezni ' tržaški bolnici nenadoma .reminul Karlo Vrabec. Z rjim smo izgubili v Trstu markantno, častitljivo osebnost, lajstarejšega prosvetnega de-vca, ki je v izdatni meri po-nagal graditi napredno slo-ensko ljudsko kulturo na tem - ajbolj ogroženem Ozemlju. 3b njegovi smrti nam je, kot bi e poslavljali od generacije, ki pomeni za nas tržaške Slovence, kakor tudi za v:e napredno tržaško demokratično ljudstvo, :anesl. iv kažipot, ki nam še iz prošlosti kaže smer v določnost. On je bil med nami re htavnik najstarejših zalednih Slovencev, ki so vede-i. kaj hočejo ter se zavedali sažnosti kulturnega, nacionalnega, socialnega in političnega letovanja na tem eksponira-nem in važnem tržaškem tene TU. Karlo Vrabec, ki se je rodil 19. junija 1879 v Pliskovici na Krasu, je že kot mlad čevljarski vajenec kmalu po prihodu i Trst pristopil k takratnim irosvetnim društvom. Postal je član «Tržaškega podpornega Iruštva», «Tržaškega pevskega društvu), igralec pri igri «Rokovnjači», in leta 1902. ga že lajderno med ustanovitelji ržrškega «Dramatičnega dru Uva». Kot zaveden mladenič je :mnlu spoznal bistvo borbe načelnega delavca ter se priključil delavskim strokovnim srganizacijam, ki jim je ostal tvest do smrti. Pod okriljem delavskih organizacij je bil na Vrabčevo pobudo ustanoven «Ljudski oder», kateremu e bil prvi knjižničar ter pomagal ustanavljati podružnice po Krasu, Goriški in ostali Primorski. Z uničenjem slovenskih in naprednih italijanskih kulturnih in političnih organizacij od strani fašizma ni bito prizanešeno niti našemu 'ar u. Začel se je njegov kri-ev pot po ječah, ko so ga fašisti zapirali ob pri'ikah prazr likov Prvega maja, ob usmrtitvi Sacco-Vanzettija, ob prihodu Mussolinja itd. Za časa isvobodilne borbe je okusil mučenja v ulici Bellosguardo, kjer ga je konec vojne rešil ■red deportacijo v Nemčijo. Po vojni ga najdemo spet v aznih naših društvih in organizacijah in po izdajstvu titov-cev leta 1948. se je odločno postavil na stran naprednega de-ovnega ljudstva in Sovjetske sveže, ki jima je ostal zvest do groba. Bil je član Glavnega idbora SHPZ, član Partije, 'redsednik prosvetnega društva «Simon Jenko» in ob obnovitvi «Ljudskega odra» se je kljub visoki starosti pridružil tudi kot igralec, prevzel vlogo Sizova v Gorkega «Materi» ter ìastopal z igralsko skupino v Trstu in širom dežele. Zdaj našega Karla ni več! Srce se nam stisne ob misli, da nas je ta vedri, vedno šaljivi tovariš za vedno zapustil. V: egov a gola glava in dolgi beli brki ne bodo več blesteli na nsših prireditvah, na kulturnih večerih ne bo več reci -eč prihajal na seje Glavnega idbora SH.BZ, kjer smo vselej poslušali ter upoštevali njegove preudarne nasvete, ki so temelj i na bogatih dolgoletnih izkušnjah. Bil je požrtvovalen in skromen, a neizprosen v tvojem prepričanju v borbi za iravice delovnega ljudstva in lagodne pravice Slovencev na itO. V svoj skromnosti je voje denarne prispevke vselej podpisoval le s psevdonimom Jrh ali Matiček, kot je podpi-al še zadn i prispevek za ti-ikovni sktod «Dela», ko je bil tadnjič pri nas na SHPZ. Takrat se je še ponorčeval češ, la ««vrabček ne bo več dolgo čivkal», a nismo mu verjeli. Ta žalost pa se je njegova slutnja le prezgodaj uresniči-a in ne bo nam dano, da bi z njim letos veselo obhajali njegovo 75 letnico. Dragi Karlo! Bil si nam dober tovariš in hudo bomo občutili Tvojo izgubo. Se ob zadnji uri si mislil na nas ter nam poslal «Knjigo o Sovjetski zvezi», naj jo čuvamo. Prav v •em smislu, ki je obenem srnici vsega Tvojega življenja, pomo ohrani J to knjigo ter 'uvali in ljubili Sovjetsko zve-io, kakor si jo Ti ljubil ter i ostal zvest do groba! — Slava Karto Vrabcu! Svojcem in sorodnikom v i-nenu 'SHPZ in vseh presvetlih delavcev naše iskreno so-čalje. JUSTO KOŠUTA * * * V četrtek popolane smo pompa J našega dragega in nepozabnega prijatelja in tovariša Karla Vrabca. K pogrebu je prihitelo mnogo ljudi, Slovenec in Italijanov. Iz mrtvaške tapeto do ul. Pascoli