mms. mm mmm m
pi
M
A
H
P
•A
H
J*
'A
H
*A
P
I
n
P
$
is
£
M
I
I
S
V. izvestje
knezoškofijske privatne gimnazije
v zavodu sv. Stanislava
v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1909/1910.
Izdalo ravnateljstvo.
Vsebina:
1. Slovarček k IV., VI., XVI. ln XVIII. spevu Iliade. Spisal pro-
fesor Änton Koritnik.
2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
emu»
Št. Vid nad Ljubljano, 1910.
Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava.
Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani.
V. izvestje
knezoškofijske privatne gimnazije
v zavodu sv. Stanislava
v Št. Vidu nad Ljubljano o šolskem letu 1909/1910.
Izdalo ravnateljstvo.
Vsebina:
1. Slovarček k IV., VI., XVI. in XVIII. spevu Iliade. Spisal profesor Anton Koritnik.
2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
Št. Vid nad Ljubljano, 1910.
Založilo vodstvo zavoda sv. Stanislava.
Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Slovarček k IV., VI., XVI. in XVIII. spevu Iliade.
(Spisal prof. Änton Koritnik.)
IV. spev.
lvy-yvoiq (ovv-%ew) pomešanje; prelom
im-jubXrjatq, i) ogled, pregled (vojske)
1 äyoQdo/xai zborujem
2 önjisöov, to tla, pod, tlak, veža norvia pridevek boginj: vladarica, gospa; kot pridevnik: vzvišena
'Hßrj, f] Heba, boginja mladosti
3 olvo-yßixo (olvog, %(o)sco) nata-
kam (vino) rol de = ol <5e dinag, to čaša
4 deidt/nto plpf. 3. pl. k öetwv/iai
pozdravljam;nazdravljam, napivam
5 amina takoj, nato migaofiai izkušam
o	dražim <3 xsqtö/mog 2. porogljiv, žaljiv na.Qa-ßh')dr)v (naga-ßdXXco) od strani, zbadljivo
7 öoioi 3. dva
ägijycbv, -övog, ö (->)) pomočnik (-ica)
8 ’AXaXxofievrjtg, idog, r/ (pridevek
Atenin po bojotskem mestu ’AXaXy.ofieval) Ätena Älalko-menska
!) dXXd rj toi a seveda, kajpa v6a<pi daleč 10 vČQjto(j,ai oslajam se, radujem se avte zopet, iznova
(/i,/,o-/i/ii8t<)//g 2. ((pO.og, /.isiddco) rad ali ljubko se smehljajoč naQUEfxßXoiKB pf. k naQa-ßXtioy.cö 11 hodim ob strani; pomagam m'jo, xijnog, y način smrti, smrt afivvco odvračam
£x-oa6ü) = £z-oa')£m	12
<pQd£o/.iai premišljam, mislim	14
(ptiXomg, (dog, fj hrup, boj	15
alvog 3. strašen, poguben olyJco prebivam; nö/ug olxelvai 18 mesto je obljudeno; stoji čm-n,v£(o godrnjam nad čem	20
[i&dofiai mislim na kaj, naklepam, 21 snujem
axv^ofuu jezim se, nevoljen sem 23 yoXog, ö žolč, srd äygiog 3. divji, silen aegtco prijemljem, (z)grabim e/ade aor. k /avddvco držim (v 24 sebi), obsegam äXiog 3. prazen, ničeven, brez- 26 uspešen
ä-veXeavog 2. nedokončan, brezuspešen
fiöyog, ö trud	27
iÖQÖa ep. akuz. mesto Iöq&vci k lögcbg, čjvog, o pot, znoj iÖQÖco potim se
xa[A&cr)v — ty.aii£v)]v k y,d(.iva> trudim se äyeigco zbiram,	nabiram	28
to?o = rov = avrov egöco delam	29
ov toi gotovo ne
50 oyflsco nevoljen sem
31 ö ve = cirt ker a-oneg/Jg brzo, neprestano lisvmivco želim, hrepenim
32	izpraznujem, raz-devam, ugonabljam
evy.zi/.ievog 3. lepo zidan, močno zgrajen 35 ötytög 3. surov
ßsßoo'y/Jo) (po)žrem; d)/tov ßtßo. živega požrem
30	^-axeoficu ozdravljam; (u)tešim vslxog, vo razpor, nesloga ÖJiiöoco pozneje
38	egiofia, vo (egig), vzrok prepira
40 [iB(xacbg part. pf. s prezent. po-
menom k /iao[MU želim, hrepenim; fiE/iad)g S'Oe/.O) željno hrepenim
41 %t)v = vavvrjv
lyyiyaa ep. pf. k iy-yiyvo/iai.
12	öia-voißa) (s)tarem; (u)tolažim, (u)tešim
15	vatEvdm — vaio) (pre)bivam; sem em-yßoviog 2. na zemlji bivajoč, zemeljski 10 TÜCOV = VÖ3V
nrjg, y.r/oog srce, neoi xfjgt, pri srcu, srčno vieoxevo iter. impf, k vko cenim
17 šv(,</ne?.ko = čv/i/ns/dov k iv-
(i(ieXlr)g vrl kopjanik, spreten suličar
18 ßco/.iög, 6 oltar, žrtvenik čdevevo = čdčevo (čdeivo) k
dšo/nai pogrešam öaig elai) pristojen delež
19 loißrj, tj pitna žrtev y.vior], f] tolščna sopara ?.ay/_dvo) prejemam
53 öia-negtia) pokončujem, (raz)ru-šim
An-Exfrdvo[iai zamrzim
51 vdeov zavisi od JTQoaäev, JiQÖoft.
'lavafud vivog stopam pred kaj, (da bi branil)
/j,eyalQ(o zavidam, odrekam jtoEoßvvdvri najčastitljivejša 59 dyy.v/.o-i-ir'jvrig, ov prekanjen, premetenec, prekanjenec
djLi,(p0TEQoi> adv. na dva načina, 00 iz dveh razlogov yEvsr'i — ysvsd, -/) rod, pokolenje nagd-xoivig, y žena (zakonska) fino-shcco = vjv-eikco umikam se; 02 odjenjujem, popuščam č(p-EJio/,i(u sledim, pritrjujem (pri- OJ trdim)
'Oäooov hitreje; v slov. superlativ: 0-1 kar najhitreje sm-vslkai imperativen infinitiv k Im-vnl/.o) naročam (pvkomv gl. 15.	05
nEiQaco izkušam	00
vitEQ-Kvöag, avto g (y.vöog) preslaven, veleslaven BOjiai kvarim; poškodujem, 07 žalim, VIZEQ ögxta proti pogodbi
alipa urno, jadrno	70
()vqvvco vzpodbadam, priganjam 73 prim. I. 44. aioaco drevim se, aor. 74 vzdignem se, zletim olov k dovčga tako svetlo, kot 75 davr)Q, čgog, ö zvezda; tu: zvezdni utrinek, meteor fjxE gnom. aorist
všgng, to čudo, čudežno znamenje 70 omvlhrjg, ?]Qog, ö iskra	77
atp-le/iial (vivog) oproščam se česa, odletavam E'&oqov aor. II. k '»'/nojo'/.co; y.ava- 79 'd'Qipoxco skačem doli 'Od/ißog, vö osuplost, groza vafdrjg, o opravnik, vladalec 84 yMva-övo/,icu z ak. potopim se, 80 izginem v Aaoöoxog Trojanec, Antenorjev 87 sin (’Avvrjvogiörjg)
Ilävöagog Lykaonov sin	88
öf.fyf.cat iščem
d(x,v[icov 2. brezgraje, vrl	89
ovL£,-yog, r/ vrsta	90
äomovr'ig, ov ščitar, ščitonosec Aiorjjiog reka v Miziji.	91
gor), f/ (vedno v množini) tok; valovi
r) ga vv t-iol vi nlttoio želelno 93. vprašanje: bi me li hotel u-bogati
öat-(pQ(üv preudaren; bojevit
94 rXaltjg y.ev porek k vprašanju v.
93., bi se pač drznil, odločil... ^m-jTOO-irjfü nvi na koga naprej pošiljam; (puščico) izstrelim na koga, sprožim
95 prim. III. 373.
ägoio k •fjgo/.irjv = r)gd(j,r)v k agvvfiai pridobivam si
97 Jtd/Lt-ngcova adv. k ndfi-ngcoTog
3.	naj prvi rnigd k tov od njega
99 öa/Lid^m (öa/idco) krotim, premagujem Jivgr/, r/ grmada dAeyeivög 3. (äXyeivog, äXyog) bolesten, bridek
100 diavsvo) Tivög (öiorög) streljam
(s puščico) jtvödh/xog 2. preslaven, velesla-ven
101 Avx)]-yev>jg 2. (Xevxög, ylyvotuu)
jasnoroden y./.vTo-vu^oq 2. (y.).vrog, rogov) s slavnim lokom, slavni strelec, velestrelec
102 jiQcovo-yovog 2. prvorojen yJ.Eivog 3. (yJ.eivög) veličasten
103 ZeXeia trojansko mesto v vzno-
žju Ide
101 acpQ(ov 2. nespameten
105 ov/.dco jemljem doli, snemam ev-goog 2. skrbno uglajen, izlikan l^aXog, o kozel, kozorog, po drugi razlagi: okreten, hiter
107 dš^o/iai sprejemam; pričakujem, oprezujem ngo-dom), f) stan, zaseda, preža
105) ŠMaidend-dcogog 2. šestnajstdlani (öüqov) širok
110 äoyJco obdelujem, izgotavljam hegao-göog 2. rog obdelujoč rexTcov, 6 rokodelec, 6 xeg. vex-
rcov umetnik-roženinar ägagioxco spajam, sklapljam
111 kmaivco (Xeaii’co) gladim, likam xogcävr), i) sklep, obroček na koncu
loka, kamor se je pred rabo morala zapeti tetiva
112 y.ava-Ti{h)fM polagam doli (na tla)
ravvo) = %elvco napenjam äy-yJJvo) — dva-y.)uvco upiram 113 na kaj oay.og, to (velik) ščit ß/.T/oOai k tßh'j/iijv (— ißa?M- 115 /usv) s pasiv. pomenom n(bfia, t<> pokrovček, zaklopec 11<> d-ßh)g, rjrog (ßd/./.oj) še neiz- 117 streljen, nerabljen eg/na, to zveženj ödmn], 1) bolečina, bridkost, eg,ua 6(5. vir bridkosti v sv gr} (d) kita, tetiva	11S
y.ava-y.oa/.iem, uravnavam pripravljam
ykv(pig, (dog, r/ zareza, škrta (na 122 dolenjem koncu puščice) vevgov, to = i/ vevgrj ßöeiog 3. goveji; (tetiva je bila zvita iz govejih črev) fiagog (uaorog) prsi	123
xvxXo-Tegr)g 2. okrogel, okroglast 124 y.v/.koTegeg proleptično k Irei-vev
/Jyyco (za)brnim, (za)zvenim	125
ld%oj (močno) donim, zvenim, a/.To aor. II. k äkkofxai (od)letim ö£v-ßehi]g 2. oster	12<>
im-jTŠTOLiai letim na, proti fieveaivo) želim
/.H/.di)ovto = Xeh)ftovTo k (sm)- 127 j.av-ddvo/.uu zabim äye-?.elr) (äyco, /.da) pridevek 128 Atenin: pleniteljica šegy(o — slgyco odvračam	130
ZC,c^Sj y.Q°v?> o koža, telo /.ivla, i) muha	131
ö = og
It/oam (/Jyojiai) uležem se, le-žem
Wvvoj (evftvvco) ravnam, vodim 132 £cooTtjg, ö pas 6%evg, 6 držalo, zapona cvrejo v intrans. vežem se, držim 133 se skupaj civTOfuu — dvTdco (dvTidco) stopam nasproti, srečavam di-n?.6og 3. dvojen
dgrjgou k dgaglay.m sklapljam; 134 intr. prilegam se
135 daiödheog 3. preumeten
136 no/.v-daidalog 2. veleumeten r/Qr/oeiato plpf. p. k soeldco upiram; pass, zadiram se v kaj, prodiram
137 ßivQr), r) pas, opasnica egvfia, to bramba, varstvo egxog, to jez, odpor äxcov, ovtog, o kopje
138 jzkeZaTo v a d v.
