SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 15 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 25 de abril - 25. aprila 2002
NAŠE DELO JE SAD LJUBEZNI Komisija se je poslovila
Poročilo predsednika Toneta Mizerita ob 55. rednem letnem občnem zboru Zedinjene Slovenije
Lahko je naštevati posamezne dogodke in opravke, ki jih je društvo izvedlo v enem letu. Težje pa je prikazati jasno sliko dela, v katerega je bilo s strani velike skupine ljudi vložene toliko ljubezni, kot jo nenehno dokazujejo garači naše skupnosti. Leto dni je že poteklo, odkar smo se zbrali na tem mestu, da pregledamo opravljeno delo in začrtamo korake za prihodnost.
Kaj vse so opravili posamezni referati, ste izvedeli že iz doslej podanih poročil. Težko je bilo to leto v mnogih ozirih in tudi v sklopu gospodarske krize, ki je zadela Argentino in z njo našo skupnost. Zato je vedno bolj težavno tudi delo znotraj skupnosti. Koordinacijska vloga, ki jo izvršuje Zedinjena Slovenija, je v tem položaju še bolj potrebna. Poleg zagotovila enotnega nastopa je to sodelovanje bistveno za pospeševanje dela in štedenje moči.
S tega ozira sem že oh lanskem občnem zboru omenil, kako težko je to poslanstvo vršiti v sklopu dosedanjih struktur in navajal potrebo po organiziranju Federacije slovenskih društev v Argentini. Na žalost smo, kljub raznim naporom, preteklo dobo zelo malo napredovali v tem smislu. Morda je vzrok v nezanimanju ali ker vsakdanje skrbi v skupnosti osredotočajo cilje v drugih opravilih.
Kljub temu smo s strani Domov in organizacij stalno zaznali dobro voljo, složnost in pozitiven odgovor na vse iniciative društva v sklopu Medorganizacij-skega sveta. Na tem področju smo imeli v teku leta pet rednih sej, na katerih je snovi na pretek in mnogokrat zmanjka časa za globoko obravnavo vseh problemov, s katerimi se skupnost srečuje.
Enotnost mišljenja je prišla do izraza na srečanju razširjenega Medorganiza-cijskega sveta ob priložnosti sprejema novega veleposlanika Republike Slovenije v Argentini, mag. Bojana Grobovška meseca avgusta. Še pred tem smo veselo pozdravili v naši sredi škofa Alojza Urana.
V preteklem obdobju se je nadaljevalo lepo razmerje do staronaseljenskih skupnosti. Kadar je bilo le mogoče, smo se medsebojno obiskovali in si pomagali.
Razmerje z veleposlaništvom Republike Slovenije v Argentini se je v zadnjem obdobju znatno izboljšalo. Dialog je konstruktiven in v ozračju medsebojnega spoštovanja skušamo najti najbolj koristne odgovore na razna vprašanja.
Novost v preteklem letu je bila dana tudi na področju razmerja do slovenskih oblasti v domovini. Z veseljem beležimo izglasovanje v slovenskem parlamentu Resolucije o odnosih s Slovenci po svetu. Pri končnem besedilu so člani komisije upoštevali vrsto pripomb in dopolnil, ki smo jih poslali s strani našega društva. Obstaja pa obljuba, da bodo še pred koncem sedanjega mandata izglasovali ^--tjffli^že dolgo zaželeni zakon o odnosih meet hiatično domovino in Slovenci po ‘J<JSgetu. V tem smislu želimo in upamo, da bo %$ilovanje močno tudi v prihodnje.
Operativno povezavo z matično domovino opravljamo še nadalje po kanalu Izseljenskega društva Slovenija v svetu in Svetovnega slovenskega kongresa. Z obojima sodelujemo v mejah naših zmožnosti.
Naša povezava z drugimi izseljenskimi skupnostmi v Argentini in s tukajšnjimi oblastmi se kristalizira po posredovanju tajništva za institucionalne zadeve.
Društvo ima v lasti in v odgovornosti tednik Svobodna Slovenija. V uredništvu si močno prizadevamo, da bi posodobili list, ga naredili bolj privlačnega tudi za mlajše generacije. Zavedamo se, da niso uvedene spremembe popolnoma v skladu z željo vseh naročnikov in bralcev, a verjemite, da skušamo upoštevati vsa mnenja in po svojih močeh ugoditi splošnim željam.
Šolstvo je temelj našega obstoja. Kljub različnim težavam, naš šolski sistem trdoživo deluje, število otrok na rajnih ravneh se veča in sadovi tega sistema vzbujajo občudovanje in navdušenje domala pri vseh obiskovalcih iz domovine.
Društvena pisarna je urejena in vsi obiskovalci so prijazno sprejeti in -dobro postreženi. V pisarni smo na razpolago vsem, ki se obračajo na nas v različnih zadevah, tako iz skupnosti kot iz argentinskega območja, iz domovine ali z raznih koncev sveta. Povejmo pa še, da se je oh koncu lanskega leta in seveda v prvih mesecih letošnjega izredno povečalo povpraševanje in poizvedovanje glede naselitve v Sloveniji. Smatramo, da sicer to ne spada direktno pod okrožje društva, a nudimo vse potrebne informacije, da poizvedovalce napotimo na prave naslove.
Omenimo, da smo ob koncu leta postavili na internet domačo stran našega društva. V poletnih mesecih smo sicer nekoliko počivali, a sedaj pripravljamo razna dopolnila, da ho stran, ki je dosegljiva po vsem svetu, jasno in čim popolnejše poročala o našem delovanju.
Dne 27. decembra pa smo na Ministrstvu za notranje zadeve podpisali pogodbo, po kateri je skupnosti na razpolago 90 planes trabajar”. Po raznih zapletih se je projekt končno izvedel in v tem času skoraj v vseh krajevnih skupnostih delujejo skupine rojakov, ki uživajo to podporo in olepšujejo ali dopolnjujejo strukturo naših Domov.
Ob koncu, kot vedno še beseda zahvale vsem, ki ste na katerikoli način sodelovali v odboru, z odborom in z društvom. Jz srca mi vre beseda: Bog plačaj! Posebno zahvalo izrekam vsem odbornikom, ki so me spremljali v tem obdobju, tistim, ki so redno hodili na mesečne seje, posebej pa to pot blagajniku Matjažu Čeču, ki je sredi leta dobrohotno prevzel to težko in nehvaležno delo in ga izvršuje z zanosom in uspešno.
Ob začetku sem dejal, da je vse naše delo sad ljubezni. Obranimo to ljubezen še naprej. Le ona bo porok našega preživetja in, zakaj ne, naše rasti.
Ko so člani komisije obiskali Slovence v Mendozi in Bariločah, ki so večinoma člani povojne emigracije, in si ogledali dom prekmurskih Slovencev v Bernalu, so naredili skok čez 200 km široko reko De la Plata v Urugvaj, kjer je tudi naseljenih veliko Prekmurcev.
Porazgovorili so se s člani in odborniki Prvega prekmurskega društva.
Ostalo jim še malo časa za ogled vrvenja Buenos Aires, da so obiskali trgovine s spominčki, (kulturne in zgodovinske zanimivosti so si ogledali že prej). Zadnji dan pa so se dobili na kratek zaključni pogovor
še z veleposlanikom RS Bojanom Grobov-škom, nakar so morali že na avion in se vrniti v Slovenijo.
V svojem kratkem obisku Slovencev v Argentini so lahko obiskali tako predvojne kakor povojne naseljence, njihove kulturne domove in šole ter tako spoznali njih življenje in delovanje, kakor tudi probleme skupnosti. Tako direktno poznanje jim lahko veliko koristi pri delu.
Komisiji s predsednikom Pukšičem na čelu pa se zahvaljujemo za obisk in jim želimo veliko sreče in uspešnega delovanja!
O sporazumu z Vatikanom
Vlada je sprejela predlog za dopolnitev pobude za presojo ustavnosti vatikanskega sporazuma, ki ga je pripravilo zunanje ministrstvo.
Dopolnitev vloge za presojo ustavnosti sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih je vlada pripravila na predlog ustavnega sodišča. To je 19. marca vladi naložilo, naj v 30 dneh pobudo za presojo ustavnosti dopolni tako, da navede, katere določbe predloženega sporazuma so sporne, s katerimi določbami naj bi bile v neskladju po mnenju tistih, ki jih spodbijajo, in o katerih vlada misli, da zaslužijo pozornost.
Obenem je sodišče vladi naložilo, naj posreduje tudi svoje argumente, zakaj sporne določbe sporazuma niso v neskladju z ustavo.
Predvsem gre za pomisleke o izenačevanju slovenskega pravnega reda in kanonskega prava ter domnevo o neenakopravni obravnavi položaja različnih verskih skupnosti v Sloveniji. V dopolnjenem gradivu je tudi pravna argumentacija, s katero vlada utemeljuje svoje mnenje o skladnosti spornih določb sporazuma z ustavo.
Državni sekretar Simoniti je ob tem vnovič poudaril, da je po mnenju vlade sporazum skladen z ustavo, vlada ni vključila natančnih navedb o tem, v katerih delih naj bi bil sporazum morebiti sporen,
Peterle v predsedstvu evropske konvencije
Nekdanji slovenski premier Lojze Peterle je postal trinajsti član predsedstva' Konvencije o prihodnosti Evropske zveze, potem ko je na tajnih volitvah med tremi kandidati iz držav, ki želijo postati članice zveze, dobil večino glasov. Za Peterleta je na tajnem glasovanju v Bruslju glasovalo 12 od 23 navzočih poslancev iz pridruženih članic EZ.