so krsto, :avito v rdečo zastavo nosili ovariši, Slovenci in Italijani Ta ul. PascoU sta se od pokojnika poslovila z v srce sega-očimi besedami tov. Justo Koluta in Ruggero Spad aro. Po-eg pred tavnikov raznih demokratičnih organizacij in ES o se pogreba udeležili tudi '°dite' j naše Partije ter s tem še enkrat pokazali, kako zelo m ceni i nepozabnega pokojnika. SHPZ je namesto venca (pokojnikova izrecna želja je bila: nič cvetja, temveč le do-brodetoa dejanja) dala 5.000 lir v sklad za gradnjo Ljudskega doma v Trstu. O liku pokojnika in o njegovem delu bo naš list obširneje pisal tudi v prihodnji številki. V OKOLICI MESTU JE D000LJ Orioni zemljišč za stanovanja Nameravane razlastitve so protizakonite - IVIJ naj resno pomisli, predno napravi kateri koli korak Prizadetih 300 kmečkih družin- iz Sv. M. M. sp., Domja in Ricmanj še vedno čaka, da bodo merodajne oblasti zavzele jasno stališče v pogledu nameravanih razlastitev za takozva-no stanovajsko cono v Zavljah. Tržaška občina se do danes še ni izjavila in to kljub inter-ven ijam naših svetovalcev. Prav tako molči tudi VU, ki ji je poverjena naloga upravljanja našega Ozemlja in bi kot taka morala nastopiti v obrambo ogroženih kmetovalcev. Problem razlastitev je širšega pomena, ker gre v danem primeru za vprašanje nadaljnega obstoja našega skromnega kmetijstva. V zadnjem času se je zvedelo, kaj namerava Ustanova za industrijsko cono z zemljišči, ki jih bo razlastila. Na navedenih zemljiščih bodo zgradili kakih 1000 stanovanj za de-'avce in to v daljšem roku, to načrtu bi se moralo to izvesti v kakih 5 letih. Pri tem pa ni mogoče prezreti vloge, ki jo bo imela navedena ustanova. Slednja ne bo namreč gradila stanovanj, marveč samo razlastila zemljišča in jih nato prodala drugim ustanovam ali celo zasebnikom za stanovanjske gradnje. Ze samo to predstavlja grobo kršitev zadevnega zakona, ki. poverje tej ustanovi točno določene naloge. ki se nanašajo na razvoj industrije, nikakor pa ne na prekupčevanje z razlaščenimi zemljišči. Naravno je, da nihče ne nas protuje gradnji stanovanj za delavce. Toda to se lahko izvaja — kar smo že večkrat poudarili — ne da bi v taki meri prizadeli naše kmete. Delavci bi bili prav gotovo presrečni, če bi prišli do stanovanja, tudi če bi slednje ne bilo prav v bližini tovarn. V tem primeru pa je v tržaški okolici dovolj občinskih zemljišč, ki ne služijo nikomur, katera bi se lahko uporabila. To naj u-pošteva VU, ki mora resno pomisliti predno podvzame kateri koli korale, Sestanek članov ZMP zaradi razlastitev Na podlagi sklepa zadnje od-borove seje je sklicala Zveza malih posestnikov za jutri, v nedeljo 9. t. m. ob 9. uri se-,tanek svojih članov, ki so prizadeti zaradi nameravanih raz-a titev v industrijski coni v Zavljah. Sestanek bo na sedežu Zveze v ul. Zonta 2, I. Razpravljalo se bo o nadaljevanju ikciie v zaščito koristi vseh prizadetih. Prvi maj v Saležu Tudi v Saležu smo dostojno rišev prižgala lep kres. Spomenik padlih smo okrasili s svežim cvetjem in prižgali luči, da je bil ves razsvetljen, kar je napravilo globok in nepozaben vtis med vsemi vaščani. Marsikateremu se je ob spominu na naše padle junake ta dan orosilo oko. Na dan 1. maja zjutraj smo razobesili na spomenik de'avsko zastavo in položili venec z napisom «Nadaljujemo vašo borbo». Okrog 8. ure ztotraj je kriška godba, ki jo je spremljala -ečina vaščanov, svirala budnico po vasi. Na oknih so vihrale šte i ine delavske zasta ve. Sprevod se je ustavil pred spomenikom, kjer je godba zaigrala partizansko žalostinko proslavili 1. maj, ve'iki de- «Žrtvam». Popoldne pa so šli avski praznik. Na predvečer vaščani v veJkem števito na je skupina požrtvovalnih tova- i prvomajsko proslavo v Križ. Ostanite doma! V sredo 12. maja, kot zgleda, bo odšla / - našega mesta v Avstralijo tretja skupina rojakov: Iz po- razvidno da se za Avstralijo prijavljajo predvsem mladi ljudje, ki mislijo v svoji: naivnosti, da bodo dobili nekaj več gotovosti na tuji zemlji