čqvo/.uii (eQv/itai) odbijam, odvračam öui-TtQo vseskozi (z gen.) eianTO aor. k el/m
139 uy.Qog vnanji, vrhnji; dxQÖvaTov
adv. prav na vrhu em-yod(pco prasnem, oprasnem yx/.ai-ve(pr)g 2. temno-oblačen; črn
140 (bTsdrj, t) rana
141 slicpag, avTog, o slonova kost <foivc$, ixog, ö škrlat, bager fualva) barvam
142 Myavig, fi (yvvrj) Majoničanka Kcieiga, f) (yvvi'i) Karčanka naorjiov, to = jvageid, f) lični
okras
143 finka/iog, o hram, shramba dodo/.uu želim
145 e/.ari)Q, 6 (ČAavvoi) vodnik, voznik
147	ev-(pvr')g 2. leporasel
ocpvQov, to gleženj, peta
151 vevoov tu: vrvica (s katero je
bila ost pritrjena na koncu puščice)
öyy.og, ö krivina, zälust, zazobek
152 äip-OQQOv — äyi zopet 15'» y.aal-yvrjTog, 6 rodni brat
-OdvciTov voi predikativno: tebi v smrt 15B olog 3. sam
157 -/.aTa-naTEO) (po)teptam, (po)-
gazim
158 ähog 3. zastonj, brezuspešen 1(51 avv jX£yd?M z veliko izgubo,
drago
169 äyog, to žalost, toga
170 nor/nog, 6 usoda dva-Jit/m^rj/M dopolnim
171 t/.fy/jjg 2. sramoten, osramočen;
bojazljivec
nokv-dhinog 2. zelo žejen; malo-voden, suhoten ev'/caAT), ij ponašanje, predmet 173 ponašanja; prestavi: da bi se z njo ponašali gl. II. 160 ooTčov, to kost	174
jtv-dco pustim gnjiti, prhneti vjieQ-rjvoQecov, ovTog nadmoški, 176 ohol
čju-ftgcpoKCo skačem po čem ’/alvm zijam, odpiram se	182
§avd'ög 3. plavolas	183
öe(i)diaoof.iai strašim	184
y.algiog 3. na pravem mestu, smr- 185 ten, smrtonosen ndyrj k Hmiyrjv (n^yw/iu) nav-aioXog 2. (ves) bliščeč, leskeč 186 to okrilnik, opasnik 187 %aky.£vg, b kovač
t'Axoc, to rana	190
čm-f-ialvo/acu otipavam, preiskujem
’AayJ.rjitiög, ö (Äesculapius) Äs- 194 klepij, pri Homerju zdravnik in tesalski knez; pozneje bog zdravilstva jvanTaivco ogledujem (in iščem) 200 TQiy.li mesto v Tesaliji	202
oQvv^ai dvigam se, vstajam 204 OOIVCO = OQVVf.lt,	208
ßav — eßrjoav	209
y.vxkö-oe v krog, v krogu	212
dytiv — čdyrj<mv k äyvvjxat zlo- 214 mim se
žx-/.iv£dco izsesavam	218
rjmog 3. nežen, olajšujoč, hlad.len jidaoco potresam na	219
Xbiqcov, Kentaur na Pelijonu, najstarejši lečnik Helenov d/Mft - jievofiat (= u/iupc - enco) 220 oskrbujem y.aTa-övofjLai skrivam se pod kaj, nadevljem si ydojiT], i) bojaželjnost, boj ßgl£(o obotavljam se, mudim se 223 y.aTu-jivchano) (— yuTa-nTi)aa(o) 224 hulim se, bojazljiv sem cpvoidco — (pvadco sopem, prham 227 em-noMo/ucii obhajam, raz-,pre- 231 gledujem (im-no')Ärjaig)
232 Ta;v-jito?.oq 2. na urnih konjih
234 /j.e'b'-irj/xi popuščam, odjenjujem ftovgig, iöog viharen, buren
235 dgcoyög, ö pomočnik, zavetnik 230 ötjheo/Liai tu intrans. zločinim,
grešim zoper
237 vegrjv, siva, sv gladek, nežen ymi>, og, ö jastreb
238 vij-juog 3. nedoleten, negoden
239 ekajßev konj. aor. s pomenom fut.
exacti
240 ovvyegög 3. sovražen, zoprn,
strašen
241 zoÄcovog 3. f/oAog) jezen, srdit
242 lo-fxwQog 2. hvastač, širokoustnik aeßojxai sramujem se
243 veihjna (perf. s prez. pomenom)
strmim veßgög, ö jelenče
244 Jto/Jog = jzok/.ov; jtoA. neöioio
lokal, genetiv
247 ayedöv blizu
248 igvco (pf. 3. pl. eigvavai) vlečem,
potezam (ladjo na suho)
ev-nQV[ivog 2. lepokrn
249 vnsQ-E/o) držim nad
293	evev/iov naletel sem na koga, sešel sem se
297 0%£0(ptv = ö/ßciv, k oyyog, to voz
300	ävayy.air) = avayxrj; dvayy.niij — prisiljeno
302 y.lovm pritiskam na koga; pass.
gnetem se, podim se
303 Ijmoovvr), i) izvedenost v vozo-
borstvu r/vogeri, fj korenjaštvo
305	ava-xa>Q8(o umikam se ä-Xajtaövög 3. slab
307	öniyco iztegujem; med. iztegujem se
311	yrjftecö veselim se 315 o/noiiog = biolog; drugi: nemil, nedrag
310 y.ovgövegog k xovoog (xögog) mlajši, močnejši mož
319	'EgevftaMcov, arkadski mladenič, katerega je Nestor ubil v dvoboju
y.axiy.vav = y.atiy.xavov k y.ava-y.rdvco umorim
ea = fjv	321
öjvd£co sledim, stiskam, nadlegujem
alyjia£co (sulico) vihtim	324
bnkovegog 3. čilejši	325
yeyäaaiv = siaiv
yr)fl6avvog 2. radosten	326
Hevecog Peteoj, oče Atenca Me- 327 nesteja
[iijovcoQ, cogog, b (ar']öo/.iai) vne- 328 malec, povzročitelj avtr), i) bojni krik; boj veov pravkar	332
avv-oglvo^ai prodiram (drug proti drugemu) zlvvjjLai (y.iveofiai) pre-, pomikam se
icvgyog, b stolp, (bojni) oddelek 334 Tgcbcov genet. cilja	335
bg/.ido/.iai začenjam se pomikati, prodiram
xexaofievog k xalvvfiai odlikujem 339 se
xsgöa?.eö(pgov gl. I. 149 y.avoveiga (fia/rj) vroč	342
dvvt-ßoMco grem nasproti £<p-onM£(o pripravljam	344
dnvakeog (ojzvog) pečen, ont. 345 xgča pečenka Heh-r]öj)g 2. medenosladek 340 eoy.og, to zagrada .	350
fii-i.vtj/.l] k	perf.	s	prez.	353
pom. k /.isXco dvEfub/uog 2. (avsfiog) vetrovit, 355 vetrn
ßd£<j) govoričim, gobezdam /.d£ouai = /.n/iißdvco; iumJov 357 ndkiv ?,d£. besedo nazaj jemljem
negi-cbaiog 2. (icegi-ovaiog) pre- 359 obilen, črez mero ijmog 3. mil, naklonjen	361
örjvog, to naklep
ageoxo/xai poravnavam	362
/.leva-ficoviog 2. ničev alyi-akög, o obala, obrežje 422 noXv-iixr)g 2. bučen, šumen čjzaonvvegog 3. gost; prestavi: 423 val za valom y.ogvooco dvigujem	424
425 xeQ(Jog, y kopnina, celina Qr/yw/iu lomim; pass, lomim se,
razbijam se
426 y.vQTÖg 3. kriv, svodast; xvqtöv
löv (n. xv,ua) svodasto se vzpenjajoč
y.oQV(p6o/uai kopičim se, vrhunim se
ajto-jvvvco bljujem, mečem iz sebe ä/vrj, f) pena vco?.e/.cecog neprestano
429	laav — rjeaav (f/oavj 431 or)/ndvvcoQ, ooog, ö poveljnik
433 nokv-rtdfifiobv 2. premožen avh), 7) dvorišče, staje
434 ä-fiekyo) molzem; öieg d/xe/.yu-
[AEvai yäla ovce (molznice), ki se molzejo, molzne ovce
435 d-^fj/jjg 2. neprestan /it]xdo/.iai meketam
43(5 äXaXrjvög (dXaXd) bojni krik
437 öfiög 3. skupen ftnoog, o vpitje, krik tog 3. isti
yf)Qvg, vog, i] glas, jezik
438 noM-nXr]xog 2. od mnogih strani
sklican (od vseh vetrov) Aelfiog ((5eidco) Trepet; personif.
kot spremljevalec Arejev a/tiovov neprenehoma, neprestano
ovrigl^oi postavljam, podpiram 443
ovgavco y.dQy iarr/Qi^e z glavo se dotika neba dcpčX?,co pomnožujem	445
atövog, ö stok
£)ivog, f) koža, (kožen) ščit 447 ov/x-ßdXXco mečem skupaj, ze-dinjam, strinjam /AČvog, to sila, moč yyaXxeo-'dti)Qriš — xaXxodcbga^ 448 bronastooklepi öf.upa?MBig 3. popčnat šnkrjvto aor. II. k neXd^oixai ÖQVfiayddg, ö hrušč, tresk %elfj,a-QQog ('/ti/idujoooc) 2. (/el- 452 la — nevihta, qšoj) deroč; nota^og hudournik fuay-diyy.Ein, i/ kotlina	453
ößQif-iog 3. močan, silovit xgovvög, ö vrelec, vir	454
/agddga, i) tokava novog, 6 bojni napor	455
ovo/iai grajam, nezadovoljen sem 539 dv-ovvavog 2. neranjen	540
d iv sv en intr. pohajam	541
čqcoY), fj polet, met	542
ngr/vrjg 2. naprej nagnjen; adv. 543 strmoglavo, na obrazu TEta^ai raztegnjen sem, zleknil sem se.