Peterle je izrazil željo, da bi njegova izvolitev kandidatkam omogočila polno sodelovanje pri konvenciji.
Pri tem ni znano, ali bo Peterle v predsedstvu res zastopal 13 držav kandidatk ali le Slovenijo. Predstavniki nekaterih držav, med njimi Cipra in Latvije, si želijo, da bi jih predstavljal kot skupino, druge, npr. Poljska, pa vztrajajo, da takega mandata nima.
"Pomembno je, da v predsedstvu konvencije sodeluje nekdo iz držav kan-
prav zato, ker meni, da ni nobenih neskladij z ustavo. Na poziv sodišča pa je predlog vendarle pripravila in v njem povzela tista mnenja, ki so se v javnosti ali kako drugače kazala kot morebitno sporna, ob tem pa komentirala, zakaj sama meni, da niso.
Na vprašanje, kaj bo, če ustavno sodišče presodi, da so določeni členi vatikanskega sporazuma v neskladju z ustavo, pa Simoniti ni želel odgovoriti.
didatk. Navsezadnje je predsedstvo tisto, ki oblikuje dnevni red konvencije," European Voice navaja Peterletove besede.
Lojze Peterle je povedal, da ,,imenovanje zame pomeni veliko čast in obenem izjemno delovno odgovornost ... Hkrati pa moje imenovanje pomeni tudi priznanje za Slovenijo, ki na poti vključevanja v unijo uživa velik ugled."
O svoji vlogi v predsedstvu, kjer sicer ne bo imel statusa rednega člana predsedstva, temveč bo na njegovih srečanjih sodeloval kot ,,gost", je Peterle dejal, da ne bo le opazovalna. Ob tem je navedel besede enega od dveh podpredsednikov konvencije, Belgijca Jeana-Luca Dehaena, da bo imel „gost" iz vrst kandidatk v predsedstvu enake pravice kot redni člani, lahko bo enakopravno sodeloval v razpravah in dajal pobude. Peterle pa-je izrazil tudi željo, da bi v perspektivi predstavnika kandidatk vendarle dobil položaj rednega člana, za kar pa je potrebna sprememba pravil.
Vloga, ki jo bo Peterle igral med poslanci iz kandidatk v konvenciji, pa bo šele opredeljena, ko bo delo steklo. ,,Z imenovanjem se sicer čutim obvezanega skrbeti za pretok informacij in pobud v obeh smereh, torej med predstavniki nacionalnih parlamentov kandidatk ter predsedstvom, saj so mi posebnosti bodočih •članic najbolj poznane," je še dejal Peterle.
	
OSKRUNJENI KRIŽ	2	CAMINO EN LA NOCHE -
	NOVI PESNIK MED NAMI.... 4
ADROGEJČANI SO ZBRANI . 3	
	BOŽIDAR FINK:
55. OBČNI ZBOR ZS	3	NE OSKRUNJAJMO USTAVE 4
OSKRUNJENI KRIZ GORI
IZ ŽIVLJENJA
Kot smo, v prejšnji številki našega lista že poročali, so v Strunjanu ob morju oskrunili križ. To podlo akcijo pod naslovom Umetniški projekt Sveti križ sta 6. aprila izvedla fotograf Goran Bertok in kipar Dean Verzel. Betonski križ iz leta 1600 sta ovila v aluminijasto folijo in posebno oblogo, ga polila z bencinom in zažgala,
• X % T\
«■' <■£<,
* ** -%. , .
-	9
filozof Peter Mlakar pa je imel ob tem govor.
Verni Slovenci in razne organizacije so to barbarstvo obsodile in javno protestirale. Oblasti so najprej molčale, a so se končno na pritisk javnosti le zganile. Koprski kriminalisti so na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja protipravnega poškodovanja ali uničenja stvari, ki je posebnega kulturnega pomena. Nič pa niso napisali v ovadbi o podpihovanju verskega sovraštva in o žalitvah verujočih.
Strunjanski križ je zaščiten pred kakršnimi koli posegi. Križ se namreč nahaja na plansko varovanem območju kulturne krajine, ki je sestavni del krajinskega parka Strunjan. Prvotno so ga mornarji in ribiči postavili že leta 1600, leta 1921 ga je porušila burja, istega -leta pa so ga ponovno postavili.
Regijski odbor Nove Slovenije Slovenska Istra je tudi protestiral proti akciji. Menijo, da je bila akcija naperjena proti kristjanom in krščanstvu v slovenski Istri ter proti kulturni dediščini, še zlasti zato, ker povzročena škoda ni bila le simbolična, križ naj bi bilo namreč treba porušiti in postaviti novega. Prepričani so, da dejanje žali kristjane in razpihuje versko nestrpnost, kar pa slovenska ustava prepoveduje.
Od predstavnikov oblasti zato zahtevajo, naj nekaj ukrenejo.
SPRAVNO BOGOSLUŽJE
V cerkvi Marijinega prikazanja v Strunjanu je bilo 21. aprila spravno bogoslužje. Koprski škof Metod Pirih je omenjeno dejanje označil kot „niz-kotno ter hudo žalitev in nezaslišano provokacijo". Izrazil je ogorčenje nad skrunitvijo križa in protest proti takšnemu nekulturnemu dejanju, obenem pa zahteval ukrepanje pravosodnih oblasti.
"Nestrpna človeka sta v sodelovanju z nekaterimi drugimi in v navzočnosti nekaterih predstavnikov javnih glasil, ki so spremljali to dejanje nestrpnosti do kristjanov, zažgala votivni križ v Strunjanu," so že pred dnevi zapisali v sporočilu za javnost koprske škofije in dodali, da je bilo s tem dejanjem žaljeno versko prepričanje vseh kristjanov in oskrunjen križ, ki je za kristjane sveto znamenje.
Za boljše razumevanje dogodka prinašamo članek, ki je o tem izšel v ljubljanski Družini.
Jože Bartolj:
KULTURNI TERORIZEM
Klub študentov občine Koper je pred nekaj tedni razpisal fotografski natečaj s temo Provokacija. Zapisali so, da je razlaga teme svobodna, natečaj pa je namenjen dvema skupinama, najprej dijakom in študentom, nato tudi drugim. Rok za oddajo fotografskih del je bil ponedeljek, 8. april. Nagrajene fotografije bodo objavljene v enem izmed bolj ,,progresivnih" slovenskih tednikov, na spletni strani kluba študentov Koper in bogato obdarjene, smo še našli zapisano v razpisu.
Pravijo, da jezik pove, kar glava premišljuje. Zato se mi zdi zanimivo, da se nekatere očitno prenapete študentske glave niso odločile razpisati fotografskega natečaja na katerokoli pozitivno temo, morda o tem, kako se počutijo na letovanju otroci na Debelem rtiču ali kaj odslikavajo ulice obmorskih mest. Ampak provokacija! Nekaj, kar je že v svojem' bistvu slabo in sprevrženo. ,,Izzivanje, draženje, spodbujanje koga k zanj škodljivim dejanjem in izjavam", je zapisano o provokaciji v leksikonu! Vse to je v soboto, 6. aprila, doživelo svoj odsev v zažigu strunjanskega križa.
Dva ,,artista" sta namreč križ najprej oblekla in ga s tem „zaščitila", nato pa ga polila z bencinom in zažgala. Zažgala nista zgolj in samo simbola križa, saj bi ga v tem primeru lahko sama izdelala, ampak prav tisti strunjanski križ, ki je dal ime spodaj ležečemu zalivu Svetega križa, ki je viden daleč naokoli, saj kraljuje na klifu, ki se dviga 80 metrov nad morjem, ki že leta kljubuje vremenskim prilikam in neprilikam, nekaterim vandalskim obiskovalcem, političnim sistemom ... Križ, ki ga so postavili mornarji v čast Devici Mariji kot znamenje vere in v priprošnjo za varno plovbo na morju, je v začetku tretjega tisočletja postal prizorišče očitne barabije, ki se skriva pod besedama umetnost in provokacija! Vsaj nekaj vprašanj in asociacij se nam lahko odpre
ob omenjenem dogodku. Najprej morda vprašanje medijske odmevnosti, ki nam daje slutiti, da gre za več kot zgolj udeležbo na nekem nepomembnem fotografskem natečaju. Dejanje samo sta pokazali dve televiziji v svoji informativni oddaji in ga tudi vsaka po svoje komentirali.