in da se bodo z lahkoto rešili more, ki jih pri. nas tlači, V Avstralijo gredo, smo rekli, predvsem mladi ljudje slovenske in italjanske narodnosti. Starejši ljudje se že zavedajo, da Avstralija jim ne more nuditi tistega, kar ne dobijo v Trstu. Zavedajo da je mesto borbe tu pri nas, kjer bi bilo lahko kruha in zaj služka za vse, če bi se vodila pravilna gospodarska politika, predvsem pa če bi nehali s politiko barantanja in mešetarjenja z našim Ozemljem. To, kar starejši razumejo, moramo dopovedati tudi mladincem. Vemo, da je mladinec bolj nagnjen k naglim in marsikdaj tudi nepremišljenim odločitvam. Vemo pa tudi, da mladinci radi poslušajo besedo tistega, ki jim ve nekaj povedati. Mislimo, da je važno, dopovedati mladincem, da v Avstraliji ne bodo našli raja in da bo njihovo DFS SO PREIMENOVALI V ..SOCIALISTIČNO ZVEZO" Titovska skupina v Gorici si je nadela novo krinko Združenje z magnacucchijevci ne bo nudilo nobenih koristi zamejskim bratom GORICA — V nedeljo je i-mela titovska «fronta» svoj drugi kongres. Na njem je bila sprejeta vrsta sklepov, med katere spada tudi ta, da se doto tanje ime fronte zamenja z novim. Tako se bo odslej dalje imenovala «socialistična fronta Slovencev v Italiji». Na conoresu je bila sprejeta tudi rosebna resolucija, v kateri se naglasa, kakšen bo novi program Fronte. Zgodilo se je torej to, kar mo že svoj čas predvidevali in o čemer smo tudi pisali. Vodstvo fronte je namreč ugotovilo, da z dosedanjim pro-'ramom in pod dosedanjim i-nnenom ne more dalje. Preveč "udi je namreč spoznalo, kaj je v resnici bila DFS. Zato so si izmislili novo masko, s katero bi bilo mogoče še nadalje životariti. TITOVSKA AKTIVISTKA TOŽI TOV. DUŠANA L0VRIH0 Izpovedi prič potrjujejo absurdnost namišljene obtožbe V torek je bila pred tukajšnjim sodiščem razprava proti doanskemu župan tov. Dušanu Lovrihi. ki ga znana litovska aktivistka Dora Samec obto-uje, da jo je 8. novembra lanskega, leta udaril s pestjo in brcnil v nogo. Zrežirana mahinacija proti našemu tovarišu in pri jubljenemu županu gotovo ni slučajna, marveč je to člen verige neštetih titovskih besnih izpadov in provokacij proti dolinskemu županu. s katerimi niso štedi.i ob nobeni priliki. Dogodek, ki je dal tržaški titovski agenturi sicer zelo reven opri.em za nov izpad proti tov. Lovrihi, se je pripetil v neto'jo 8. novembra zjutraj. Pripeti! se je takoj za zločinskim titovskim napadom na tanovsnje tov. Lovrihe, ko se to sre li noči v ula na okna rsvi toča ctobe’ega kamenja, 'ti e razbila lesene oknice in vse šine. Prav tiste dni so bili tudi drugi naši tovariši tarča titovskega vandalizma. V ne- deljo 8. novembra pa je prišla ,._, r. „ — „. ! n 1 dvorišče staršev Lovrihove t ral Gregorčičevega «Siroma- žene titovska aktivistka Dora ta» in Grudnovih pe-mi, ne bo Samec in začela spraševati po zahvala SHPZ SHPZ izreka zah. alo vsem .prosvetnim društvom in vsakemu posameznemu članu, ki so po svojih močeh prispevali k sijajni manifestaciji letošnjega delavskega praznika 1. maja. Posebna zahvala njim, ki so se udeležili sprevoda v narodnih nošah. «V nižavi» v Križu preložena Igra v treh dejanjih «V nižavi», ki naj bi se uprizorila v Križu na predvečer 1. maja, je bila zaradi dežja zadnji hip nreložena ter bo drugo nedeljo, 16. t. m. ob 20. uri na prostem; kje, bomo javili prihodnjič. Za to igro vlada izredno zanimanje domačinov in okoličanov ter smo prepričani, da vsestranski uspeh ne bo izostal. Pri predstavi bo sodelovala tudi domača godba. PD «Ravber» na Greti je imelo prejšnji četrtek, 29. aprila svoj dobro uspeli redni občni zoor, Katerem je prisostvovalo lepo število članstva. Bil je tz-"totoT nov odbor. V imenu SHPZ je pozdravil tov. Gombač, ki je orisal naloge prosvetnega društva za ojačenje delovanja in povečanje članstva ter želel mnogo uspehov. Pevski zbor Lonjer-Katinara je nastopil prejšnjo nedeljo s svojim zanimivim sporedom na radio Trst II. s prav dobrim uspehom, za kar mu čestitamo, kakor tudi