VI. spev.
ofii/Ua, t) občenje, sestanek, pogovor, pomenek
1 oloofiai, osamljen sem, osamim (pvkomg, t(5og hrup, boj
2 Idvco naprej derem, prodiram
3 lOuvo) (sv'&vvo>) in M. namerjam,
obračam
4 /ueo(a)yyv(g) v sredi, med (J <pdog, to luč, nada, rešitev
9	<fd/.og, b (gl. III, 362) locenj, greben
Inno-daavg (gl. III, 369) z žimo nagosto okrašen, žimnat, go-stožim, košat
10	fier-conov, to čelo n/)§e (mfjyw/ju) n. <)6ov nsguo) intr. prediram
12 (pevco (u)morim
13 šv-KTt/ievog 2. lepo zgrajen, 1.
zidan
14 ätpvewg 2. bogat, premožen
15 <pvteenxe iterat. k (pitea ljubim,
gostoljubno sprejemam
16 ägxeco (arceo) odvračam /.vygög 3. jaden, beden
17 vji-avTia^co (vitavTaco) grem na-
sproti
ctjz-avgdco z 2 akuz. oropam koga 19 eoy.e = fjv
v<p-rjvioyog, ö uzdodržec, (pod borcem stoječi) voznik
38 aTv^co plašim, strašim; P. spla-
šim se, (itedioio) splašen dirjam po
39 öfog, o veja ßkdnT0(xrn spotikam se fcvQty.ivog 3. tamariskov dyxvXog 3. kriv, slok
40 gt\uög, ö oje, ojnica
42	<U(pQog, b sedež (na vozu) TQ°/.ög, o kolo
šx-xvUco (= xvklvöco) valim iz ; pass, (za)valim se iz 44 do\i%6-axiog 2. dolgosenčen
46 £coyQČco živega ujamem koga,
prizanesem
47 xeifir/Xiop, to dragotina, drago-
cenost
noXv-y.^Tog 2. s trudom, t. j.
umetno izdelan bf.bo-y.teco glasno kličem, grajam, 54 oštevam
nencov ljub, predrag	55
aoioTa neJiohjTcu največja do- 56 brota (usluga) se je izkazala d-x)')ÖEOTog 2. neoskrbljen, nepo- (50 kopan
a-(pavTog 2. (d(pavv)g) neslaven alaifiog 2. spodoben, primeren, 62 prikladen ovTdco zadenem, ranim	64
lajzdgr/, fj lakotnica ui’d-TQEJTOfitu, zvrnem se znak Aa| s peto	65
fie(l)hvog 3. jesenov ey.ey.teTO k y.e/.ou<u (xetevo) 66 avco (avco) kričim
evaga, Ta (sovražniku uplenjena) 68 bojna oprava, bojni plen exrjkog 3. miren, adv. v miru, 70 poljubno
dva?.y.eli), i) nemoč, bojazljivost, 74 strahopetnost £y-yMvofiai naslanjam se; pf. 78 čy-xčxh/Liai slonim Ittvg, vog, 1) smer, podjetje, za- 79 početje; näaav in' IDvv za vsako podj., pri vsakem podj. dt)iog (daiog) 3. sovražen ; subst. 82 sovražnik kneiy(o pritiskam, silim	85
nenlog, o obleka, odelo	90
ijvig (fjvig), tog leten, enoleten; 94 po drugi razlagi: leskeč, tolst ■)jxeoTog 3. zrel, dorastel äygiog 3. divji, silovit	97
/.u'jOTCOQ gl. IV, 328 ÖQxafiog, b vodja, gospodar, uka- 99 zovalec
iao-cpaglgco kosam se s kom 101 š?.eH^o) sučem, obračam	106
?j)yco odjenjavam, ponehavam 107 dte$a> odvračam, pomagam 109 vneo-d'vßog 2. zelo pogumen, 111 velesrčen Trjke-xteiTog 3. daleko slaven
em-y.ovQog, 6 pomočnik, zaveznik
115 äor')aao$at k dgdo/iiai
117 ocpvQÖv, vö gleženj, peta
118 livvvt-, vyog, f/ rob nv^avog 3. skrajni
123	(pioiovog 3. (= <peovavog) najodličnejši; v nagovoru: ljubi, dragi (moj)
131 öY)v dolg, di/v rjv je dolgo živel
132 ndr/vr), f) dojka, dojnica, goji-
teljica
133 asvco preganjam, gonim Niorjiov nizijsko pogorje v Traki ji
134 oft/.a, vd svete posode
135 ftelvo) bijem ßov-nh’iz, fr/og, 7) östen
136 y.6).nog, 6 (morski) zaliv
137 öiio-x.b'1, t) vpitje, kričanje
138 öövooofiai jezim se, sovražim (jela = Qyolcog
139 vvcpkog 3. slep
113 nelociQ, avog, to vrv, zadrga,
zanka
114 (paidifiog 3. blesteč, zal, postaven
147 %a/j,ddig — y_aßd^s na zemljo,
na tla
148 Tr)?.eüäco zelenim, poganjam (fvco transit.; v naslednjem verzu
intrans.
149 ujio-h'iya) nehavam, prestajam,
preminjam
152 iiv/og, 0 notranjost, sredina
153 xegdiovog 3. najizdatnejši, naj-
lokavejši
156 fjvoget), r) možatost, srčnost čoaveivog 3. ljub, ljubek
157 djtd^co dam (za spremljevalca),
pridružujem 167 dlčsive k d/.to/.uu ogibljem se, opuščam oeßä^Ofiai = aeßco strašim se, bojim se
16!) jiiva£, axog, 6 deščica, ploščica nvvy.vög zložen, preganjen ifo/no-cpfrooog 2. življenje uničujoč, smrtonosen
170 nevdegog, 6 tast
171 nofimj, f) poslatev, spremstvo
goöoddy.vvÄog 2. rožnatoprsten, 175 rožnoprsten yafißgög, 6 zet	177
X(/.caiga Himajra (Himera)	17!)
d-/,t(U[xdxeTog 3. velikanski, strašen
jie<pvsfiev k (pevco morim	180
Xi(.iatQa, t) koza	181
(ud'o/xai, gorim, svetim	182
veoag, avog, to znamenje	183
xvöä/.ifzog 2. veleslaven	184
dvvi-dveiga možem enaka, mo- 186 žakinja
jzvx(i)v6g 3. gost, premeten 187 vtpalvco tkem, iztuhtam Äö^og, 6 zaseda	18!)
vefievog, v6 (kronsko) posestvo 194 (pvvahr), f/ nasad, rastlinje 195 vißofiai (vmm) obdelujem dXdofiai blodim, potikam se 201 xar-eöo) izjedam	202
ndvog, d stop, sled, pot dkeelvco(= dkšofiat) izogibljem se avog 2. nenasiten	203
XQva-r/viog 2. z zlatimi brzdami, 205 zlatobrzd
[iei)dyjog 3. mil, prijazen; to 214 /ned. laskava beseda ^em’jiov (§&vlov) gostinski dar 218 y.dl/Mp' = yAXhns (zavčhne) 223 čvaigco (u)morim, pobijam	22!)