Nacionalna televizija je do dogodka zavzela kritično stališče, komercialna se je zadovoljila zgolj s kulturniško" platjo. Obe televizijski postaji sta bili o dogodku obveščeni vnaprej, vendar ni nikomur padlo na misel, da bi poklical policijo. Namreč: če zažgeš spomenik, četudi samo zaradi „umetnosti", gre za njegovo ogrožanje, škodovanje, in če za to nimaš dovoljenja, si storil prekršek. In če se tega niso spomnili televizijci, se sprašujem, kako da ni reagiral nobeden od sprehajalcev, ki so v času priprave na zažig morali videti, da se dogaja nekaj nenavadnega? Kako da se ni nihče postavil pred križ in ga skušal rešiti? Upam si trditi, da zato, ker se je vsem zdelo tako dejanje popolnoma neverjetno: Poleg tega je po vsej Sloveniji objavljena velika požarna ogroženost naravnega okolja in zažig križa bi lahko imel tudi drugačne tragične posledice. Na srečo se je vnela le trava okoli križa. Povejmo, da so pred dnevi nekega kmeta kaznovali s 400.000 tolarji kazni, ker se je šel moderno požigalništvo na svoji parceli ... Ali je to simbolno barbarstvo morda sad (ne)vzgoje naše laicistične šole, ki je iz sebe izrinila vrednote in moralo? Kjer kakršnokoli zavzemanje za dobro in lepo postane pridigarsko in osladno, daleč od sodobnosti, individualizma in pravic obrobnih skupin? Kjer se je potrebno zavzemati za alternativno, neinstitucionalno, provokativno, drugo pa samo duši ustvarjalnost, odprtost duha in je predvsem dolgočasno? Ali pa, ko je potrebno sodobnemu kulturnemu ustvarjanju, ki je tolikokrat brez naboja, da bi ga lahko utemeljili, nalepiti etiketo provokacije, da na tak način izraža umetnikovo videnje sveta? Umetnost je včasih tudi to, je lahko tudi upor, vendar to ni v prvi vrsti njeno poslanstvo. Umetnost je najprej estetsko doživljanje življenja, ustvarjanje smisla, bitka za dobro in lepo, pa naj se to sliši še tako osladno in pridigarsko ... Mislim, da bi bila naša največja napaka, če bi tej provokaciji nasedli. Če bi se zgodilo nekaj podobnega, kot se je pred leti z neko obskurno celjsko skupino in njeno zgoščenko. Če se spomnite, že čez nekaj dni sploh ni bilo več važno, kaj so v resnici storili, ampak kdo se je nad tem zgražal in kdo jih je vzel v bran, in to po načelu, da ni kriv tisti, ki je dejanje storil, ampak tisti, ki je nanj pokazal. Zažig strunjanskega križa je dejanje, ki ga lahko vsak obsodi. Levi in desni. Vodi namreč v rušenje pietetnih temeljev zahodne civilizacije. Prav lahko se nam naslednjič zgodi, da se bodo v znamenju ,,umetnosti" spravili nad Prešerna v Ljubljani ali nad kak borčevski spomenik. Tudi to bi bilo na meji razumljivega, bilo pa bi zelo provokativno ... Kulturni terorizem torej!
Družina 14. aprila 2002
TONE MIZERIT
Policija raziskuje novo grobišče
Policija v Slovenii se je zadnje čase malo zganila. Preiskuje morišča v Slovenski Bistrici, sicer „strokovno", tako da verjetno ne bo prišla do nobenih zaključkov o krivcih. Ugotovljeno bo verjetno samo dejstvo o moriji.
Drug tak poseg policije na podlagi
govoric domačinov je v grobišču v Črngrobu pri Škofji Loki. Iz Delo-faksa smo prepisali poročilo, ki govori o tem. Videli bomo, ali bo ta policijski postopek kaj več pokazal.
Delo z dne 4. aprila pravi:
Nad. na 6. str.
„... življenja gnus, nadlog in stisk nemalo..." poje naš veliki France Prešeren v svojih sonetih nesreče. Nekaj takega se dogaja v argentinski vsakdanjosti, s to razliko, da je položaj znatno manj poetičen.
Rešimo banke! To je bil zadnji bojni krik vlade, ko je argentinski bančni sistem že skoraj grmel v razvaline. In ni jim padlo v modre glave nič drugega kot to, da so celotno bančno in menjalno delovanje enostavno ustavili, dokler ne najdejo načina, kako preprečiti, ta bi denar naložb, katere so ,,ogradili", nehal uhajati zaradi nasprotnih sodnijskih razsodb. Tako bomo verjetno ves teden brez bank, vsaj dotlej, dokler parlament ne izglasuje zadevnega zakona o novih bonih.
Zakaj banke propadajo? Ker nimajo denarja. Priznajmo: noben bančni sistem ne bi vzdržal, če nenadoma vsi navalijo nanj in zahtevajo svoje vloge nazaj. Zakaj so navalili? Ker sistemu nihče več ne zaupa. Zato je Cavallo decembra „ogradil" bančne vloge, za njim pa so ta ograd do onemoglosti utrjevali njegovi nasledniki. Zaman.
Luknjasta ograja. Tako prezirani in osovraženi „corralito" je imel svojo šibko stran. Rodil se je s predsedniškim dekretom, ki seveda ni imel prave legalne podlage. Vlagatelji so trumoma drveli na sodišča in sodniki so jim lepo po vrsti dajali prav in bankam ukazovali, da morajo vloge vrniti in sicer v originalni valuti. Dolar za dolarjem je tako najprej kapljal, potem pa curkoma lil iz bančnega sistema v žimnice nezaupljivih Argentincev. Samo ta zadnji nesrečni petek 19. je „ušlo" iz ograda 200 milijonov dolarjev. V celoti od začetka ograda pa kar 2.000 milijonov. Centralna banka je nekaj dni prej za en mesec ukinila delovanje banke Scotia, ker zaradi pomanjkanja fondov ni mogla več delovati. Ostale so stopale po isti poti.
„Nova" rešitev. Da položaj reši, je vlada iznašla sistem bonov. Sklenila je, da vse vloge denarja zamenja za dolgoročne bone. Naložbe v pesih spremeni v petletne bone, dolarske pa v desetletne, v tej novi verziji plana Bonex. Da pa prepreči nadaljnje sodnijske posege, je vlada sklenila, naj bo ta korak zakonit. Parlament naj bo tisti, ki to odloči.
Novi problemi? Parlamentarni postopek pa ni tako enostaven. V vladi so računali takole: „V ponedeljek gre osnutek v senat, ki naj ga potrdi; v torek ga lahko obravnava poslanska zbornica, v sredo bo zakon v veljavi in banke odprte".
Račun brez krčmarja. V ponedeljek zjutraj besedila osnutka še ni bilo. Poslanci so pa že napovedovali zamudo, ker morajo zakonski tekst vsaj nekoliko preučiti. Obenem so pričeli postavljati pogoje, kot vprašanje koeficienta za aktualizacijo hipotekarnih dolgov, stanovanjskih najemnin in podobno. Celoten postopek se lahko zaplete vsaj ves teden. Poleg tega je to tudi kratkoročna rešitev. Sodniki lahko prav tako novi zakon smatrajo kot protiustaven. Vprašanje bo končno prišlo do vrhovnega sodišča. Je v tem vzrok, da je dejansko zaspal postopek, po katerem naj bi v parlamentu sodili in odstavili člane vrhovnega sodišča? Zopet neke vrste daj-dam argentinske politike?
Zunanja pomoč. Ko se je vse to zapletalo in razpletalo, je bil minister Re-mes Lenikov v ZDA, kamor je pohitel na pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom. Pri FMI niso nič kaj optimisti. Vodja fonda Horst Kohler je izjavil, da bo morala Argentina „vzeti grenko zdravilo". V FMI pritiskajo naprej, čeprav so pristali na to, da se administrativna preuredba izvede le v velikih provincah, v manjših pa naj počaka na drugo priložnost. Napovedali so prihod nove misije sredi maja. Že samo ta napoved pa je prinesla nekoliko oddiha vladi, ki se je bala, da bo FMI enostavno prekinil ves nadaljnji dialog. Zanimivo pa je, da je ameriški državni sekretar za gospodarstvo Paul O'Neill izrazil mnenje, da je argentinski problem politične narave, ker da predsednik Duhalde nima dovolj voditeljskih sposobnosti. Je to namig, da bi bil potreben drug predsednik?
Plan B. V vladi pa se pripravljajo na primer, da bi se pogajanja s fondom dokončno pretrgala. Slavni „plan B", ki ga še ni in nihče ne ve, kakšen naj bi bil, se počasi poraja v glavah vladnih mož. Verjetno kažejo v to smer zadnji sestanki predsednika Du-haldeja z raznimi ekonomisti, zlasti takimi, katerih prisotnost v vladni palači ježi lase voditeljem FMI. Ti so med drugimi Aldo Ferer, Rodolfo Frigeri in pa še Daniel Carbonetto. Ta zadnji je poslanec stranke Polo Social, katere vidni obraz je bil kandidat-duho-vnik Farinello. Carbonetto je ekonomist uporne CGT (Hugo Mozano), značilno pa je, da je bil gospodarski svetovalec bivšega perujskega levičarskega predsednika Alana Garcia. Ali plan B vsebuje levičarsko opcijo? Se podajamo v „...globoko brezno, brez vse rešne poti", kot poje Prešeren? Ah, ne. Ohranimo oprimizem!