njegovemu pevovodji Karlu Čoku! Tov. Viktor Bertok 6U-ietnlk Danes slavi tov. Viktor Bertok iz Skednja, član Glavnega odbora SHPZ, predsednik prosvetnega društva, pobornik kulturnega in političnega delovanja v Skednju, v krogu svoje družine šestdesetletnico. K temu pomembnemu življenjskemu jubileju ma čestitajo vse naše kulturne in politične organizacije in napredna škedenjska javnost, želeč mu še mnogo uspehov in zdravja! K čestitkam in željam se pri-iruiujeta tudi SHPZ in uradniški kolektiv «Dela» ter mu kličeta: Se na mnoga leta! Lep kulturni večer v Podlonjerju PD «Zvezda» je priredilo zabaven večer v nedeljo, 25. aprila v svojem prosvetnem domu v Podlonjerju s sodelovanjem PD «Višava» s Konkonela. Ob začetku je tov. Jelka Gerbec podala kratek nagovor o nujnosti ojačenja naših prosvetnih društev za razširitev kulturnega delovanja in dosego narodnih pravic. Sledil je ljubek nastop najmlajših v načinih nošah z recitacijama «Narodna noša» in «Nabrežina». Mnogo' rio se prisotni nasmejali ob na- stopu konkonelske dramske skupine z dvodejanko «Lažni zdravnik». Zelo je ugajal Sebastjan, lažni zdravnik, kakor tudi njegov prijatelj Lipe. Izrazito so bile podane vloge bolnikov, krčmarice, pismonoše in primarija. Ta dramski skupina je te ponovno poka zala svojo lepo visoko zmogljivost. kar ji daje možnost uprizarjanja tudi večjih, zahtevnejših dramskih del. Prepričani smo, da se bo kmalu tudi v teh izkazala. Ub koncu prireditve so mladinke zaplesale še lep balet, ki so ga morale na splošno željo ponoviti. Ves večer je potekel v prijetnem razpoloženju številnih gledalcev. Kosovelova proslava. v soboto 24 .aprila na sedežu PD «Marušič» v gostilni Kante v Pocolu je v vseh ozirih lepo u-spela. O 'Kosovelu je predaval tov. Kapelj, ki je prikazal pesnika našega Krasa kot borca za pravice slovenskega delovnega ljudstva, s katerim je bil, kot pričajo vse njegove pesmi, tesno povezan. Poslušalci so z zanimanj nn sledili lepemu predavanju, kakor tudi nekaj recitacijam, ki iih je podata dijakinja Vera. Zelo ie navdušil tudi pevski oktet s Proseka-Kontovela, ki je s svojo pesmijo razveseljeval še n prireditvi. Želimo si še več takih kulturnih večerov! dogodku taščo Lovrihe, čeprav se prej že dolgo časa niso hiti pozdravljali. Jasno je, da je bil ta obisk za razburjeno in prestrašeno družino docela neza-žeton in je predstavljal prav-;afo provokacijo. Vsi člani družine, ki so medtem prišli na dvorišče, so večkrat pozvali Samčevo, naj odide, česar pa Ti storila. Končno je prišel tudi tov. Lavriha, ki jo je isto tako pozval, naj odide in, ker je trmasto vztrajala, jo je pre-ei za roko in odstranil. Samčeva pa je skušala na procesu dokazovati, da jo je udaril in brcnil, pri svojih izpovedih pa to prišla večkrat v zagato. Na procesu je prišlo tudi na dan, da je po dogodku obiskala družino Riharda Kermaca, kjer je natvezla ves potek dogodka seveda po svoje in nato dopove-lala Kermaču naj priča, kako to to Lavriha udaril, ako hoče še živeti, ko bo prišla jugoslovanska armada. Toda njena grožnja tej priči se ni obnesla, ker je njegova izpoved, kakor tudi vseh ostalih prič dokaza-'a vso absurdnost sproženega nrreesa in obtožbe. Dne 11. t. m. bo sodišče zaslišalo na domu bolno Frančiško Petaros por. Pangerc, ki naj bi bila za t it ovce glavna priča. Iz tega razloga je bil proces odložen. lik mora biti za vzor vsem mlajšim tovarišem. Slava, večna slav' ■ Tebi, tovariš Anton Petaros! Težko prizadeti družini izraža naš list iskreno sožalje. °op'reb, ki se ga je udeležila velika množica Brežanov, se e vršil Včeraj ob 1;6. uri. Za preprečitev barantanja s STO (Nadaljevanje s 1. strani) Smrt predanega komunista Rocolc, . V sredo 5. maja je nenadoma preminul v tržaški bolnici tovariš Anton Petaros iz Ricmanj. Njegova smrt je težko prizadela ric-manjske tovariše, ki so ga i-meli ža enega izmed najzvestejših in najbolj predanih komunistov in demokratov. Rodi se je 23. novembra 1892 in e že v rriiàdih letih postal