movovottai reciprokni medij: za- 233 vezati se med seboj dftslßo) no o g viva zamenjam s 235 kom
hy.avdfi-ßoiog 2. sto goved vre- 236 den; (evvedßoiog) eiQoual vi po čem vprašujem 23!) evrjg, ov, ö svojec
jiöoig, ecog (ak. nöoiag) soprog, 240 mož
&Šehjg {&š?)g) po vrsti	241
aWovoa, t) stebrska dvorana, ste- 243 brenik
dedfxr]fj,ivoi k öifico zidam	245
fivijovog 3. zakonski	246
viyeog 2. trdno pokrit, skrbno 248 pokrit
alöolog 3. sramežljiv, blagonra- 250 ven
251 r/mö-öcogog 2. milodaren 253 iv ysigi qmofiai vivi v roko zra-stem komu = krepko stisnem roko
255 övo-ävvfiog 2. zloglasen, klet
258 čveir.co konj. aor. eveixa (ijveyxa) k (pšgco 2(51 de^co = av§a> (av^dvco)
262 rvvrj — a v
265 djio-yviöco ob moč pripravljam,
oslabijam
266 a-vijtvog 2. neumit
/.eifico ßoißri) izlivam, darujem 268 Xvftgov, to oskrumba, nesnaga JzaXdoaco oškropim 270 ftvog, vo kadilo do/./.i^o) zbiram 281 avfti tukaj, na mestu, prim. IV, 182
283 fieyaX-r'jvcog, ogog velesrčen, ve-likosrčen, velikodušen 285 ateg brez
oi^vg, vog, f/ bolečina, žalost iy.-kav'ddvofiai popolnoma pozabim
288 y.))coeig 3. blagodišeč 25)1 č just/.o) g k inijvfaov k em-nX(bco(jvXeco) plovem, broda-rim, ladjam po 292 ev-jtavegeia plemenitega očeta hči, plemenitega rodu, plemenita
294	noUdfia, to (noixdla) pestrost, pisanost, pisana vtkanina dno-/.dfina) odsvitam (se) vtiavog (veavog) 3. najspodnji 2!)8 dngs k o’iyvvfu odpiram
301	ö/.o/.vyr/ bolestno kričanje, žalo-krik
305 igvoi-jtvohg pridevek Atenin:
zaščitnica mesta
306 d$ov imper. aor. k äyvvfu lomim
320 nÖQxrjg, ö okov, obroček
321 t'jTfo vi opraviti imam s čim
322 d(pdco (änvco) otipavam, pre-
iskujem, pregledujem
323 öficorj, fj sužnja, dekla
324 duifi-no/Mc, y služabnica
325 ev-zidefiai devljem v; /jj/.ov
'Ov/^uo ivv. (raz)jezim se
xaAd predikativno; prestavi: ov 326 xakov eonv, övi. . . alnvg 3. strm	327
dficpi-öuioo vnamem se okrog in 329 okrog
dva = dvdavrjdif	331
ör’jiog 3. (öaico) plamteč, švigajoč ftegofiai ogrevam se, (z)gorim vEfieooi — vefieosi k vifisaig, ■>) 335 nevolja
äyki jTQOTQETcofiai obračam se k 336 žalosti (togi) = podajam, prepuščam se togi in-afiEißofiai izmenjavam	(si)	339
dar)Q, ego g, o svak, dever	344
y.ay.o-!xr)xavog 2. zlotvoren öxgvosig 3. ostuden, gnusoben 'd'vsXXa, r) vihar, piš, vihra 346 ano-čggco odnesem, odplavim 347 tey-ixalgoßai odredim, prisodim 349 kn-avgiay.oi.iai okušam, čutim 353 posledice
fiogog, o usoda	357
doiöifiog 2. (aeiöco) opevan 358 xava-/Lidgjivco dosežem, dohitim 364 vjtö-TQOJiog 2. (tgenco) vračajoč 367 se
vaievdcov prijeten —, ugoden za 370 stanovanje ev-nen/.og 2. dobro oblečen 372 yodto tarnam, javkam	373
fivgofiai jokam, ves sem v solzah
xetjiElv doseči, dohiteti, dobiti 374 koga
ovöog, 6 prag	375
yaXöcog, r) svakinja; želva (t. j. 378 moževa sestra, eivavegeg; al jetrve (žene moževih bratov) ev-jtX6y.af.iog 2. lepolas, bujnolas 380 ovgrjodg 3. uren, nagel	381
vauir), t) ključarica, oskrbnica, hišnica
š.Jieiyof.iai žurim se	388
jio/.v-dcogog 2 bogato opremljen, 394
—	ozaljšan Ynonläy.iog 2. pod goro Plakos 397 ležeč
e%ETo je bila omožena	398
Xaky.o-y.oovov>jg z bronom oborožen, v bronasti opravi
400 dvaXa-(pQO)v 2. detinsko-vesel
401 dyamjTog 3. (dyamico) ljubljen äklymog = ö/ioio g
403 gvo,uai čuvam, ščitim
407 ileaujo) == č/.eto)
408 vqnlayog (vymog) negoden «/t-/tooog 2. nedeležen, nesrečen XfjQog 3. oropan česa, brez česa;
XVQV vdova
411 (Uf-n/iiaovdvco izgubim
412 ftafotcogrf, i) okrepčalo, uteha
414	äfiög — 'f/fu-teoog
41(5 mpL-nv'/.og 2. (vtpog, nv?-ai) z visokimi vrati
417 ^-evagi^co slečem opravo, umo-
rim
418 evvog, to	orožje
41?) qfjfia, to	gomila
ms/j'?], ij brest
420	ögsondg, döog (d o o g) na gorah bivajoč, gorski 422 tč) k tog	3. = elg,	eden,	isti
424 elki-novg,	nodog	ševeljav	(hrv.),
opletaven, homedrav dgysvvög 3. (dgyr)g, ägyrjsig) bli-ščeč, bel 42(5 zveao, to — zrfjfia 428 lo-yeaiga, fj (log, yko) lokostrelka 432 og<pavix6g (ögtpavög) osirotel 412 ü.y.F.ai-nen).og 2. (ü/.y.O), nsnkog) odet s peplom z vlečko, dolgo-odel
443 d/.voitd^co izogibljem se 440 Iv-fjLfAektrig 2. spreten suličar 450 JiQÖg äkkrjg v službi druge Msootjig studenec v Lakoniji 'Yjzčgsia studenec v Tesaliji
458	aexa£6fievog 2. (äxcav) nevoljen; nerad
4(53 /jjTec (tö y f/Tog) vsled pomanjkanja, — pogrešanja öov/uog 3. (öovkevco) suženjski 461 yvTÖg 3. (yioj) nasut 465 £lx.rf§p6g (iknica), ö odpeljanje, odtiranje
4(57 t:v-C(orog 2. (Conn)) z lepim pasom, lepo opasan, vitek
drugo) plašim; droydslg n pre- 468 plašen vsled ?.o<pog, 6 čeladna perjanica, griva 465) Inmo-ycÜTrig, ov žimnat jz a/Mpavocov — na(Mpavdoiv — 473 nafiq>alv(ov ves blesteč, svetlo blesteč
xvveco poljubljam	474
nrjle k ndlko) vihtim, ujčkam dgi-ngEm)g 2. odličen	477
ßgorösig 3. okrvavljen, krvav 480 öaxgvoev yskia s solzami v očeh 484 se smejem xaTa-QE^co božam	485
dxayl£(o žalostim; med. žalostim 48(5 se, togujem vm:g aloav proti usodi, če ni 487 usojeno
xofdgco opravljam	400
r/kaxdTi], ij vreteno, preslica 'inn-ovgig s konjskim repom, 405 žimnat
čv-Toojzakigo/iuu obračam se, na- 406 zaj pogledujem y6og, ö žalovanje, objokovanje 400 yöov k yoaco objokujem	500
xgamvög 3. uren	505
GTaTog 3. stoječ; mnog ot. stoječ 506 v hlevu, spočit dxonrd(0 ječmen zobljem (pdTvrj, i/ jasli
deo/nog, 6 konopec, povodec 507 xgoalvco peketam
šv-ggslog = čvggsšog k čvggetjg 508 2. deroč
xvdidco ponašam se	500
mpov (mj) o g) visoko äyknta, ij krasota; dykatr}<pi 510 jTEJtoiihog v svesti si lepote gl/upa lahko, lahkotno, jadrno 511 r/Oog, to stan, mesto vofM.5g, 6 paša
r/kexTcog, ö žarko solnce	513
y.ayynkdco ukam, vriskam	514
oagi^co ljubkujem se, ljubo se 516 pogovarjam ?)#etog 3. drag, ljub	518
švalaifiov o pravem času švaioi/iog 3. pravičen	521
XVI. spev.
IlavQÖy./.eia, i) Patroklija, spev o Patroklu
3 l-ieMv-vdgog 2. temno-vöden
4 <dy(My> strm övocpeQog 3. temen
9 stavog, b ßvvviu) obleka, krilo
11 y.av-sißcü prelivam
12 m(pavoy.o) in Med. kažem, na-
znanjam
14	/.idr — /.itfv
10	uy.ayj^co gl. IV. 486
17 6).o(pvooj.Mi objokujem
18 y/.afpvQÖg 3. izbočen, bočen,
bočnat
19 yevOco prikrivam, skrivam
22	ve/hsa(o)dco za zlo jemljem, v zlo štejem
ßidco (-o/nai) stiskam, pritiskam
31	alv-agETtjg, b junak-nesrečnik
33 vrjterig 2. (vi) i/.eem) neusmiljen,
brezsrčen
34 yÄavxog 3. leskeč
35 ijXißatog 2. strm
an-rjvr/g neprijazen, neizprosen 30 deo-jioojzi)], ry prerokba
äkeelvco = äkeo/xai ogibljem se
37	čjTEcpgade aor. k ygd^co razodevam
41 icy.co enakega smatram, imam
koga za kaj
42 dva-nvico oddahnem se
43 uvd-Jtvsvaig, y (dvanveco) oddih-
ljaj, odmor
44 fi-jcjii/js (y.d^vco) neutrujen, spočit,
čil
47 hveadai aor. II. k Aioao/nai
48 öyMoi nevoljen, otožen, žalosten
sem
50 č/.i-jzd£o/,iai brigam se za kaj
52 aivög 3. zel, strašen
53 d-^odeo oropam
57 dovgl = öovgan (öögau) y.vsari^ü) = y.vdo/.iai
00 nno-xirxv/.vai (veti%(o) izvršeno je,
zgodilo se je
01 ä-ajisg/Jg vneto, neprestano
02 /.irjvi§fi6g, o (fif/vig) srd 81 čm-y.ga.Tčcog presilno
a'iöoßm gorim
n-ngr'idco zažigam	82
/.lvOov ve/.og namen, smoter na- 83 ročila (ukaza) dotodcu k aovv/iui	88
sgi-ydovjtog 2. glasno gromeč;
glasni gromovnik avevOs = djtavevfte	89
hkaio^ai hrepenim čn-ayaM.o/iiai dičim se, ponašam 91 se s čim (5rjiovi'ig, r) sovražnost; boj VQ(OJido/.iai = tošjzoimu	95
Ö7]Qidof.mi bojujem se, bijem se 90 (llflVOi) = (ii/jJvco (učvco)	102
öa[i(v)dw = öa/.id^o)	103
vöog, b volja
dyavög 3. (äya/u.ai) čudovit, vrl y.gövacfog, o senci	104
jzrfirjs, rjxog, t) šlem	105
xava/i), i) žvenk
(pd/.aoa, rd kovinski glaviči na 100 šlemu
is/.i-nedov trdno	107
ady.og, to ščit atö/.og 3. gibljiv, (o)kreten ize/.e/xl^o) pretresam, (o)majam 108 egelöco pritiskam
doyaUog 3. težaven, težek	109
dotika, to, sopihanje /.ieAog, ro ud	110
avrigigco utrdim; pas. rinem se; 111 y.axbv y.axco iov//giy.To zlo na zlo je pritiskalo eojtetb povejte, naznanite	112
fiEikivog 3. jesenov	114
ciog, to meč	115
y.avlög, b gorenji konec kop-jišča
dvTixQV naravnost	110
dn-agdooco treščim na tla, odsekam
xoAog 2. krnast	117
trjhs = Tr)X6fti
ßo/.cßko bobnim, donim, žvenketam