SLOVENCI	V
55. občni zbor Zedinjene Slovenije
V nedeljo, 20. aprila je vilkah lista, naše krovno društvo Zedin-	Končno je podal svoje
jena Slovenija imelo svoj	poročilo predsednik ZS
redni letni občni zbor, ki se	dipl. časnikar Tone Mizerit,
je vršil v Slovenski	hiši.	katerega govor objavljamo
Po maši, ki jo	je imel	v celoti na uvodnem mestu,
prelat Dani Vrečar	SDB, se	Po kratkih vprašanjih in
je v mali dvorani	zbralo	pojasnilih o predloženih
lepo število članov. Zbor je	poročilih je v imenu nad-
po podravu predsednika	zornega odbora dr. Jože
Toneta Mizerita pričel pre-	Dobovšek odobril delo od-
lat dr. Jure Rode z molitvi-	bora ter potrdil, da je bilo v
jo. Sledile so formalnosti	skladu s pravili in zakon-
kot izvolitev overovateljev	odajo, ter predlagal, da čla-
(arh. Jure Vombergar in Sta-	ni sprejmejo podana pone Snoj) ter preštevalcev	ročila, kar so ti s ploskan-
glasov (lic. Tine Selan in	jem tudi storili.
Ignacij Grohar).	Med slučajnostmi je -
Sledila so poročila za	po pravilih - predsednik
preteklo leto 2001. Te so	poročal, da bo navzlic krizi
podali: tajnica prof. Neda	članarina ostala nespreme-
Vesel Dolenc, blagajnik	njena, kar pa se ob hudi
Matjaž Čeč, referent za kul-	inflaciji lahko spremeni,
turo inž. Bogdan Magister,	Tudi je dejal, da so bili
mladinski referent Stanko	primorani povišati naročni-
Jelen, šolska referentka An-	no Svobodne Slovenije za-
gelca Klanšek, za Srednje-	radi povišice cene papirja,
šolski tečaj ravn. prof. Ne-	Z občnega zbora so bili
da Vesel Dolenc in tiskov-	poslani tudi pozdravi ar-
na referentka Pavlina Do-	gentinskim in slovenskim
bovšek. Ta poročila bomo	oblastem, slovenski Cerkvi
objavili v naslednjih šte-	in prijateljskim društvom.
SLOMŠKOV DOM
VESELA JESEN
Na precej zasedenem koledarju naših prireditev tiste družabnega značaja niso ravno številne. Pa so potrebne. To je pokazal tudi sobotni (13. aprila) „Super ples v jeseni" v Slomškovem domu.
Prireditelji Slomškov dom, SFZ-SDO Slomškov dom in Slovenski inštrumentalni ansambel, so sicer predvidevali številen obisk, a je krepko presegel vsa pričakovanja. Nad 400 gostov vseh starosti je v izredno veselem razpoloženju preživelo lep večer.
Močna skupina prirediteljev je poskrbela za domiselno okrasitev dvorane in odra v jesenskem vzdušju, postrežbo in glasbo. Poleg dobro razpoloženega Ansambla so z nekaj glasbenimni točkami sodelovaji še: Pavel Erjavec, Jože Dobovšek, Luka Hrovat, Andrej Žnidar, Ivan Hrovat in „Disk Jockey". Skupina fantov in deklet je posrečeno uvedla ples z rajanjem v narodnem koraku, Inštrumentalni ansambel pa je vžgal s svojimi uspešnicami iz preteklih let in tako potrdil geslo večera: „Vse dobro se nekoč vrne..."
J.T.
MTO se nadaljuje
Prihodnjo nedeljo, 28	dračju Velikega Buenos
aprila, se bo nadaljeval	Airesa.
Medkrajevni turnir v odboj- To pot se bomo zbrali v ki, ki se ga udeležujejo fan-	Slovenskem domu v San
tovske in dekliške ekipe	Martinu. Od druge ure
vseh šestih okrajev, kjer	naprej bodo nastopile v
živimo Slovenci na po-	spopadih sledeče ekipe:
San Justo - Slomškov dom (SDO)
San Justo - Slomškov dom (SFZ)
Pristava - Slov. vas (SDO) v Pristava - Slov. vas (SFZ)
Carapachay - San Martin (SDO)
Carapachay - San Martin (SFZ)
Vse igre bodo zanimive	jemo lep obisk, navdušeno
in v tem stanju turnirja	navijanje, pa tudi lepo in
važne za uvrstitev v finalna	prijazno zadržanje vseh,
tekmovanja. Zato pričaku-	igralcev in gledalcev.
razsodb o dvojezični topografiji ter o uradnem jeziku in poudaril, da slovenska narodna skupnost pri dvojezični topografiji vztraja na 10-odstotnem deležu za obvezno postavitev dvojezičnih krajevnih napisov Ln na ureditvi, ki bo skladna z razsodbo ustavnega sodišča. Obenem je dejal, da reševanje vprašanja krajevnih napisov na ravni občin za narodno skupnost ne pride v poštev.
Predavanja v Tinjah o slovenskih napisih
V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na Koroškem se je v ponedeljek, 8. aprila, začel niz predavanj z Naslovom Spor zaradi krajevnih napisov, v okviru katerih se bo do oktobra zvrstilo deset večerov s priznanimi predavatelji. Na njih bodp obravnavali vprašanja mednarodnopravnih norm v manjšinskem pravu, težnje in smernice v manjšinskih zadevah ter vprašanje krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem v evropskem merilu.
Uvodno predavanje v ponedeljek, 8. aprila, je imel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča l udwig Adamovich. Osvetlil je vprašanje ustavnega prava in zaščite manjšin ter posamezne vidike, ki jih mora ustavno sodišče upoštevati pri presoji manjšinsko-pravnih pritožb. Ob tem je posebej poudaril, da razsodbe ustavnega sodišča s tega področja nikakor niso vedno v korist posameznih narodnih skupnosti. Adamovich sicer ni želel komentirati razsodbe ustavnega sodišča o dvojezični topografiji, v diskusiji pa je ocenil, da so bile pri vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov od samega začetka narejene napake in da bi bilo treba dvojezično topografijo urediti že leta 1955 po podpisu Avstrijske državne pogodbe. Znova pa je kot
absurdne označil trditve, da se je s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom posvetoval o vprašanju dvojezične topografije.
Za rešitev spora zaradi krajevnih napisov na Koroškem je Adamovich odločno pozval k preseganju zgodovinskih bremen, ki sožitje obeh narodov po njegovi oceni ovirajo že od leta 1919. Razsodba ustavnega sodišča o dvojezični topografiji je po njegovem mnenju pravno povsem jasna in je s tega vidika v zvezni pristojnosti, na politični ravni pa bo vsekakor treba vključiti tudi Koroško.
Niz predavanj o krajevnih napisih v Domu prosvete v Tinjah se je nadaljeval v sredo, 11. aprila. Vodja Južnoti-rolskega inštituta za narodne skupnosti Christoph Pan je predstavil različne evropske sisteme urejanja dvojezičnih krajevnih napisov. Povedal je, da se je potrebni delež za postavitev napisov v preteklih letih vse bolj nižal. Težnja pa je očitno, da bi se to vprašanje urejalo brez določevanja odstotkov. Pan je ob tem poudaril, da je Avstrija nekoč slovela po socialnem partnerstvu, s katerim je vzajemno reševala socialne konflikte. Podobno rešitev je predlagal tudi za vprašanje krajevnih napisov. Opozoril je tudi, da urejevanje vprašanja topografije zgolj na občinski ravni še ne bi pomenilo rešitve problematike. V dobrem ozračju med večino in manjšino bi bilo lahko soglasje najprimernejši način.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik je na sestankih opozoril zlasti na vprašanje
Levo:
Bivši gojenci Rožmanovega zavoda, ob srečanju
za 50 letnico ustanovitve.
Spodaj:
Pogled na Adroge z dvorišča; zadaj kapela in semenišče, desno spalnice in študijske sobe za dijake
Adrogejčani so praznovali
Končno smo se pa le zbrali, pq tolikih letih! Kar lepo število nas je bilo, blizu 50, precej takih, s katerimi se že desetletja nismo videli. Najprej sv. maša: Pod isto podobo brezjanske Marije, ki je kraljevala v zavodski kapeli, so maševali nekdanji prefekt p. dr. Lojze Kukoviča in štirje bivši zavodarji: Mirko, Jure, Franc in Janez. V pridigi, ali bolje nagovoru, se je mašnik še posebno spomnil ustanovitelja, našega škofa dr. Gregorija Rožmana. Poudaril je tudi važnost zavoda za nas zavodarje, za dušno pastirstvo - osem zavodarjev se je odločilo za ta poklic -, za našo skupnost sploh. Spomnili smo se umrlih sošolcev: deset jih je že odšlo.
Tone je ubrano začenjal stare mašne pesmi, kar same so vrele iz moških grl, kot nekoč iz mladeniških, morda par tonov nižje. V duhu se nam je gotovo pridružilo čez 30 sošolcev, ki žive v notranjosti dežele - Jože iz Tucumana ni zdržal in je za to priliko prišel semkaj - in le nekaj manj tistih, ki so razkropljeni po svetu - biyši prefekt Marjan je poslal tople pozdrave iz Munchna. In seveda kak ducat teh, ki so imeli delovne, društvene ali družinske obveznosti, pa so nam naročili, naj povemo, da jim je zelo žal, da
Plošča v Adrogeju v spomin škofa dr. Gregorja Rožmana
jih ne bo. Pa morda še kak neodločnež, ki bo počakal na 75-letnico.
Po maši skupno slikanje, potem pa v jedilnico, kjer so se nam pridružili še zamudniki. Tam smo bili v režiji Jožeta lepo pogoščeni s sendviči in empanadami (jezikoslovci, na dan! Kako bi se to po naše reklo?) Marjan - Nito se je v duhovitem govoru lepo zahvalil vsem našim vzgojiteljem in nas prestavil za 50 let nazaj, da smo obnovili spomine na vsa lepa doživetja v zavodu, med katere spada pod optiko preteklega časa tudi klečanje v kotu...