aktiven član naprednega gibanja. V. Komunistični partiji je bil vetom od leta 1921. -Za časa .fašizma ni klonil. V narodno osvobodilni borbi pa je bil znan aktivist in partizan, ki to dal. kar je mogel, za zlom nacifašizma in osvoboditev. Zaposlen je bil v čistilnici «A-quila», kjer je bil tudi med delavstvom priljubljen in spoštovan. Septembra 1953 je bila njemu, kot najstarejšemu komunistu, izročena nova žaltava ricmanjske sekcije. Ob tej priliki se je zadolžil, da jo bo čuval kot punčico svojega očesa. Tovariš Anton Petaros bo vedno za vzgled ricmanj-ikim in ostalim kopiu-nistom tef demokratovi: Njegov svetji pili i Italijo i Jugoslavijo k /ozu evropske obrambne skupnosti, vozu atlantskega bloka Naše ljudstvo, prav posebno tržaški Slovenci vemo, komu se imamo zahvaliti za vse te načrte. Vemo, komu se imamo zahvaliti za najnove:ši načrt, d ima namen uničiti Tržaško ozemlje, ga razdeliti in nas prodati Italiji: Titu in njegovi vladi; nikomur drugemu. Tito nas je izdal, nas je prodal, nas je izročil Scelbi in Rimu, kot da bi izročil vrečo krompirja. Najnovejša poteza ZDA proti interesom Tržaškega ozemlja, njihov najnovejši poskus za uničenje mirovne pogodbe z Italito je omogočen od Titove hlapčevske in klečeplazne po litike, od izdajstva nad Jugoslavijo in nad tržaškimi Slovenci. Mi Slovenci pa bomo skupno z Italijani odločno na-laljevali boj za ustanovitev Tržaškega ozemlja. Proti Titu in Sce'bi, za STO! To naj bo naše geslo! V sklepni resoluciji se med Jrugim poudarja, da se bo «socialistična fronta Slovencev» borila za enotnost vseh Slovencev v Italiji, da bo najte-ine e sodelovala s tistimi -italijanskimi demokratičnimi množicami in organizacijami, :i stremijo po ostvaritvi dejan-ko neodvisne socialistične Ita-re, da obsoja razbijaško delavnost reakcionarnih krogov mej Slovenci, da bo razkrin-fcovala vse nasprotnike napredka in mirnega sožitja o-beb narodnosti itd. itd. Nedvomno so ta gesla zelo epa. Stoherni zamejski Slovenec bi jih moral pozdraviti iz dna srca. V bistvu pa ni tako, v bistvu je vse narobe, je tako, kot smo že zgoraj omenili. Ne gre torej za nič novega, pač pa se skuša vsa stvar samo prebarvati in ji nadeti nova maska, ki naj bi prestopila morda kakega naivneža. Nikakor pa ne more preslepiti razgledanega čtoveka, poštenega Slovenca, ki resnično ljubi svoj.narod, ki čuti s svojim narodom, ki si želi resničnega napredka in pravega bratskega sožitja z Italijani. Katere -so (iste italijanske demokratične množice, na kamre mislijo voditelji SiFS? To e peščica magnacucchijevcev, ki so, kot je že vsem znano, navadni agenti, ki delujejo po navodilih reakcionarnih krogov, ki nočejo, da bi v Italiji prišlo do pravičnejše ureditve. Ta peščica renegatov rovari proti resničnim demokratičnim ilam, proti delavskemu razredu, proti njegovi enotnosti, d je predpogoj za zmago pra-/ice in zato, da dobijo Slovenci tiste pravice, ki jim po ustavi pripadajo. Ce kdo spada v vrste nasprotnikov napredka in mirnega sožitja Slovencev in Italijanov, potem so to v prvi vrsti litovski voditelji, ki že od vsega početka delajo proti temu, bodisi tu v zamejstvu, kakor tudi v Jugoslaviji in v coni B STO. Resnični demokrati in pošteni ter zavedni Slovenci v 1-taliji se dobro zavedajo dejstva, da je za razvoj demokra-cito, za napredek nacionalne kulture, za zaščito svojih nacionalnih interesov in za bratsko sožitje z italijanskim de- mokratičnim ljudstvom neob-hodno potrebno sodelovanje z naprednimi, s pravimi demokrati, s socialisti in komunisti, nikakor pa ne s peščico piača-:ih špijonov. Zahvala Podružnica Zveze enotnih sindikatov v Nabrežini se zahvaljuj vsem, ki so kakor koli prispevali k dobremu u” spehu prvomajske proslave. O-benem se zahvaljuje tudi za v e denarne prispevke, posebno trgovcem in obrtnikom, ki so se velikodušno odzvali. Pripravljalni odbor 1. maja z Opčin se iskreno zahvaljuje openskim trgovcem, gostilničarjem in obrtnikom, ki so širokogrudno prispevali 31.000 lir v sklad