ndyxv povsem	120
firjdEa, Td načrti
em-y.eiQCo obrežem, preprečim, obrezuspešim
121 mpi-ßQe/Mtrjg visoki gromovnik
122 ^dfo/^cu umikam se ä-xdf.iaTog 2. neulruden
123 ä-aßsavog 2. neugasen
124 jtgv/ivog 3. najskrajnji, skrajen;
subst. konec a/iupi-sjm obkolim, plapolam ob, švigam ob
126 Inno-y.eAsv'Oog 2. konjevladnik ,
konjik
127 Icor/, i/ šviganje
128 cpvy.vög 3. (cpsvyco) tisti, ki se
mu more ubežati; ovxeu (pvx-vä jzeXovtcu ni več mogoče ubežati 130 vcogoip, ojtog blesteč
132	čm-o<pvgiov, to (otpvgov) zapona (s katero se nad gležnjem sklapljajo golenjaki) än)]oa k ägagiaxco intr. sklopljen sem, prilegam se (v. 139)
134 Alay.fdyg Ajakov potomec (Ahi-
lej)
135 dgyvgo-r)/.og s srebrnimi glaviči
obit
136 avtßagög 3. trden, močan
137 y.vverj, r/ šlem
139	ä/.y.i^og 3. močan, silen 14« Qi]'S-)p’0i0, ooog (mf/vvj.u, dvr/o) tisti, ki predira vrste junakov, predirač
147 bf.Loy.h), i) vpitje, klic; [islvai b(i. počakati klica, da se (mu) zakliče
149 Snvd'0g {iavOog 3.) plaveč (ali
serec)
Bn/.iog {ßahög 3.) Šarec nvoir), i] (izvem) dih, veter
150 dgnvui personif. odnašajočega
viharja, harpija
152 nag-r/ogtr), r) povodec priprež-
nega konja
153 ’HsTlcovog n6hg, Tebe sjtevo dohajal je
157 (b/iio-(pdyog 2. mesožrten a-ajTsvog neizmerno velik
158 (5i)i6(o (dfjoco) pobijem, (u)morim
159 ddnv(o (raz)mesarim
nagfjiov — jvageia, i) lice (poivög 3. krvavordeč, okrvavljen
dyeXrj-öov trumoma, v trumah 1(50 Mnvco srebam, lopotam, lokam 161 dgamg 3. tenek, ozek igsvyofiai bljuvam	162
jtegi-ovevo/ucu tesnim se	163
fiidcov, ö gospodar, poveljnik 164 gcbofiai hitim	166
äamöl(DVi]g, 6 ščita r	167
y.h]lg, löog (xlelg, -öög) ključ, 170 klini, na katere se priklopijo vesla
dnsihj, ?/ grožnja	200
inv z ak. časovno: med, začasa 202 -da/id često, opetovano	207
ßd£a> govoričim ih) g = v g
čgdo/.icu hrepenim po čem	208
ägösv (ii<»')>]oav) k dgagiaxo) 211 ToZ%og — Tsl/og, to	212
yiavco dotikujem se, drgnem se 216 ob (med seboj)
Xr))j)g, f). skrinja	221
ndö/xa, to pokrov
%kaivr) (/lalva), ■>) plašč	224
ave/AO-CHtenr)g 2. braneč pred vetrom ovXog 3. volnat
tdm)g, >)vog, i/ odeja, pregrinjalo tsep = nvl	227
y.a&algco čistim	228
‘delov, to žveplo
dva vokat. k dva$	233
dva-zti/iegog 2. viharen, mrzel 234 vm-(pi)TT)g, ov, b razlagalec, pro- 235 rok
dviJiTo-novg, o(5og neumitih nog Xa/Mii-svvtjg, ov na golih tleh ležeč
rjidv ... yöe i . . . i	236
inro/.uu pritiskam, strahujem 237 dyd)v, 6 zbirališče; ve&v dyatv 239 ladjišče
vavtfJi — v e tov	246
ev-ojti), i/ bojni krik (5isfiai preženem
d-aMj&r')g 2. nepoškodovan, ne- 247 ranjen
248	dy/i-fia/og 2. (äyyi, fidyoiiai) od blizu se boreč, blizoborec
250	ava-vevo) odkimavam, odrekam
258 eaviyov aor. k ovetyc» korakam öqovco planem na koga /j,eya <pgoveco poln srčnosti sem
279 /(.ao/iainco svetim se, leskečem se
281	eknofxai nadejam se
nanraivo) ogledujem, oprezujem
3(55 ai'O-riQ, f) nebesni prostor, nebo ž.aV.mj), f) vihar
370 čgvo-ag/uaveg (čgvco, do/ta) voz
potezajoči, vozni
371 ä^avve namesto ä^avveg k dyvvtii (jy/wg, b oje
378 sys n. mitov g vladal, vodil je a$a)v, ovog, o, os
379 äva-xv/j,ßaXla^a> prekucujem se,
prevračam se
380 imeg-ftogov k vneo-0Q(i>ay.oj pre-
skočim
382 im "Extoqi nad H., proti H.
384 ßotiho (ßsßgi'da) obtežen sem,
potlačen sem
385 oncog-vvog 3. poznoleten laßgog 3. silen, deroč
387 ay.ohög 3. kriv fte/iig, i) razsodba
388 š§-eAavvco izganjam; öixr/v e§.
pravico teptam omg, u)og, i/ božja sodba äXeyco (äkeyi^co) brigam se za kaj
390 xhvvg, vog, i) pobočje, grič ano-v/ir/yo) odrezujem, odnašam y.agdögn, y hudournik
391 ovsvdyco (avevo)) hrumim, bu-
čim, vršim
392 y.dg — y.dga; knl xdg strmo-
glavo, na vrat na nos /.uvvOco (minuo) zmanjšujem; intr. ginem
391 č.ni-y.F.iQm režem, kosim
395 segys k sigyco (e’igyvv/M) potiskam nah/mtevig (fcd/.iv, meTO/JMu) nazaj
398 en-ataooo drevim za kom, planem —, uderem jo ... dno-vivv/iai dam si plačati Jtovvr), 1) (poena) kazen
a-fuvgo-ftiTcbv tisti, ki nima /«'roij 41!) čez hiton, v neprepasanem hi-tonu
y.ad-anvo/iai prijemljem (z bese- 421 dami)
jtooe — noi	422
eogya k sgöco	424
yovvava hveiv kolena zdrobiti = 425 umoriti
ex-floge k tz-doomzo) skočim iz 427 ali s česa alyvmog, 6 (ali, ymp) brkasti ser, 428 jastreb
yafiip-iüvv£, vyog krivokrempljat dyxv).o-ydhyg, ov krivokljun y.exh'iyovvsg k x/.dgo)	430
/.loiga sc. šoriv	434
ÖL'/ßd na dvoje	435
fXEfiova k !-ido/.iai poganjam se za kaj, težim za čem jzsjxoio/iei’og 3. k nejzgcovat, uso- 441 jeno je ; alay Jteng. smrti (usodi) zapal
dva-i]y/)g 2. hrumeč; po drugi 442 razlagi dug, äyog bridek e$-ava-kvco oprostim, rešim £d)v = £coov	445
aldtv, d)vog, o doba, življenje 453 vagyvco pokopljem	45(5
avrjir), !) steber, nagrobni steber 457 yndg, ddog kaplja	459
sga-ge na zemljo, na tla viaiga yaovi)g trebuh	405
dmjfxßgovor aor. II. k dtp-a/xag- 400 vdvur zgrešim, ne pogodim eßgayov zakričim, kriknem 408 dio'dco čutim, po drugi razlagi: izdihnem
/lancav k uijy.doiiai, jeknem 469 y.gixf- k y.gi£co hreščim	470
ovy-yvvo (avyytouai) zamotali so 471 se
jiag-r/ogog 2. sc. injiog priprežni konj
viy./Limg, vö konec	472
vavv-yy.))g 2. {vavarjnr)g) dolgo- 473 rezen
nayvg 3. debel, močan, krepak fxavdco mudim se, obotavljam se 474 iOvi’io (e.öd'vvco) naravnam 475
Qvvrfo, f/Qog, o pl. vajeti xravvco — vsivco nategnem 47(1 {h/^oßÖQog 2. srce izjedajoč 478 dzor/a'), f) ostrina 481 myaxtu k eioya)
ädivög 3. gost; neprestan, tri-pajoč
488 ai&mv, covog svetel, sijajen
4S9	ya/uprjh'ij >) čeljust 4!)0 dyög, ö vodnik, vodja 41)1 fi,sveaivco besnim, piham od jeze bvo^aivot — ovoiid'Qco 41)2 Jio/.stjAOTyg, ov, b vojnik, borilec 4i)8 y.avr)q>elr), y otožnost, sramota, poroga
409	öi-a/-L-jzeoeg skozi in skozi, neprestano
508	cUft) zaznavam, čujem
510	me£co stiskam
ßnayjav, ovo g, 6 (brachium) laket, roka 513 aotj (dod), f) prokletstvo, poguba 515 eig - eT
518 öövvr), y bolest, bolečina; %eIq d(5vvrjoc £X<rj).axai roka je predrta od bolečin, t. j. roko pre-šinjajo bolečine 51!) reoaaivco posušim, ustavim (kri) ßciQV'O'ü) obtežen sem, ohromel sem, obnemogel sem 521 &oLoxog = b agioTog
523 dxBOfiai zdravim
524 xoifiaco uspavam, tešim, lajšam,
preganjam 528 doyaksog 3. težaven, strašen, silen
531 sv — ov (kavrol)
545	deutlšco nepristojno postopam, sramotim, skrunim
548 y.ata Korjftev, od glave doli, od
vrha do tal, povsem
549 d’-0/erog 2. neodoljiv km-EMTog 3. odjenljiv
550 diodam g 3. inorodec
552	hefarj/Asvog 3. (part. pf. k hkaio-Hai) željan
563	xagtvvco (xQavvvco) krepim, ja-čim
565 avfißakov intr.
ÖQV-T()/u.og 2. (ÖQvg, ve/xvco) o d n. 633 drvar ÖQVfMaydog, o hrušč ßfjooa, r) globel, tokava, deber 634 exai'hv iz daljave, izdaleč dxovfj (dy.ovco) slušanje; <\y.. yly-vsvai sliši se EVQv-öösia širokocesta	635
(>ivov, to koža, usnje	636
ßovg, r) tu: (kožnat) ščit vvaam suvam	637
d/.upl-yvog 2. dvočlen, dvoost (pgddficov pazljiv, pozoren	638
ellvco valjam, ogrinjam, pokrivam 640 [ivla, r/ muha	641
oTadpiög, ö staje, hlev	642
ß(jofiEto (ßoifio)) brenčim JVEQi-yXayrig 2. polu mleka ttü.h), f/ (jzil?.a) golida, koblica yXdyog, to = yd?.a	643
äyyog, to posoda öevco močim; yL äyy. öevei mleko se vliva v posode Ö(pE?./.BlEV — (XpEÄGElEV (6 (pEL- 651 Xeiev) k öcpeXXco množim öodooaTo zdelo se je	652
äv-aXxig, iöog slab, onemogel; 656 äv. 'ü’v/nög malosrčnost Tu/.avTa, Ta tehtnica	658
äyvQig, Log, r/ zbor, skupščina 661 yM'Oaigco čistim, umivam	667
dno-jtQÖ daleč naprej, daleč proč 669 XQto) mazilim	670
ä/.i-ßQovog 2. nesmrten, božan-stven sl/.ia, to obleka eooov k Evvvfxi oblečem koga nof.ijz6g, b spremljevalec, izpre- 671 vodnik xQamvög 3. uren
öiövfxdoveg, ol dvojčki	672
dv-ijKovoTECo ne poslušam 676 fiETa-mafico zasledujem	685
ddco (da£a>) (pre)slepim, mamim MsydÖTjg Megasov sin	695
/j,vdo/.iai iščem česa, prizadevam 697 si za kaj
ficUvv^, v%og kopitast	712
öl£oo dvojim, omahujem	713
xXövog, ö gneča, bojni hrup
714 dkrjvai inf. k aor. šakrjv (akt)v) in to k ei?Jco potiskam; pass, stiskam se, zbiram se 710 al&ög 2. mlad, čvrst 717 /u')vn(og, wog, ö ujec
723 avvyeQÖig na strašen način, t. j.