Ura je tekla, jedača in pijača je že pošla, a raziti se kar nismo mogli, tako prijetno smo se imeli v stari „fantovski" družbi. Še duhovniki, ki se jim navadno mudi domov, so
ostali skoraj do konca.
Razšli smo se pa z željo, da ne bi spet minulo 20 let, da se znova srečamo.
Franci
mNMNMKOMM
NASA	SKUPNOS
Prevzem Krekove banke
V nedeljo, 7. aprila je bila v cerkvi Marije Pomagaj na Ramonu Falconu mladinska sv. maša. Po skupnem sestanku so predvajali video-posnetek „Moj polomljeni Kristus".
V četrtek, 11. aprila, je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora društva Zedinjena Slovenija, ki jo je
vodil predsednik Tone Mizerit.
V petek, 12. aprila je bilo v Slovenski hiši srečanje bivših gojencev „Rožmanovega zavoda" ob petdesetletnici ustanovitve. Sv. mašo so darovali bivši zavoda rji -duhovniki z bivšim prefektom. Sledilo je prijateljsko srečanje.
V soboto, 13. aprila je bil v Slomškovem domu v Ramos Mejfji ,,Super ples v jeseni" ob obletnici Slovenskega instrumentalnega ansambla. Prireditev je bila pod okriljem odbora Slomškovega doma ter SDO in SFZ Slomškov dom.
V nedeljo, 14. aprila je bil v Našem domu v San Justu občni zbor. Sledilo je kosilo Zveze mater in žena - odsek San Justo, pod vodstvom predsednice okrajnega odseka Nežke Kržišnik.
Isti dan se je nadaljeval medkrajevni mladinski turnir v odbojki - prav tako v Našem domu v San Justu.
V petek, 19. aprila je bila v Slovenski hiši seja odbora Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča.
Od 19. do 21. aprila so bile duhovne vaje za dekleta od končane srednje šole dalje. Vodil jih je Janez Cerar CM.
V soboto, 20. aprila je Slovensko gledališče Buenos Aires predstavilo v Slovenski hiši igro „Striček Vanja" (spisal A. P. Čehov). Režiral je Blaž Miklič po zamisli Maksa Borštnika. Scenografijo je pripravil Tone Pavlič. Igrali so dvakrat, najprej za Srednješolski tečaj, pozneje za vse. Prireditev je bila v spomin in poklon pokojnemu igralcu in režiserju Maksu Borštniku. Pred dvorano je bila fotografska razstava njegovih odrskih izvedb v pripravi Viktorj'a Lebra, pred igro pa je Lojze Rezelj orisal Borštnikovo življenje in delo.
V nedeljo, 21. aprila je bila v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ura duhovnosti.
Isti dan je bil v Slovenski hiši občni zbor društva Zedinjena Slovenija, vodil ga je predsednik Tone Mizerit. Prebrana so bila letna poročila.
Prav tako je bilo isti dan na Slovenski pristavi pevsko srečanje s pogostitvijo pod vodstvom Anke Savelli Gaser in v priredbi Pristavske zveze mater in žena, ki jo vodi Kristina Jerovšek.
Člani komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu so v tem tednu med drugim obiskali tudi rojake v Bariločah in Mendoze ter se vrnili v Slovenijo.
D-ova za tisk. referat ZS.
MED KNJIGAMI
Igor M CAMINO	EN
Ta knjiga pesmi je izšla konec leta 1999. Kot smo že nekajkrat ugotovili, tukaj rojeni mladi pesniki slovenskega rodu znajo dobro pogovorno slovenščino, a vseeno jim bolj teče kastiljska beseda, ko opisujejo svoja čustva.
To je tudi primer tega mladega pesnika.
Piše se pravzaprav Igor Grohar, priimek Moder je prevzel po materinem priimku. Rojen leta 1957 je bil pred nekaj leti posvečen za duhovnika in sedaj deluje kot župnik pri sv. Antonu v Buenos Airesu.
Te pesmi so - kot sam pravi - nastale med leti 1976 in 1996. Pravzaprav to niso pesmi, so v pesniški obliki povzeta razmišljanja o najglobljih človeških problemih, blodnji po svetu in iskanju rešitev. Ob kakem prizoru iz narave se mu utrne misel, ki jo oriše v kratkem. Govori o svoji poti v noči življenja, iskanju prave smeri in o božji roki, ki govori in mu daje poguma.
Naj navedem kot primer:	ali	v	prevodu:
Sendas perdidas cardos y espinas un oasis esquivo abreva pasiones la mirada
en el horizonte - un espejismo -y la sangre
gotea...
La Luz
no niega su brillo. In še eno:
A la deriva como el barco herido naufragio en la niebla sondeo el vacfo
Izgubljene steze osat in trnje izmikajoča oaza napaja strasti pogled
na obzorje - privid -in kri kaplja...
Luč
ne zanika svojega sija
Brez smeri kot ranjena ladja brodolomec v megli merim praznino
Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Zentralbank (RZB) je objavila, da je njena ponudba za prevzem Krekove banke uspela. Do 5. aprila jo je po ceni 370,75 evra za delnico sprejelo 97,04 odstotka vseh delničarjev Krekove banke.
V banki Raiffeisen so uspeh ponudbe pripisali tudi močni podpori, ki jo je glede vključitve Krekove banke izrazila uprava banke. RZB je v svojem sporočilu za javnost napovedala, da bo Krekova banka
temelj njenih prihodnjih aktivnosti v Sloveniji. Tudi v Krekovi banki so prepričani, da jim bosta znanje in finančna moč v skupini RZB omogočila nadaljnjo rast in razvoj.
Bilančna vsota Krekove banke je lani konec leta po nerevidiranih podatkih znašala 77,3 milijarde tolarjev, na slovenskem bančnem trgu pa je konec leta 2001 dosegla 1,9-odstotni tržni delež.
' V banki so lani z doseženimi poslovnimi rezultati presegli načrtovane.
NOVICA S KOROŠKE
V Celovcu je potekala spominska slovesnost ob 60-letnici pregnanstva Slovencev, ki so jo poleg Zveže slovenskih izseljencev (ZSI) priredili obe osrednji politični in kulturni organizaciji Slovencev na avstrijskem Koroškem, Zveza Slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza ter slovenski Dušnopastirski urad krške škofije.
Slovesnosti so se začele z mašo, ki jo je ob somaševanju številnih slovenskih duhovnikov daroval krški škof Alois Schwarz. Maša v celovški stolnici, točno 60 let po usodnem 14. aprilu 1942, ko so pregnali nad tisoč Slovencev iz svojih domov, je bila posebno doživetje, sploh ob ozadju, da je izseljencem tik po vrnitvi bilo bogoslužje v stolnici zabranjeno. Maša je bila izrazito velikonočnega značaja, saj se je škof Schwarz ob koncu zahvalil za Alelujo v mogočnem ljudskem petju, zapeta od ljudi, ki vedo kaj pomeni trpljenje in poudaril, „da so trpeči in izgnani naredili več, kot je mogoče s tem, da ne odpirajo starih ran". Ob tej priložnosti je blagoslovil tudi spominsko ploščo v stranski kapeli stolnice, posvečeno mučencem v veri 20. stoletja.
Na osrednji slovesnosti v celovškem Domu glasbe pa je predsednik ZSI Jože Partl zavrnil vsakršno politično kupčevanje v zameno za pravice, ki izhajajo iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Spomnil je na grenak priokus, ki je nastal po vrnitvi, ko „<nas v krajih, iz katerih smo bili pregnani, po vojni in vse do danes ne priznavajo več, da tam živimo in da smo tam živeli." Izrazil je upanje, da bo tudi v tem prostoru, kot v drugih predelih Evrope možno prijateljstvo med narodi. Ne more pa biti prijateljstva do slovenskega naroda, hkrati pa nepriznanje osnovnih človekovih pravic koroškim Slovencem. Vmesni aplavz je Partl dobil, ko je na naslov Slovenije povedal: „Sosednji državi Sloveniji želim pokončno hojo v Evropo. Preveč priklonjena hoja tudi njej ne bo dobro dela."
Med govorniki v Domu glasbe sta bila še prof. Ivica Žnidaršič od Društva izgnancev Slovenije in predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope dr. Peter Schieder. Oba sta izseljevanje koroških Slovencev postavila v evropski okvir.
V jedru spominske slovesnosti je simfonični orkester RTV Slovenija izvajal simfonijo žalostink poljskega skladatelja H. M. Go-reckega.
Kot je napisala v spremni besdi Elsa Elena Elizalde: Po poti življenja ne hodimo sami, On je v nas in gre z nami, odtod se vsak pripetljaj preobrne in zadobi svoj lastni obraz. Ti verzi so nastali v trenutkih bolečine, kot iskanje odgovora, ki posije z lučjo upanja, in ki nam pusti nadaljevati pot...
Drži!
Dodal bi samo, da se zdijo te pesmi podobne tistim premišljanjem, o katerih sem pred kratkim pisal pri pesmih Vande Čehovin.
Razlika je v glavnem v tem, da so to krajše, vsaka pesem se ukvarja samo z eno metaforo ali primerom, so bolj preproste in direktne.