Prvega maja. Prav tako se iskreno zahvaljuje o-stalemu prebivalstvu, ki je v skad Prvega maja prispevalo 22.000 lir. življenje zelo težko, mučno in trdo. Moramo jim predvsem dopovedati, da ne smejo zapustiti svoje rodne grude, ker je to kapi-tulanstvo pred težavami. In, če človek ne zna prebroditi težav na svoji Ipstni zemlji, jih ne bo znal prebroditi niti na tuji, mačehovski zemlji, ki ga bo izgarala do zadnje kapljice krvi. S svojo besedo, s svojimi akcijami, s svojo borbo za boljše življenjske pogoje na naši zemlji, moramo preprečiti, da bi naše Ozemlje umiralo, kajti te močne skupine ljudi, ki odhajajo v daljne kraje, so kot kri, ki zapušča človeško telo. Naj bo naše geslo: «Ne zapuščajte rodne grude! Ostanite vsi doma!» Tistim pa, ki odhajajo, želimo srečno pot. Istočasno pa jim moramo povedati, da gredo v deželo, kjer je delo težko, moreče. Gredo v deželo, kjer so drugi delavci, ki se prav tako kot pri nas bo--ijo za košček kruha ,za izboljšanje delovnih in življenj ikih pogojev. Bilo bi sramotno, če bi se naši ljudje pustili zavesti od raznih špekulantov in trgovcev s človeškim mesom in postali stavkokazi teh delavcev. Ce že hočejo v Avstralijo, naj ostanejo vedno zvesti delavski stvari, naj učvrstijo predvsem tam delavsko solidarnost, naj postanejo bratje avstralijanskih delavcev, naj Jih podprejo v njihovih pravičnih borbah, ker le tako bodo dosegli, da bodo tudi od njih podprti v težkih borbah, ki jih bodo morali biti, če si bodo hoteli ohraniti košček kruha. Pozdravljeni, dragi bratje, in ne pozabite nikoli svoje rodne grude! Literarni natečaj za dijake Za teden dni Sobota, 8. - Zmaga nad nacizmom p Nedelja, 9. - Gregor (prvi krajec,1. Ponedeljek, 10. - Izidor Torek, 11. - žiga Sreda, 12. - Pankracij __ Četrtek, 13. - Servacij |bxlr Petek, 14. - Bonifacij ZGODOVINSKI DNEVI 8. 1945 so zavezniške sile izbojevale zmago nad nacistično. Nemčijo. 12. 7944 je izšla v Trstu prva taj-| na številka glasila «Unita* Operaia». n 't() v j' TRST II. lom' SOBOTA: 15.15 JugoslovansKlknu folklorna glasba - 16. Oddaja zaLto_ najmlajše - 19. Pogovor z ženo v 21. Malo za šalo - -malo zares pa 21.45 Paganinijevi capricci NEDELJA: 8.45 Kmetijska oddaja - 9.15 Slovenske pesmi - D Glasba po željah - 16. Malo za šalo - malo zares - 17. Konc erto zbora «Avgust Tanče» iz NabreJ žine - 18.30 Koncert pianista Ga'pt brijela Devetaka - 20.50 RicharAie n ’ečj( ra dar (ve. Wagner: LOHENGRIN, , PONEDELJEK: 13. Slavni pevci - 19. Mamica pripoveduje “klij 20.30 Rimski Korsa-kov: Španskim : i-ap-iccio - 22. Richard Wagner), . LOHENGRIN, 3. -dejanje. TOREK: 13. Glasba po željah '«kt 18.40 Koncert baritonista Marija-zat( na Kosa - 19. Sola in vzgoia ' 21. Radijski oder - Ludvik Tho- - lu m-a: LOKALNA ŽELEZNICA, včfgto. ielolgra v 3 dej. -i| ,. SREDA: 18. Dve Svendsenovi Man • vpdbi - 19. ZJd-rav,niški vedež f dni 20.30 Gershwin: Koncert za klatil,, d vir v F-duru - 21.15 Zbor Slovenj nke -filharmonije - 22. Književnost in umetnost. pP' ČETRTEK: 18. Rimski Korsa-Je n kov: Zlati petelin 19. Mamičini, Hl, pravljica - 21. Dramatiziran*. 1 zgodba - 22. Glasbeno predavanji 'I PETEK: 13. Glasba -po željah :rHšar 20.05 Dve slovanski simfoničniL. skladbi - 21. Tržaški kulturni e razgledi - 21.15 Iz angleških kon-“ ». ce-rtnih dvoran - 22. KnjiževnoSktočt in umetnost. k0v; k 1 U I X O to- pen o OPČINE tli?] Sobota, 8. m-a.ia: «Narednik BunTOjja (Il -sergente Bum,). ito Nedelja, 9. maja: «Konjar nadvoJj Uredništvo «Ljudskega koledarja» razpisuje med dijaki slovenskih srednjih šol nagradni natečaj za najboljši izviren spis v prozi. Oblika in vsebina spisa sta oo jubna (novela, črtica, povest, pravljica, basen, prispe-vex iz folklore, zgodovine, arheologije itd.), poželjno, pa J e, da je snov zajeta iz naših kra-ev, odn. iz življenja tržaških Slovencev. Prispevek naj obsega približno 3 do 5 tipkanih strani. Trije najboljši prispevki bodo objavljeni v Ljudskem koledarju 1955. ter nagrajeni s sledečimi nagradami: L