nesrečno ujv-sooiea odnehavam, umikam se
724 y.Qa.TEQ-a,vv$, vyog krepkokopit
734 axaiog 3. levi
kd^o/mi jemljem, prijemljem
735 /.idfjfiaoog 2. blesteč öy.Qioeig 3. robat nsQi-y.akvnva) zakrijem; obse-
žem
73« yd^ofiai oddaljen sem, odlašam
737 äkiöco (äkiog) obrezuspešim, za-
stonj vržem (ßtkog)
738 voöog 3. nezakonski 731) Mag, ö (dat. kdi) kamen 740 o(pQvg, vog, obrv
742 do vtvv)'iQ, f/oog, 6 potapljalec
743 ev-eoyrfg 2. lepo-, močnodelan
744 £jiL-xF.QV0f.iš(0 rogam se
745 tkacpQÖg 3. uren, skočen xvßiaxdo) prekopicnem se
74(5 iyflvoEig 3. ribovit
747 xoqevvv/lu nasitim vi/dog, x6 ostriga dicpdca iščem
748 0va-jtč{MpeXog 2. viharen
750 y.vßiav))Xi)Q, ijgog, 6 skakač, potapljalec saoi — eloiv 750 ör}Qiv{hr)vr]v k ör)Qi(a)o(Mii borim se
758 aeivdco lačen sem 7(54 ovv-dyco skupaj vodim, združujem
705 Evoog (jugo)vzhodnik N6xog jugozahodnik, jug 700 JiE/j-iugco majam
707 (prjyög, ö hrast /tt/.hj, y jesen vavti-tpkotog 2. tenkolub y.Qdveia, >) dren
708 xavv-y)xr\g 2. dolgorasel 700 y/Ji, ■>) hrušč
•fteančoiog 3. velikanski, silen
ndrayog, 6 pokanje, hreščanje ysQfxdöiov, to pračnik (kamen, ki 774 se vrže s pračo) oxvcpskl^a) suvam, razbijam öTQOcpdkiyg, tyyoc, i/ vrtinec 775 fisyakcoaxi = /xsyäkcog; n&yag fieyakaavl velik na velikem prostoru, t. j. zleknjen IjtnoovvTj, f) izvedenost v vozo- 770 borstvu
-ijitog = öte	779
fiexa-vlaoo/.iai zahajam, nagibljem se
ßov-kvxog, o (ßovg, Ivo)) čas izpreganja, večer čvoqovco navalim, naskočim	784
kit-OOOVCO = &V-OQOVO)
d-xdkavxog 2. enak a/iieada/Jog 3. strašen, grozen	785
rjvvevo k dvx(i)do>	788
dvxirßokeco grem nasproti	790
/.isvdi-ipoEvov, to hrbet	791
y.ata-JVQip’r’ig 2. doli obrnjen, %eIq	792
y.av. dlan avQSfpe-öivico vrtim, pass, zavrtim se; oaoe oxq. zvrtelo se mu je
avrj, f/ omotica, zmotnjava 805 kvftev yvla omlahnili so udje vacpdjv k všOrjiva osupnem 800 oyßd-6-1frsv od blizu	807
rjhxirj, i) mladostna doba; (mla- 808 dostni) vrstniki by.ty.aaxo k y.alvvimi, odlikujem se, prekašam dva-xoi-yco odhitim	813
%d£o(iai umikam se	817
äyyi-fiokog 2. blizu	820
ve(()axog 3. najspodnji; adv. prav 821 spodaj
y.evediv, (ovog, o lakotnica 0ia-jtQ0 skozi in skozi ijy.ayE k dxayl£co žalostim	822
ßiaco = ßia£co	823
ydo/xr), ■>) bojaželjnost, boj nlda§, xog, f/ vrelec	825
čjr-Evyo/xal xivi veselja poska- 829 kujem, silno se radujem ■AEQaigco razrušim	830
dfiog 3. = >iuBXEQog 3.
834 ÖQCOQe^atai k oniyvufuu izte-
gujem se; noaoiv dirjam
835 /iiETa-JTQejvcö odlikujem se med
drugimi 83(» ywt>, <>s, o jastreb, orel 837 a dei?J (6eiM) ha, revček! (iron.) 841 Öatgco raztrgam 843 öhyo-ögaveü) slab, onemogel 852 &r'iv (enkl.) pač	[sem
dijoov dolgo
ßeoLum živel bom
xgavaiög 3. močan,	silen	853
<5eftog, to ud	85(»
äÖQOvr)q, ijvog, y zrelost, polna 857 moč
i'lßv > V mladost, mladostni cvet (pi)rpj k (pt)dvo) prehitim, (pOdvco 8(11 dtloheaoat, prej izgubim s peto, z nogo	8(»3
vnnog 3. znak
XVIII.
ÖTc'/.o-jzoiia, i] (ojT/.a, Jtoieco) izdelovanje orožja
1	ÖB(,iag (z gen.) nalik
3	ägfro-xgaigög 3. (xgaiga = xe-gag) visokorilčast 7 xkoveoi pritiskam; pass, gnetem se
ärv£6[ievot gl. VI., 38.
1) öieneqigade k öia-cpgd^co (natančno) razodevam
13	o%švfaog 3. strašen, drzen; 6 o/, smelec
16	dyavög 3. blag, častitljiv, plemenit
18	Ivygög 3. žalosten, bridek
23 y.övig — y.ovia, fj prah alftakoeig 3. okajen, črn
24 alayvvco grdim, kazim
25 vey.rdgsog 3. nektarski, božan-
stven
u/uf-igdvco obsedim, obvisim (okrog in okrog) recpga, >) pepel
32 öövQOfuu togujem, tarnam
33 arevco stiskam, tesnim xvödfa/xog 3. (vele)slaven, pogumen
30 ßevfrog, ro globina, globočina
37 y.coxvü) tarnam
38 NtjorjU5eg Nerejeve hčere 50 ägytig>eog 2. blesteč
ajzeog, ro votlina, duplina n)S)to k knXv\n,v]v (jzifm/.a/nat)
54	övG-aQiOTo-Toy.eta, f/ nesrečnega junaka mati
56 av-edga/AOv (dva-rge%(o) vzgnal
sem
egvog, r6 mladika
57 (pvvov, rö rastlina, sadika yovvög, o grič
d/.coi), i) vrt, vinograd; yovvö g d/.coi)g (vinska) gorica
67 Hgi-ßcöÄog — £gi-ßä)?.a$ debelo-
grud
68 dy.vi), i/ obala, obrežje im-a/egco po vrsti, druga za
drugo 7(i ngvf.iv>], 1) krn
spev.
ä/.y/ievai k tf/.co (el/.eo)) stiskam;
pass, v stiski sem šm-de(v)o/j,ai pogrešam	77
dsya')?uog = deiashog 2. (der/.ijg) srämoten
ijdog, ro	(rjdo/Mii)	—	ydov>)	80
dyöco (öyiöco) potolčem, pobijem 83 jze?.ti)giog 3. silen, strašen äfaog 3.	morski	86
ekcog —	!-:?MQiov,	to	plen	93
(by.v-fiogog 2. brzoumrjoč, kratko- 95 živen; cöx. šoaeai malo časa boš živel
jtör/iog, ö usoda, smrt	96
evolfiog 2. pripravljen ägrj (dga) poguba	100
äÄxtrjg, ijQog, ö odvračevalec črcbcuog 2. brezkoristen, nepo- 104 treben ayvog, ro nadloga
čq>-lt)/:u naščuvam, zapeljem, zvo- 108 dim, pripravim do tega, da noXv-<pg(ov velepreudaren %aXenalva> nevoljen sem, togotim se, rohnim xara.-/.dßoii(u doli tečem, cedim 109 se
y.anvög, ö dim	110
okertjg, rjgog, 6 pogubitelj, po- 114 gubnik
dgyakeog 3. težek, silen	119
ßaüv-y.o;.jtog 2. globokih nedr, 122 nizkoprepasan djia?.6g 2. nežen, mehak	123
öfiögywfMu brišem si	124
äöivöv neprestano, silno, glasno örjgöv dolgo	125
ivt)vvfiog 2. resničen	128
dydd/M[iai dičim se, ponašam se, 132 prevzetujem ttt-aylaigofLcu ponašam se s čim 133 /tftjAog, o napor	134
rito-'dev ob zoru	136
■/Ivto-rč/vtig slaven umetnik 143 mi/Mpavomv (k jm/K/avdo) — 144 mi/.i(paivco) blesteč, svetloža-ren
žveizai k (pšgco	147
14!)
156
157
158
159
1«1
162
163
161
166
167
171
171
175
176
177
178
17!»