Veseli smo, da se je spet pojavil nov pesnik med našo skupnostjo, čeprav njegov jezik že pripada tej deželi. A v duši je Slovenec.
Prihodnjič bomo govorili o drugi njegovi knjigi DE-SIERTO AL ALBA	jjne	Debeljak
Igor Moder
NE OSKRUNJAJMO USTAVE
BOŽIDAR FINK
Predsednik Republike Slovenije je nedavno napisal in podpisal {Ampak, december 2001, str. 73) tele ugotovitve:
„...narodnoosvobodilni odpor...je vodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, v kateri so, še posebej po Dolomitski izjavi, komunisti prevzeli vodilno vlogo,"
„...je bil narodnoosvobodilni boj prepleten z idejami revolucije;"
„...si je ob koncu vojne komunistična partija Jugoslavije podredila narodnoosvobodilni boj in si ga prisvojila."
Najvišja formalna, za nekatere tudi moralna avtoritete države je s tem potrdila, da so v tistem, kar imenuje narodnoosvobodilni boj, komunisti imeli vodilno vlogo, da si je partija ta boj podredila in si ga prisvojila ter da so boj prepletale ideje revolucije.
Predsednikove ugotovitve, tako kot so oblikovane, izzivajo resne ugovore. Komunisti vodilne vloge v OF niso šele prevzemali, ampak so jo igrali prav od začetne zamisli, z dolomitsko izjavo so samo zapustili frontovsko taktiziranje, pri čemer bi morali zamenjati tudi ime, s katerim so od začetka slepili privržence drugih skupin. Tako si ni narodnoosvobodilnega boja prisvojila Komunistična partija Jugoslavije šele ob koncu vojne, ampak je bil ta boj po izvoru izpolnjevanje načrta slovenske partije, zavezane jugoslovanski partijski centrali. Naklep ni bil samo prepleten z idejami revolucije, ampak je po namenu in dejansko bil revolucija, ki pa so jo nekateri udeleženci razumevali kot boj za svobodo. Kljub tem pripombam so predsednikove trditve še kako pomembne, saj z njimi delno razveljavlja narodnoosvobodilni boj, s tem da ga podreja komunističnemu vodstvu in onečašča s primesjo revolucije. Danes se je v svetovnem merilu nespametno ponašati s komunističnim gospodovanjem, revolucije proti zakonitim oblastem in izročilom naroda v tragičnih razmerah tuje okupacije pa ni mogoče imenovati drugače kot zločin.
V očitnem nasprotju s predsednikovo označitvijo enobeja je predlog za dopolnitev preambule slovenske ustave, v kateri naj bi bilo zapisano, da smo uveljavili svojo državnost z bojem proti fašizmu in nacizmu ter z narodnoosvobodilnim bojem. Iz besedne zveze v vsakdanji rabi je jasno, da hočejo predlagatelji povzdigniti NOB, z vsem, kar konkretno pomeni, v edini odločilni dejavnik slovenske državnosti. Razen omembe temeljne ustavne listine, s katero je bil že razglašen obstoj nove države, so v preambuli navedene načelne in splošne osnove državnosti: temeljne človekove pravice in svoboščine, pravica do samoodločbe in večstoletni boj za osamosvojitev. Zdaj pa naj bi bil NOB slovesno priznan kot edini ustvarjalni dejavnik pri osamosvajanju. Vsa druga prizadevanja v zgodovini naj bi bila postavljena ob stran kot nepomembna. Za slovensko državo naj bi bil priznano zaslužen samo s komunisti vodeni NOB, osamosvojitveni boj pa naj bi le dopolnil že prej izbojevano.
Neverjetno se zdi, da more biti predložena taka pobuda za dopolnitev ustave v času, ko sam predsednik republike podpira sprejetje deklaracije o narodni spravi: ta naj poveže žive v skupnem spominu na vse žrtve vojnih in povojnih dni, da se tako zagotovijo pogoji spravnega in spravljivega življenja državljanov. S to zahtevo se namreč zbuja novo razburjenje in se odvračajo možnosti za resen pogovor s tistimi, ki so se bojevali za ohranitev življenja in za svobodo naroda pred komunističnim zasužnjenjem po stalinističnem vzorcu.
Dokler torej nekdanji komunisti in njihovi nasledniki izzivajo nasprotni tabor z odrivanjem in še vedno trmastim obrekovanjem o kolaborantstvu, ne more biti spravljivega življenja. Kogar je revolucija označila za kolaboranta, ga je neusmiljeno pokončala kot narodnega škodljivca in izdajalca. Tisti, ki še zdaj obkladajo nekdanje nasprotnike s psovko, da so bili kolaboranti - med njimi je tudi predsednik republike -, naj kar uporabljajo soodnosen izraz narodni izdajalci. Tako se bo še bolj pokazalo, kako so polni pfezira in sovraštva do nasprotnega tabora, ki ga sicer skušajo varljivo omrežiti, v resnici pa ga hočejo potlačiti v molk in dokončno vdajo.
Nadaljevanje prihodnjič
SAMOMOR V BEOGRADU
Jugoslovanski zvezni poslanec in nekdanji srbski notranji minister Vlajko Stojiljkovič se je pred poslopjem jugoslovanskega parlamenta s pištolo ustrelil v glavo in umrl nekaj dni zatem. Stojiljkovič je poskušal narediti samomor le nekaj ur zatem, ko je jugoslovanski parlament
sprejel zakon o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Flaagu.
Stojiljkovič je v svojem poslovilnem pismu obtožil demokratsko vlado v Beogradu, da ga je s svojo „izdajalsko" politiko pognala v smrt.
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA,
KRKA V RUSIJI TRETJA
Novomeška Krka se je po raziskavi ruske revije Farmacevtski vestnik med več kot 100 tujimi farmacevtskimi proizvajalci uvrstila na tretje mesto po vplivnosti na farmacevtskem trgu. Prehitela sta jo le največji madžarski farmacevtski proizvajalec Gedeon Richter in francosko-nemški farmacevtski gigant Aventis.
POHUJŠANJE V MARIBORU
V veliki dvorani SNG Maribor so izvedli mariborsko premiero plesne predstave Pohujšanje v koreografiji Matjaža Fariča. Predstava, za katero je koreograf črpal iz Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, je največja produkcija v zgodovini sodobnega plesa na Slovenskem. Nastala je v sodelovanju med Opero in baletom SNG Maribor in ljubljanskim Cankarjevim domom, kjer je že bila krstno uprizorjena januarja 2001.
DOBRI ZRAKI PO SLOVENIJI
V Agenciji RS za okolje so uradno odprli novo avtomatsko merilno mrežo za merjenje kakovosti zraka v Sloveniji, ki je sicer že leto dni poskusno obratovala. Mrežo, ki so jo v skladu z evropskimi standardi postavili v okviru projekta Phare, sestavlja osem avtomatskih postaj v različnih krajih Slovenije, usmeritveni laboratorij ter mreža devetih vzorčevalnikov za analizo padavin.
Slovenska kultura v prvi polovici XIX. stoletja Apogeo de los condes de Celje
PO SVE
PRESENEČENJE V FRANCIJI
V Franciji je potekal prvi krog predsedniških volitev, na katerih so volilni upravičenci med 16 kandidati izbirali novega predsednika države. Državo pa je pretresel nepričakovan preobrat, saj po volilnih projekcijah vodita dosedanji predsednik Jacques Chirac in skrajni desničar Jean-Marie Le Pen. Slednji je za pol odstotka tudi prehitel glavnega poraženca volitev, sedanjega socialističnega premiera Lionela Jospina. Ta je takoj prevzel vso odgovornost za poraz in napovedal umik iz političnega življenja po drugem krogu,volitev, ki bo 5. maja. Politični analitiki in javnomnenjske raziskave so se tako motili, ko so v drugem krogu brez izjeme napovedovali boj med Chiracom in Jospinom. Po projekcijah je Chirac dobil med 19,7 in 20 odstotkov, Le Pen pa med 17 in 17,9 odstotka glasov. Jospin naj bi zbral
od 15,8 do 16 odstotkov glasov.
ODSTOP VLADE
Nizozemska levosredinska vlada VVima Koka je odstopila zaradi kritičnega poročila do politike nizozemske vlade v času padca muslimanske enklave Srebrenica v BiH julija 1995, ki ga je po šestih letih raziskav 10. aprila objavil Nizozemski inštitut za vojno dokumentacijo. Poročilo o padcu Srebrenice ostro kritizira takratno vlado premiera Ruuda Lubbersa, ker je v mirovne sile v Srebrenici poslala nizozemske vojake brez jasnega mandata ali ustrezne oborožitve, s katerimi bi lahko branili kakih 30.000 muslimanskih beguncev, ki so se zatekli v to muslimansko enklavo. Poročilo med drugim navaja, da so takratni vodilni nizozemski častniki zadrževali informacije o pokolu 7500 Muslimanov iz Srebrenice, da bi zaščitili ugled nizozemske vojske.
SLOVENCI
ENAINTRIDESETA ZMAGA V NOGOMETU
Na stadionu za Bežigradom sta se pred kakimi 5.500 gledalci pomerili reprezentanci Slovenije in Tunizije. Slovenija je igrala v naslednji sestavi: Dabanovič, Galič, Knavs (od 46. Sankovič), Vugdalič, Karič, A. Čeh, Pavlin (od 73. Tiganj), Gajser, Zahovič (od 62. Pavlovič), Osterc (od 46. Ačimovič), Rudonja.