nagrada 5.000 lir; II. nagrada 3.000 lir; m. nagrada 2.000 lir. Prispevki morajo biti poslani na SHPZ - uredništvo Ljudskega koledarja, Ponterosso 6, II. do vključno 31. julija t.l. UREDNIŠTVO LJUDSKEGA KOLEDARJA vodinie» (Lo stalliere dell’.'tel; granduchessa). >n nt Ponedeljek, 10. maja: se ponovi v . Torek, 11. maja: «Pos-tojanka iddVl gubljeni-h ljudi» (L’aivamipostrt’il degli uomini perduti). fijij-, S^eda, 12. maja: se ponovi. L... Cetrfe'V 13. maia: «-Pustolovščini-, ul v Kairu» (Avventura al Ca|,l3tie ro). trg « Petek, 14. maja: «Uporniki Va»j; , deje) (1 ribelli della Vandea). J ■ - - - ■ --(«in V t ednu se začne io predstav<">brsl ob 18, za-dnia oto 22. Ob neddt. -=- -h Hija Mah in n-azniki-h začetek ob zadnja ob 22. star Prejšnji petek se je ponesrečil na delu 31-letni Jožef Milič iz M'alega Repna 24. V delavnici Luksa -na Proseku mu je odletelo vroče dleto v levo oko. Ozdravel bo v 15 dneh. *** Na dan 1. maja se je pripetila v Miljah težka prometna nesreča, ki je zahtevala na žalost človeško žrtev. Okrog 19. ure sta se vračala na motorju proti domi 46-letni Romano Cossi in njegova žena Armida Brajnič. Nenadoma je zavozil pred motor neki kolesar, -kar je povzročilo trčenje. Cossijeva žena je padla z motorja ravno v hipu, ko je privozil v nasprotni smeri avto Justa Simič iz Doline. Klj-ub temu, da je šofer zavrl z vso silo, so kolesa avtomobila zmečkala nesrečno ženo, ki je izdihnila med prevozom v -bolnico. Policija je ugotovila, da je bil kolesar vinjen. *** Zavezniško vojaš-ko sodišče ie v torek obsodilo jugoslovanska begunca Ivana Valjavca in Lju-bo-mira Gavariča, vsakega na -pet let zaporne 'kazni. Obtožena sta bila poskusnega uboja Stefana Ciizmiča in ilegalne posesti orožja, razen tega je bil Valja-vec obtožen ilegalnega vstopa na naše ozemlje. **t Te dni je policija aretirala dobro organizirano skupino tatov avtomobilov, ki ji j,e načeloval Prvomajske manifestacije INadaljevanje s 1. strani) vic delovnih množic. Svoj govor je tov. Pajetta zaključil s tem, da je zagotovil tržaškemu delovnemu ljudstvu, da je delovno ljudstvo Italije solidarno z njim. Tudi na podeželju so bile na dan Prvega maja razne prireditve. Po raznih vaseh so bile v zgodnjih jutranjih urah budnice. Dopoldne so bila zborovanja v Miljah, kjer sta govorila tov. Bonomo Tominez in Karel Siškovič; v Nabrežini, kjer sta govorila lov. Dušan Lavriha in Ant. Gattonar, ter v Križu, kjer sta go: lorila tov. Ado Slavec in G. Muslin. Ub tej priliki so proglasili za udarnike pri gradnji Ljudskega doma v Križu 70-letnega Antona Košuto (Stropa), 60-letnega Andreja Košuto (Samatorkena) in Sedmakovo družino. Prispevki za h ma j 43 letni Giacomo Botalli iz ul. Re-voltella. Aretiran i so bili nadalje Carlo Cibic iz ul. Media, Antonio Martini iz Sv. Sobote, Dino Redi-vo iz ul. Molino a Vento. Policija je aretirala še nekaj drugih oseb, ki so 'kupovale razstavljene dele ukradenih avtomobilov. Preiskava -pa je vedno v -teku. *** Jz stanovanja 40-letnega Vladimirja Gorjupa s Proseka 153 io neznani zlikovci odnesli v torek zvečer zlatanino v vrednosti 120.000 lir. *** Filobus- proge št. 5 je v sredo podrt v ul. Tarabocc-hia 60-letno Filo-meno Čehovin por. Štoko vac iz ul. Gatteri 35. Pri padcu si je zlomila desno roko. O-zdravela bo v kakih 40 dne-h. * * * V dneh od' 22. aprila do 5 maja se je v tržaški oibčini rodilo 96 Otrok in 5 mrtvorojenih, umrlo je 114 oseb, porok je bilo 116. Intervju tov. Lovrihe na radiju Trst II. Radijske poslušalce obveščamo, da bo danes, v soboto 8. t. m. ob 15. uri radio Trst II. oddajal intervju o občinskih vprašanjih dolinske občine z županom Dušanom Lovriho. Sobota, 8. maia ob 19.30: Mariji?’;,th< Walewska». .pij Nedelja, 9. maia ob 17: se ponovi-L-,. Sreda, 12. -maja ob 19.30: «Razsuto» -pač» (Lo sprecone). to'* 1 Nje NABREŽINA to . Soboto. 