180
201
205
206 209 211
212
211
216
äkakt)Tog (aXaXa) bojni krik ötu()-x/MC0 glasno kričim, — kličem
'Oovgig, «5og viharen, buren, silen dno-otv(peM£co odbijam, odganjam
šfijredov trdno, vztrajno
d/.y.( = dXxfj
sjzat^aoxe iter. aor. k šjt-aiaaco zaganjam se, (za)drevim se fioflog, ö hrup, vrenje alflcov goreč, žestok dyg-avkog 2. (cr/ooc, av/.rf) na polju (na planem) bivajoč,selski dinf.au preženem, odženem y.oQvavijg, ov (xoQvaaco) orožen, oroženec, orožjenosec tie(i)diaoofiai preplašim, odpodim noö-r)VBfiog 2. (novg, dva/iog) ve-trnonog aly?.r/eig 3. žaren ejr-af,wvco priskočim, pomagam f/ve^iosig 3. (dve/xösig) vetroven, vetrovit en-i{hjco naskakujem /.išjiova k tdoficu prizadevam si, ženem se za čim oy.6A.oip, ono g, 6 kol, palisada djiu/Mg gl. 123. ösiQt], i) vrat
oeßag, to (sveti) strah, groza (ičfavr/figov, to zabava Ac6/??;, ij sramota alyig, iöog, fj egida iho(o)avÖEig 3. čopat oTŠcpo) (oTtfi/tu) ovijam öaico prižgem y.Qlvoficu merim se nvQötig, ö ogenj, kres (ßXey(i'd')o) gorim tjt-tjToi/iog 2. pogosten avy>j, i/ žar
nsqi-ktIcov, ovog okoličan aikag, to sijaj, žar fuayouui — f.dyvvfiai nvz{i)v6g 3. gost, skrben öjtl^ofiai menim se za kaj, uva-žujem č(peT(ir), ij naročilo dva kričim
dndTeQÜe posebej, za se y.v()oi/.i<>g, o zmešnjava	218
doi-gijXog 2. prejasen, preglasen, 219 prešinljiv
ne.QL-n^Xo[iah obkolim	220
<dvfAO-Qa'iGTrjg, ov življenjeuni-čevalen, uničevalec življenja dico čujem	222
yjOJd-t)ot%, -Totyjvg lepogriv 223 toonio) (rosmo) obračam	224
xvxdco brodim; pass. Tgcdeg xv- 229 xfjflrjaav med Tr. je nastala zmešnjava damioiog 3. {dojtaavog) radosten 232 fine-/, izpod
M%og, to ležišče, skolke (pl.), nosila
[ivqoucxl tečem; solze pretakam, 231 jokam
(pBQTQov, to mrtvaški oder, skolke 236 Sai£co delim; prebodem ndgog prejko, predno	245
dogaov, to večerja nenvvjxivog 3. preudaren	249
diMpi na obe strani, za in proti, 254 skrbno
t/.dg daleč	256
orjtTEoog = o(j.o>v	258
lavco prenočujem	259
i/.jro/isvog = &XjcI£cov	2(50
dj-Kpi-ihaoa zasločena vnig-ßiog 2. presilen	2(52
öaTEo/mi delim (med seboj); (Sar. 264 jxivog ’'Agrjog z enakim pogumom se bojujem avgiov jutri	269
aavlg, (dog, ij durnica	275
ev-^eoTog — ev^oog 2. skrbno 276 uglajen, izlikan £evyvv[u jarmim; aavldsg ££evy-fitvai zapahnjene durnice ng&i zgodaj, (jutri) zjutraj 277 vn-rjoiog 3. (vm>, r)(bg) ob zoru dXylcov, äXyiov k dlyeivog 3. 278 (äXyog)
sgi-civpjv, Bvog visokovrat, krep- 280 kovrat
navTolog 3. raznovrsten (ögöfiog) 281 (tekanje) sem in tja äo) nasitim
tfkaoxd£o) potikam se, pohajam
282	£(p-ooiido/.tai naskočim, planem (na, v)
287 xexÖQtjO'd'S k xoQsvvvfiai nasitim se
is/./xsvoi k eU(e)co stiskam, tlačim, gnetem (čkoai, dkijiievai)
295	voi]fia (voeco), to misel, načrt 21)8 vskog, io oddelek, četa 299 /ivijocioOs (š/nvr)od[ir)v) k /«/<-vrjoxofiai čyQ>'iynot)s = hyoijyooste k tyorj-yoQa (sysloü)) čujem, bedim 305 čteov resnično
308 xgarog, tö premoč; xgaTog (pE-
gofcai dobim premoč, močnejši sem, zmagam
309 fwog 3. == xoivog 3. skupen ’Evvdkiog = ” Agr/g, bojni bog y.nny.va aor. k xavaxveivco
310 im-xskadsco kričim, vriskam k
čemu
312	[Arjvidofiai naklepam, xaxd /,ii)v. dam poguben svet, zlo svetujem
315 dva-OTSvd^ojuai objokujem, mi-lujem
318 nvxvd neprestano'
lig, ö lev
i)V-yh>Eiog — ei)-yčveiog 2. grivat, košatogriv
319 axvfivog, 6 mladič üXa(pi)-ßökog jelenji strelec, lovec d(p~aQjvd^oi ugrabim
321 äyxog, to globel, tokava (.levd (z a k.) za
t/viov = lyyog, tö sled čgsvvdco sledim
322 doifivg 3. režoč, silen
320 Ojiostg, Opoent, lokrsko mesto
ob opuntskem zalivu, Patrokl. domovina 327 ktjig, Ido g, fj (/.da) plen aiaa, tj pristojen del, delež 329 šgEvftco rdečim
331 lmx-r)Xdta, o (= lmz-rjkdvr)g)
konjevladnik, konjik
332 xav-6y/i) imam v oblasti; yala
xarsysi zemlja pokriva, pokopan sem v zemlji
xTsgiCco (slovesno) pokopljem	334
rgi-novg, nodog, o trinog,	tri- 344
nožnik
dno-kovco umivam, omijem	345
ßgoTog, 6 strjenina /.ot-voo-yoog — kovToo-y/tog 2. 346 kopelen nrfkeog 3. goreč, plamteč ydavor], f) (yaoTi)g) kotel	348
df.up(i)-sno3 oskrbujem ; nvg a/up.
plamen je objemal Oto/uo = äsofuüvo) grejem £eco vrem	349
ijv-oip, onog svetel d-ket(po) mazilim	350
kina mastno skatov, to olje
ake.upa, to mazilo	351
čvvs-oogog 2. (ivvša, coga) devetleten
šavog 3. mehek	352
kig, kiTog, b (gladko) platno, ruha, prestiralo y.aOvnmihi čez	354
(p&gog, to mrtvaški prt a-cpftiTog 2. neminljiv, neporušen 370 xvkko-nodicov, ovog šepavec Hkiaaoj.iai vrtim se	372
(pvoa, 7) meh
ojievöco (— anovödCco) žurim se 373 isixooi nav Tag celih dvajset Ev-oTax)t)g trdno -, močno zgrajen 374 ngo-šfiokov k ngo-ßk(box(o pri- 382 hajam vun kinaoo-y.or'jÖEfivog 2. (kmaoog, xQi)de[ivov) v svetlobeli peči,
—	naglavki bnvko vzamem za ženo, oženim 383 se
d/upt ym')Eig krepkouden aldolog 3. sramežljiv, častivreden 380 'OafU^co često prihajam, obiskujem
jtqoteqco dalje naprej, namr. noter 387 xaftsioE k y.ai)-tUo posadim .	389
ägyvQÖ-rjkog 2. s srebrnimi glaviči obit
'dgfjvvg, vog, ö podnožje, pod- 390 nožek
xJkojxat — xaksu)	391
(bös semkaj
Xavl£co (/areeo) potrebujem, želim 395 vrjke daleč, globoko
16%>)g, rjvog, ?/ volja, odloka 397 %(ok6g 3. šepav, šepast 400 eivd-eveg (švvea, sto g) devet let ‘/afaevoo kujem
402 am/i k aneog, v6 duplina, votlina y).a<pvQ()g 3. votel, oblokan yoog, o tok, val
403 ä(fi)6g, ö pena ,U0Q/J,VQ0) šumim, bučim u-oitsvog 2. neizrečen, neskončen, neizmeren
400 XQecl) potreba; z inf.: treba je 407 xa/.h-nkom^og 2. krasno spleten Co)-nyQta, vd plačilo za rešitev življenja
409 ajzo-vlftefMii odlagam, spravljam
v kraj
ojika, vd orodje, priprave
410 axfiö^erov, vu klada za naklo,
kovaška klada JVE/.COO, v6 gorostas, nestvor, nakaza
airjvog 2. sopihajoč
411 %a)/.eva) šepam y.injur), r) golen, meča (>d)o/j,ai hitim, paščim se, drobnim, stopicam
doaiog 3. tenek, droben
413	kdovaš, (v/.og, f/ omara, skrinja oizoyyog, ö goba äjt-ofidQyvv/M brišem, omijem
415 onßaQÖg 3. krepek ka/vr/eig 3. kosmat
416 miyvg 3. debel
417 dficpl-nokog, >) služabnica vsrjvig (vedvig), löog, tj mladenka elor/.viai — einvlai
419 soya, vd umetna dela, umetel-
ščina vjtai-'&a ob
jzouivvco sopiham, paščim se
420 bqqco s težavo hodim, drpalim
421 ilco intr. sedem cpaeivög 3. blesteč
424 öo) = öcof.ia
427	Tevekeofievog 2. izpolnjiv
430	kvygög 3. bridek, jaden, beden
(jmv-jjbooog 2. kratkoiiven	458
TQV-cpdkeia, >) šlem čm-o(fVQta, vd zapone, (s kate- 459 rimi se nad gležnjem sklapljajo golenjaki) ä-xevco žalostim se, trapim se 461
v6o(pi{v) daleč	465
j-iÖQog, 6 usoda
n(iQeooevai ol prejel	bo	466
■/6avog, 6 topilnik	470
(pvodo) piham
Ev-mjfjavog 2. močno izpuhan, 471 močan dvv(U), rj, dih, pih, sapa nv-hifu tu : izpuhavam äkkove . . . äkkovE zdaj . . . zdaj 472 jido-si/u pomagam, služim ävoivo k avo) končavam, do- 473 vršujem
d-VBigrig 2. neporušen	474
y.aoolvEQog, ö kositer, cin vt/iiji’va = vt/MjEVTu k vi/iijsig 475 = vl/iiog 3. dragocen äx/uov, ovog, ö naklo, nakovalo 476 ysi’vo [eIXevo) prijel je Qaiovt'iQ, fjoog, 6 kladivo	477
nvg-dyQf), !j kovaške klešče adxog, vö (velik) ščit	478
avißaQÖg 3. trden, močan öaiödkkco umetno izdelujem, — 479 krasim
avvv%, vyog, r/ rob, okvir v Qljvmg troj nat	480
(ia(j[idQEog 3. blesteč vekaficbv, on’og, 6 oprtavnica, oprtnica, naramnica jvvv§, nvv/og, y plast, sklad ; ko- 481 vinska plošča daidakov, vo umotvor, umetna 482 ploskorezba, podoba iövhjai — elövlaig, slöa'ig vešč mjamg, (dog, r) prečna mrena;
pamet, um ayfojvy Jthjöovcsa polna luna, 481 ščep
veUjog, vo ozvezdje	485
äni-xkr/atg, r) priimek	487
öoxBvco pričakujem, oprezujem 488 a-f-i/bbogog 2. nedeležen	489
koevgöv — kovvgov, t<> kopel
41>ö Jiöhg = nöksig
'/«/tot,, (yd/uoi), ö svatba, piro-vanje
ettanlvr), t) gostija, pojedina
492 vvfi(pi), i) nevesta
tiatg, «Sog, f) plamenica, baklja /.dftjro/Luu svetim se, plamtim
493 dyiveco vodim, izprevajam v/j,evaiog, b svatovska pesem,
svatovnica