Slovenska reprezentanca je po dolgem času spet zabeležila zmago na prijateljski tekmi. Zadnjič se je takega uspeha veselila avgusta 2000, ko je v Ostravi premagala Češko. Zatem je izgubila doma proti Urugvaju in v gosteh proti Danski, na tekmah z Romunijo doma in Hrvaško v gosteh pa je igrala neodločeno. Na turnirju v Hong Kongu je Slovenija izgubila s Hundurasom in po enajstmetrovkah ugnala Kitajsko. Neuspešen niz je prekinila z udeležencem letošnjega svetovnega prvenstva, zato ima prva letošnja zmaga še večji pomen.
Varovanci Srečka Katahca so brez treh standardnih igralcev (Džoni Novak, Željko	Milinovič, Sebastijan	Ci-
merotič) odigrali zelo solidno	tekmo	in bi si	vsaj	po
priložnostih zaslužili višjo zmago. Od samega začetka so narekovali ritem, medtem ko	so se	gosti v	glavnem
posvetili branjenju svoje mreže.	Pri tem	niso bili	prav	nič
nežni, zato ne čudijo številni prosti streli okoli kazenskega prostora. Prav iz prekinitev so si Slovenci priigrali večino svojih priložnosti, po prostem strelu pa je padel tudi edini zadetek (Pavlin) na tekmi.
Tudi mlajša reprezentanca U-21 je ugnala Tunizijce in sicer 3:1.
Najprej govorimo o časopisih, ki so bili tedaj vsi nemški (v Trstu pa italijanski). A tudi v njih so objavljali slovenske tekste, npr. Prešernove pesmi. Šele leta 1846 so pričele izhajati Novice, katerim so sledili drugi časopisi in dnevniki v slovenščini.
Največji žarišči umetnosti sta bili še vedno Filharmonična družba (ust. I. 1784) in Stanovsko gledališče v Ljubljani, ki pa je igralo samo v nemščini. Seveda sta v arhitekturi prevladovala barok in klasicizem.
V leposlovju je šele leta 1826 izšla prva izvirna povest v slovenščini: Janeza Ciglerja Sreča v nesreči. Drugo pesnikovanje ali pisanje je bilo le religiozno in glede umetniškega duha in jezika ne kaj visoko, tako da stoji Prešeren daleč najvišje.
V slovstvenem znanstvenem delu se pojavijo Čop, jezikoslovec svetovnega po-' mena Miklošič, nastala so zgodovinska društva za Kranjsko, Štajersko in Koroško. Kmetijska družba je izdajala gospodarske spise v slovenščini, izšla je Krem-plova Zgodovina Štajerske dežele s posebnim ozirom na Slovence, ki je prvo v domačem jeziku napisano zgodovinsko delo (1845).
Posebno omembo zasluži Prešernov krog.
Ta je trikrat izdal po letu 1830 almanah Kranjska čbelica. Ta krog je prvi imel idejo ne pisati za kmeta, kakor vse dotlej, ampak dvigati jezik in njegovo izrazno moč, da bo lahko služil kot „izrazilo v višjih krogih življenja in umetnosti." (Čop)
Dotlej so Slovenci pisali v bohoričici imenovani po
I f/Tre/rhj/Ir/r&drucA. u I					
A		c$ a	N	n	P? rt
B	b	<8 6	N	n	9S *,
D	i	& <6	0	0	C- *
E	t	cf ,	©	©	(2 a
e	c	<r .	P	p	«*>
F	f	r/	R	r	8 r
G	e	e? ?	S	s	oS/a
H	k	s<r/	, or	o	
11	k	sv/	Ul	"1	'*/ 7
ji	i	o? ,•	3	i	s ,
:2	t	2 .	.X	X	SC a
J	j	77	T	l	T t
K	k	<?//	U	u	2/ a
L	1	Jr z	V	v	v*.
L	1		n	n	v* !
IM	m	Mm		M	?/ 7 \
Metelčica
prvem slovenskem slovničarju protestantu Adamu Bohoriču (c = z, č = zh, z = s, ž = sh, s = , Š = S). Veliki jezikoslovec Kopitar se je ukvarjal z idejo, da se ustvari enoten črkopis za vse Zahodne in Južne Slovane. Novo abecedo je skušal sestaviti Metelko, ki je v svoji slovnici objavil pisavo, sestavljeno iz latinskih in po cirilici oblikovanih črk. Borba je bila huda, saj so v metelčici že začele izhajati šolske knjige, vnela se je „črkarska pravda". Glavna borca proti metelčici sta bila Čop in Prešeren, zanjo pa Kopitar. A metelčica je borbo izgubila in je bila prepovedana za šole.
Novo abecedo je sestavil Danjko, ki je bila bliže latinici, a se tudi ni uveljavila in je tudi bila prepovedana za šole. Šele pozneje se je uveljavila gajica, nova pisava po češkem (in slovaškem) vzorcu, ki je prišla k nam preko Hrvaške (tam jo je uvedel Gaj) in ki jo pišemo še danes (č, ž, š).
PISALI	SMO	P
Despues de la muerte del conde Federico, ocurrida en el ano 1360, le sucedieron sus hijos Ulrico I, German I y el hijo de Ulrico, Guillermo I (fallecido en 1392): Los conde Celje lucharon en Dalmacia, en Serbia, en el Tirol, en Prusia y en Italia e iban consiguiendo contactos. Se hicieron ricos con el prestamo de dinero. Los castillos de los deudores quedaban como prenda. Comenzaron tam-bien con una politica nupcial. German I contrajo enlace con Catalina, hija del ban bosnio Esteban II Koromanich. Guillermo fue mas lejos todavia: se caso con Ana, la hija del rey polaco Casimiro Piast. La hija de Guillermo, Ana, torno por esposo a Vladislao Jagiel, el que inicio la dinastia polaca de los Jagiel.
El mayor apogeo de los condes de Celje se dio durante el mandato de German II, el hijo de German. German II aprovecho en beneficio propio las peleas de herencia que manteman los de Habsburgo con la casa de Luxemburgo.
Se dio, ademas, otra feliz coincidencia. En las luchas con los turcos, las huestes cristianas fueron derrotadas en Nikopolje (Bulgaria) y el rey Segismundo pudo salvarse gracias a la ayuda de German. Por eso el jerarca de Luxemburgo le regalo al de Celje una gran posesion en Croacia y el honor de ser ban de Dalmacia, Croacia y de, Eslavonia. Mas tarde el emperador torno por esposa a Barbara, la hija de German, que paso a ser emperatriz.
Los condes de Celje heredaron de los de Ortenburgo tierras en Kranjska( Radovljica, Ribnica, Kočevje) y lograr-on que el duque Ernesto de Hierro desistiera de su poder feudal sobre los de Celje.
Tvrdko II, el rey bosnio, decidio que los duques de Celje debfan sucederle. El hijo de German II, Federico, se caso con Isabel Frankopan, que pertenecfa a la casa mas poderosa de Croacia.
En el ano 1436 el emperador Segismundo les dio el titulo de prfncipes del estado. Creo dos feudos: Celje y Ortenburg. Con este hecho los puso a la par de la casa de Habsburgo. Los intentos de la gente de Habsburgo por recuperar por medio de la fuerza su supremacia fueron vanos.
V DOBRODELNI SKLAD ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA SO DAROVALI:
Katica Cukjati sto pesov namesto cvetja na grob
pok. botru Ivanu Meh letu; N. N. 100 pesov ob obletnici smrti brata; ter N. N. 1.000 pesov za potrebne rojake. Bog naj jim stotero povrne!
VELIČASTNO ROMANJE SLOVENCEV V LUJAN
Na to romanje je vozil 11. maja poseben vlak s postaje 1. de Maržo (Once), ki ga je dala za slovenske romarje na razpolaga železniška uprava. Vseh Slovencev je letos prišlo na romanje nad 2000, toliko jih v Lujanu še nikoli ni bilo.
Po prihodu romarskega vlaka so se romarji uvrstili v procesijo in med prepevanjem Marijinih pesmi odšli v baziliko. Mašo je daroval župnik Anton Orehar, med njo pa je bilo ljudsko petje.
Po maši je v dvorani vodil zborovanje Avgust Horvat. Govorila sta še Marjana Marnova in Franc Kremžar. Slovenska šolska mladina je medtem imela zborovanje zase.
Popoldne so se po kosilu romarji spet zbrali v Marijinem svetišču. Najprej so poslušali nagovor Janeza Hladnika, ki jim je govoril o največji božji zapovedi, zapovedi ljubezni. Končno je še govoril o tem, da bi se zbližali vsi pošteni Slovenci, da bi ne bilo več razlikovanja med
„starimi" in „novimi" Slovenci.
Nato se je ob zvonjenju zvonov začela pomikati iz cerkve velika procesija, dosedaj najlepša. Začela jo je dolga vrsta mož in fantov, za njimi mladina in močna skupina deklet in fantov v narodnih nošah, za katerimi so fantje nosili podobo Brezjanske Matere Božje in kip Lujanske Marije. Sredi med duhovniki je lazarist Ciril Demšar, ki že dolgo let deluje v baziliki, nosil Najsvetejše, nato pa so žene in dekleta zaključile procesijo. Slovesnost so končale pete litanije Matere Božje.