8. maia ob 20.30: slovenfjhjc skl fi-l-m «Vesna». ra r Nedelja, 9. maja ob 16. ■- ,'1 ™ ' se ponovi. in 2oVU Sil: Sreda, 12. maja ob 20.30: «Ure Stote» (Le ore sono contate) i. Film RKO. DOLINA *0 ■Jer Sobota, 8. maja ob'"19.30: «Zvto ■............................s/m . Us r»00 avtoceste»‘(La belva dell'aU,?!)tet tostrada). Pre-oovedano izpet ta v 16 let. Nedelja, 9. maja ob 17.30 in 19.30-;-J*01 se ponovi. 'lcen- Petek, 14. m-a-ja ob 19.30: «V podih j] zemlju Los Angelesa» (I oaSV. sifondi di Los Angeles). . l! rvan R de Šolske vesti l r 1 VLAGANJE PROŠENJ 1>E Ni ZA IZPITE . Na državni višji realni g imi "ie: naziji s slovenskim učnim je', ah -, "Jel zikom v Trstu, ki ima pole*: 194 razredov z učnim načrtoit hloV; reatoe gimnazije tudi razred(| j,t učnim načrtom klasične gim' raž nizi to in liceja, se sprejemaj^ij^ prošnje za pripustitev k spre-« iemnim zrelostnim in priva*'. e-nim izpitom, in sicer: . Prošnje za sprejemne in pri'J de vatne izpite je treba vložiti d1’ »lit 20. maja, prošnje za zrelostni .Jac izpite pa do 15. maja. Prošnje sprejema tajništv0^. zavoda v ulici Lazzaretto veCV chio 9, II. vsak dan od Iv. do 12. ure. Jn>'r Začetek spretomnih in pri'.' d; vatnih izpitov bo 4. junija o® eSlts 8.30, začetek zrelostnih izpito' »rat pa bo 21. junija tudi ob 8j30" jy * * * bed, Ravnateljstvo Slovenske ni'*. rla žje srednje šole v Trstu, ulic3lilzbe della Scuola Nuova 14, spor01 (Ufl ča, da se vrši vpisovanje z.s%u sprejemni izpit vsak dan v ta)‘L . ništvu šole od 9. do 12. urto rtI ,v,Qia-11 Vpisovanje traja do 20. malto _d Istočasno se sprejemajo tUtotoša prošnje privatistov za nižji te-’ Pra izpit in privatne razretop čajni dne izpite. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» J-, Tiska tip. RIVA, Torrebianca 1* -1 Dovoljenje AIS Objavljamo delni seznam prispekov, ki jih je prejel odbor za proslavo 1. maja: iMilje nadaljnjih 55.040 lir, tovariši cel. Rinaldi 11.345, skupina trgovcev pri Sv. Jakobu 2.700, osebje Kina ob morju 3.700, zbirka Valdistena 6.200, cel Tome in Jamnik na Pončani 5.935, cel. Zektin Roncane 4.115, cel. Zol-Ceccarini Pončana 4.245, cel. Buttoraz-Milje 3.050, ladjed. ;Sv. Roka 9.030, Felzsegi 2.180, Božiči 1.230, sekc. Curiel 31.710, Opčine 1.000, Kolonkovec 1.930, potujoče osebje Acegat 13.300, Acegat-ul. Genova 2.900, sekc. Skedenj 24.300, sekc. VOlM 5 tisoč 960, -Sv. Alojz 9.000, -Pro-sek-JContovel 5.36-5, Greta 10 tisoč 790, -Pončana 14.295, občinska klavnica 7.000, žena pok. tov. Bolčine 1.000, nadalj-ti. polog sekc. Curiel 25.720, Skoj jet 6 324, Sv. Ivan 10.010, odtod. Sv. Marka 28.740, cel. «Polvere rossa» -5.000, Prosek-Kontovel nadaljnjih 3.500, Ro-' jan 2.350, Milje in vasi 48.510, cel. «Passionarla» Podlonjer 6 tisoč, Prebeneg 2.000, Opčine 32.000. Saleg 4.100 lir, od katerih: Škerlj Alojz 200, Škerlj Miljo 100, Stojkovič Alojzija 100, Škerlj -Alojz 100, Svetlič Al bert 200, Svetlič Milena 100, Grilanc Josip 200. Samatorca 2.700; Kante Ivan 500, Kalc Rudolf 500, Gruden Alojz 100, Gruden Angel .200, N. N. 100, N. N. 100, Colja Stanko 200, Doljak Zofija 100, Gruden Zofija 100, Gruden Franc 100, Kralj Ivan 100, Pipan Maks 100, Budin Angel 100, N. N. 100, Gruden Zofija '300. Begi iz Jugoslavije V zadnjih 14 dneh in sicer od 21. aprila do 5. t. m. je pribežalo iz Jugoslavije 46 oseb, od katerih 13 žensk in 3 mladinci izpod 20 let. V sredo 5. t. m. je pribežalo v teku 24 ur kar 14 oseb (8 moških in 6 žena), decina je ilegalno preSlo mejo v torek 4. t. m. 7 oseb, med temi 2 mladeniča. Tragične številke naraščajočih begov iz Jugoslavije so pač slika tamkajšnjih neznosnih razmer. Dejstvo je, da so pribežale od 21. do 29. aprila v našo cono povprečno vsak dan 4 osebe, dočim jih je aribežalo v prvih petih dneh tega meseca kar 27. Huma MALALAN Opčine, Alpinska 83/1 nudi 10% popust ob priliki birme i n; L" d- K, ki icl|ltar 1 od bi L hie %>. rtJOo] se «Jil»! Vedno nove pošiljke PODLOG in (S ku '"U. C " d« BLAGA za moške obleke iz najboljših tovarn po vseskozi konkurenčnih cenah PERTOT TRST GINNASTICA TELEFON 95998 I 'C k k Ne t bo hite 'h i hši K k i; s ; K k k K s k h j ib ^ b ‘Vy