ČEZ IZARO
Mohorjeva založba v Celovcu. Uredil dr. Tine Debeljak.
Pred rojstvom so knjigo pisali na obeh poloblah z levjim deležem na zahodni, urejali na jugozapadni, tiskali na severovzhodni, pri čemer se je pripetil slučaj, da ima knjiga na ovitku malo drugačen naslov kot znotraj. In ni je dobiti več na nobeni strani sveta, pošla je. Bila je darilo Balantičeve družine Mohorjevi ob stoletnici.
V začetku je objavljena reprodukcija Ahčinovega kipa Novačana, na koncu knjige pa Tršarjev Balantič.
Urednik Debeljak je najprej označil begunsko literaturo, Kocil pa Pisateljsko družino Franceta Balantiča. Slede 21 pesmi, pripovednih spisov in dramski odlomek.
Ovitek je s smelo potezo napravila Bara Remec.
Svobodna Slovenija, št. 17; 15. maja 1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Jernej Tomazin, Božidar Fink, Franci Markež, Pavlina Dobovšek, Radio Ognjišče, STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60, pri pošiljanju po pošti pa $ 75: obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - Cl I01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Pagina 6	25	de	abril	de	2002»	N"	15	•	SVOBODNA	SLOVENIJA
i iHMMIMW.VH M,' WIHHBBMWMBMBBMWfiTMltlliWinBM
o O != O —	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
° & U rP <	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OG
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
23. aprila 2002
1 EURO 224,72SIT 1 U$S dolar 253,09SIT
RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125.
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
- Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska«'bariloche.com.ar
#	Letalske karte,
IMA	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM
- Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejfa -Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejfa - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 -Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. in ob nedeljah od 10. do 11. (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARA-PACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. in ob nedeljah od 11. do 13. (ga. Andrejka Papež Cordova).
Cena največ šestih vrstic $ 4,-za enkratno objavo, -za vsak mesec -4 številk- $ 12,-
1	2	3		4		5		6	7	8
9				10	11			12		
13			14				15		16	
17		18					19	20		
		21		22		23				
	24					25			26	
27				28	29			30		31
3.2			33	-			34			
		35								
VODORAVNO: 1. živalska usta; 5. nasprotno od malega; 9. vidni organ; 10. žensko ime; 12. prva žena; 13. nota v glasbeni lestvici; 14. izraz hvaležnosti; 16. števnik; 17. slonov zob; 19.je prisiljen; 21. oznaka ob poti; 24. zbada; 25. trojanski junak; 27. višina zvoka; 28. smer gibanja; 30. skala v vodi; 32. grški bog ljubezni; 34. zrno, plod; .35. sodoben.
NAVPIČNO: 1. domač ptič; 2. svetopisemski mož; 3. pogojna členiea; 4. valj; 5. razgibana površina tekočine; 6. samo; 7. drobna trska. 8. prekop; 11. rodnica; 14. nizka temperatura; 15. semitsko ljudstvo v Jordaniji; 18. gospodarstvenik; 20. nabrekel (del telesa); 22. del oblačila; 23. števnik; 24. vrsta iglavca; 26. uživam hrano; 27. veznik; 29. glava družine; 31. brez laži; 33. oblika pomožnega glagola; 34. povratno osebni zaimek
OBVESTILA
PETEK, 26. aprila:
Občni zbor Kreditne zadruge SLOGA, ob 20 v
Slomškovem domu.
NEDELJA, 28. aprila:
V Slomškovem domu občni Zbor in kosilo ZSMŽ Ramos Mejia
Na Pristavi občni zbor društva SREDA, 1. maja:
Mladinski turnir v Slovenski vasi SOBOTA, 4. maja:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 5 maja:
42. obletnica v Slovenskem domu v Carapachayu SREDA, 8. maja:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena v
Slovenski hiši ob 14.30. Razgovor z dr. Juretom Rodetom o krizi vrednot ob 16.00 uri.
ČETRTEK, 9. maja:
Redni sestanek upravnega odbora Zedinjene Slovenije,
ob 20. uri v Slovenski hiši.
PETEK, 10. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slomškovem domu.
SOBOTA, 11. maja:
Dan duhovnosti na Srednješolskem tečaju ob 15. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 12. maja:
Vseslovensko romanje v Lujan.
SOBOTA, 18. maja:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 19. maja:
V Slovenskem domu v San Martinu 42. obletnica s celodnevnim programom.
SOBOTA, 25. maja:
Mladinski športni turnir na Pristavi
ZA SM
Kuhar šefu: „Ali naj za kurjo juho vzamem svinjsko ali goveje meso?"
- Kaj tujci v Argentini najbolj obiskujejo'
- Cerkve.
- Cerkve? Zakaj pa to?
- Da se Bogu zahvalijo, da so ostali pri življenju, ker se vozijo pa tako zanič cestah.
- Oči, bi dal svojemu sinčku nekaj kovačev?
- Govori vendar normalno z menoj.
- Okej, stari, odpri denarnico.
- Ali se je tvoj v zakonu kaj spremenil?
- Ogromno, včasih je govoril samo o srcu, zdaj pa kaj naprej le o želodcu.
Naslovnica knjige Janeza Vasleta Fuzbal, tango in žoga, ki je izšla v Ljubljani in smo o njej pisali v prejšnji številki.
Policija raziskuje...
Nad. z 2. str.
"Iz kranjske policijske uprave so okrožnemu državnemu tožilstvu podali celovito poročilo o domnevnih povojnih pobojih na območju Crngroba, ki je nastalo na podlagi ustnih pričevanj, ugotovitev zgodovinarjev in ogledov grobišč. Policijsko poročilo potrjuje pripovedi domačinov.
„Še kako živo se spominjam. Mračilo se je, ko so jih gnali mimo naše hiše. Vse ženske so bile na pol gole, v perilu in kombinežah. Le stara, sivolasa gospa je bila zavita v črnino, s klobučkom na glavi. Komaj je hodila, podpirale so jo mlajše ženske in se so jokale. Bilo je 22. maja leta 1945 in je trajal štiri dni," nam je povedala Marija Jamnik iz Crngroba. Kot je ugotovila policija, naj bi se poboji dogajali od 20. do 25. maja 1945. V tej gorenjski vasi naj bi bilo pobitih okoli 300 Hrvatov, vendar o njih ni listinskih dokazov.
Po zbranih podatkih policije naj bi na tem območju pobili Hrvate in druge ujetnike, ki so jih Angleži iz Avstrije vrnili na območje Jugoslavije. Kot nam je povedal Alojzij Pavel Florjančič, raziskovalec škofjeloške zgodovine, naj bi bila v Balantovem smrečju štiri brezna in vsaj dve izkopani grobišči, kar je po poročilu zapisala tudi policija. V njih naj bi bilo pokopanih do 300 trupel. Kot se spominjajo domačini; naj bi jih s tovornjaki in avtobusi odložili pri takratni mežnariji, jih slekli in čez vas odpeljali do jam. Prvo noč naj bi bile na vrsti ženske; te naj bi bile zakopane v najbolj oddaljenem breznu, imenovanem ,,hudičeve štenge". Otroke naj bi odpeljali v sosednjo vas Pevno. Florjančič je ugotovil, da naj bi bilo med pobitimi Hrvati tudi 69 predstavnikov vlade (NDH). V zadnji skupini za usmrtitev je bilo 15 vojakov hrvaške ustaške vojske. Trem je uspelo pobegniti. Enega so ustrelili takoj, dva so ujeli v okolici. Tone Logonder iz Crngroba, ki je bil takrat star 15 let, se spominja, kako so morali trupla nalagati na voz.
Po informacijah Irene Kuzma, vodje okrožnega državnega tožilstva v Kranju, so ljudi pripeljali iz Trate■ in iz taborišča na Kamnitniku do Balantovega smrečja. Med pobitimi pa po dosedanjih ugotovitvah ni bilo otrok. Policisti so pregledali tudi Matjaževo jamo in ugotovili, da v njej ni otroških okostij, kot so domačini namigovali, našli pa so nekaj okostij odraslih oseb, za katere pa se ne ve, kateri vojaški formaciji so pripadali. O obsodbah niso bili pridobljeni dokazi, zato domnevajo, da so bili izvedeni zunajsodni poboji. Po neuradnih informacijah pa naj bi bilo na Gorenjskem vsaj 26 grobišč. „
V Carapachayu dne 5. maja
proslava
42. obletnica doma
Rojaki iskreno vabljeni!
Društvo Slovenska Pristava
Redni občni zbor
v nedeljo, 28. aprila, ob 10.30 uri.
Vsi člani lepo vabljeni!
rr
Slovenska kulturna akcija
vabi na predstavitev knjige
V KRALJESTVU KONDORJEV IN NEVIHT"
izdane v počastitev dr. Vojka Arka
v soboto, 4. maja 2002 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires
Predvajan bo video posnetek iz ljubljanske predstavitve
V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je v petek, 12. aprila odšel k Bogu po večno plačilo naš dragi mož, oče, tast in stari oče
Ivan Fekonja
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na katerikoli način stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Delia;
sinovi, Viktor, Aleksander in Gaston z družinami;
snahe, Eli, Patricia in Marjana;
brat Mirko z družino;
farnilia Salas, družina Levstik,
ter ostalo sorodstvo
Mendoza, Buenos Aires, Maribor