494 xovgog, ö mladenič ÖQxrfOvrjQ, fjQog, b plesalec ötvm vrtim se (v krogu), rajam
495 av?Mg, o piščal <p()Q,iuy$, i/ lutna, citre
ßot)v §//o glasim se, oglašam se
496 jiQ(> - flvQov, to predvratišče,
predvežje
497 velxog, to prepir, pravda
498 vsr/Jco prepiram se, pravdam se jzoivij, ?) kazen, poravnava
499 evyotxai zagotavljam, rotim se
500 myavoxo) kažem, razlagam, do-
kazujem «v-aivO'iiai zanikujem, tajim
501 lavcoQ, ogog, 6 veščak, razsod-
nik, posrednik jvelrxiQ, avog, tö konec, razsodba
502 en-ijjivco ukam (komu nasproti),
glasno pritrjujem dj-upig, na obeh straneh docoyög, ö pomočnik, pristaš 603 šgtitvco zadržujem, mirim
505 f)eo6-(po))'og 2. (dt/Q, (pcovij) zrak
preglaseč, gromovit
506 tolai z njim vred diooco dvignem se d/.ioißr)öig (dfmßio) izmenoma öim£co sodim, povem razsodbo
507 liivvtata najravneje, najpravič-
neje
509 d/up-)]fim sedim okrog, taborim
510 öiya na dve strani, na dvoje ävödva všeč sem
511 äv-diya (dva, ölya) narazen, raz-
dvoje
daiofiai delim, razdelim
512 m-ijoavog 2. ljub, ljubljen ei'oyco zaklepam, obsegam
513 ?M/og, ö zaseda
vjvo-0'cooi]ooo}iai na skrivnem, skrivaj se oborožujem (tvo/iai ščitim, varujem	515
/ter« med njimi
to obleka	517
mdr)v 3. dual. plpf. k evvvfiai oblečem se dgi-^rjAog 2. žaren, sijajen	519
o/JUov kompar. k öliyog sine videbatur	520
Xoydo) skrijem se v zasedo dtQd/.iog, o napajališče	521
ßotöv, tö živina (na paši) eikvco ogrnem, ovijem, odenem 522 alft-orp, onog žareč, leskeč oy.ojtög, b ogleduh	523
dey/ABvog 3. čakajoč, oprezujoč j-ipkov, to ovca, drobnica
zavit; ek. ßösg vitoroga goveda
jvooyiyi’ofiai prikažem se, poja- 525 vim se
ovqr/1 tyyog, f/ piščal, žvegla 526 öo/.og, b zvijača, nakana, zaseda noo-voico (preje) zapazim tifivo) d/upi na obeh straneh 528 odrežem, odločim t. j. pre-strežem, polovim dye/.f), f) čreda TtCov, sog trop (ovac) dgyevvög 3. = doy/jg, yvog sve- 529 tel, svetlobel fcy/.o-ßoti'in, f/gog (ovčji) pastir yJ/.adog, o hrup, hrušč, vrišč 530 eiQtj zbirališče	531
äsQal-jtovg,-jToöog noge dvigajoč, 532 isker
fie.ta-y.iddco zasledujem oyßi], t) grič, breg	533
ve-ovrarog 2. (veog, ovtdco) prav- 536 kar ranjen d-ovtog 2. neranjen ,udi)og, ö bojni hrup	537
()a-<poiveög 2. oškropljen s krvjo, 538 okrvavljen eQÜco vlečem, (iz)pulim	540
vsidg, t) njiva, polje	541
fiakazog 3. rahel nieioa fem. k nleov masten, rodoviten
äyovQa, r/ livada
542 toi-nokog 2. trikrat obdelan, —
zoran a.QOvr')Q, f/Qog, o orač
543 u-vyog, to jarem, vprega
d iv evo) sučem, gonim okrog š?.aonjeo) (š?.avvco) neprestano poganjam hn)a y.nl hvOa sem in tja
544 tškoov, to ometljaj, (končni) ra-
zor, konec
546	oyßog, ö črta, brazda
548 /tehalvofiai črnim (črneti) dorjQOfXEvoQ k dooo) orjem
54» negi silno, jako
550 t&fAEvog, to del zemlje, polje ßafrv-fo'jiog 2. z visokim žitom
porasel; ■vv/.ievog ßaft. bujno žitno polje sgifrog, 6 (tj) dninar, težak
551 ä/iuico žanjem
()osjzai'tj (ögenavov), y srp öouyi.ia, ato g, to peščica, ro-kovet, snopič šn-tftgi/j.og 2. pogosten, drug za drugim egage na zemljo, na tla
553	äfia/JM-det)')Q, f/gog, o snopovez, vezač kkXsdav6g, o poveslo
555 ÖQayfisvo) (dgdyfia) sprejemam,
pobiram snopiče dy/.nUg, (dog (dyxuM]) naročaj, naročje
556 aoiteQxeg marljivo, neprestano nag-e^co podajam
558 öaig, daitög, i) delež, jed, obed jtšvo/.ia.i pripravljam
560 deijtvov, to obed a?.(j)itov, to ječmenova moka na/.vvco sipljem, mesim
561 otatpvkri, y grozd
ßglOco obložen, obtežen sem dk(x)r), fj vinograd, brajda
562 ßotovg, vog, o grozd '/.d/tat;, ay.og, i) kol <)t,-afi-jTSQsg skozi in skozi, povsem
564	zvdveog 3. (jekleno) moder, temen
je dmtog, o jarek šhavvoo vlečem, y.dn. (iz)kopljem, eq>tog (z)gradim dtagmtög (dtgamtog), !j steza 565 vlo(o)ofMii hodim	566
<poQEvg, Eco g, o nosač tQvyö(i)EV = TQvyCosv k tQvydco trgam (grozdje) nagvevim), v) mladenka, deklica 567 yifflsog, ö mladenič d-tafa)g 3. otroški, mladeniški dtaXä <pqove(jOv = dtakdipgcov (VI, 400) detinsko vesel, poln nedolžnega veselja jz/.Eztog 3. spleten	568
tdXctQog, 6 koš, pletenica, pleterka fayvg 3. glasno doneč	569
IfiEQÖEig 3. hrepenljiv, mil	570
zidanica citram
?.(vog, 6 linos (žalna pesem, opevajoča Lina, mladeniča božjega rodu, ki je vzrastel med jagnjeti in so ga besni psi raztrgali) vrni vmes
XsntaXmg 3. nežen, mil	571
(n/anca (z nogami ob tla) udarjam äfi-aQtrf obenem, hkrati (jLoXmrj, fj petje	572
Ivypiog, 6 ukanje, vriskanje axalgco skačem, poskakujem oQÖo-yjHUQog 3. visokorog	573
/ivAijO/n/ig, 6 mukanje	575
MMQog, 6 gnoj, gnojišče, hlev y.E?MÖcov, oviog šumeč, bučeč	576
(jadrn)g 3. vitek, gibljiv <)ovdy.Evg, kog, ö trstje, roja aiu-nda/Jog 3. strašen, grozen	570
kQvyjxrjXog 2. glasno mukajoč	580
(AEf.ivy.mg k fitr/.doiiat mukam ai^rjog, o mladenič	581
dva-omjyvviM raztrgam	582
ßoelrj, f) (goveja) koža iy-xata, ta drob, čreva,	583
Xacpvoaa) goltam, hlastam avtcog zastonj, zaman	584
čv-dlrjfu (na)ščuvam otgvvcii izpodbadam öaxvco grizem	585
djto-tQCOitdo/.iai obračam se proč, ne lotim se
586 v/.azviko lajam
B^-aktofrni umikam se, odskakujem
587 vo/i/ig, 6 pašnik
58!) avad/iog, 6 tamar, osek, ograja xav-rjQetptfg 2. (ČQeq>co) pokrit oipiog, o hlev 608 nv/^atog 3. zadnji, najskrajnji nv~Mi trdno, močno noDjTög 3. narejen (510 avyij, ?) žar 611 ßQidQÖg 3. težek
zpovarpog, o (nav. plur.) senci dgagcbg prilegajoč se, priležen ).6(pog, 6 (čeladna) perjanica, (>12 griva
savog 3. voljen, gibek, mehek (v. 352.)
y.d(ivco s trudom t. j. skrbno, (>14 umetno izdelam levh V^og, o sokol	616
d/.to (k a/./.ouat) je planila, poletela vKpoEig 3. snežnat.
Šolska poročila.
i.
Učiteljski zbor.
1.	Učiteljsko osobje koncem šolskega leta. Ä. Za obvezne predmete.
j St.	Ime in značaj	Raz- rednik v	Učil	Število ur na teden
i 1.	Janez Gnidovec, dr. .modroslovja, ravnatelj, svetni duhovnik, rektor kn šk. zavoda sv. Stanislava	—	latinščino v V. razredu	6
; 2.	Luka Ärh, profesor, svetni duhovnik	IV.	latinščino in grščino v IV., slovenščino v II. in IV. razr.	16
i3-	Jožef Demšar, dr. bogoslovja, profesor verouka, svetni duhovnik, pro-povednik, varuh učiteljske in dijaške knjižnice	II.	verouk v I., II , III., IV. in V. razredu, latinščino v II. razredu	17
: 4.	Ivan Knific, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik, varuh fizikalne zbirke, občinski odbornik, krajni šolski nadzornik ljudske šole v St. Vidu	V.	matematiko v III. in V. razredu, fiziko v III. in IV. razredu, slovenščino in latinščino v I. razredu	22;
5.	Änton Koritnik, profesor, svetni duhovnik	III.	latinščino v III. razr., grščino v III. in V. razr., v 1. polletju slovenščino v III. razr.	(19) 16
6.	Jožef Kržišnik, profesor, svetni duhovnik, varuh zemljepisne zbirke, oskrboval nemško dij. knjižnico.	—	zemljepis v I., II., III. in IV. razr., zgodovino v II., III. in IV. razr., zgodovino in zemljepis v V., lepopis v I. razr.	19 I
i 7.	Frančišek Pengov, profesor, svetni duhovnik, varuh prirodopisne zbirke	—	prirodopis v I, II. in V., nemščino v I. in II. razr.	17
: s.	Änton Ratajec, dr. modroslovja, profesor, svetni duhovnik	I.	matematiko v I., 11. in IV., nemščino v III. razredu.	13
9.	Frančišek Reböl, namestni učitelj, svetni duhovnik, oskrboval slovensko dijaško knjižnico	—	slovenščino v V., nemščino v IV. in V., v II. polletju tudi slovenščino v III. razr.	(H) 14
B. Za neobvezne predmete.
Vojteh Hgbašek, svetni duhovnik, je poučeval petje v 2 oddelkih; v prvem oddelku (I. in II. razred) 2 uri na teden, v drugem oddelku (III.,
IV.	in V. razred) 1 uro na teden.
Profesor dr. Änton Ratajec je poučeval telovadbo v 5 oddelkih po 1 uro na teden.
Namestni učitelj Frančišek Rebol je poučeval slovensko stenografijo 1 uro na teden; pouka so se udeleževali učenci V. razreda.
Vojteh Hijbašek je poleg tega poučeval cerkveno petje, glasbo in češčino, profesor Frančišek Pengov pa laščino.
2.	Izprememba in dopust.
Ravnatelj dr. Janez Gnidovec je bil z razpisom kn.-šk. ordinariata z dne 23. avgusta 1909, št. 3725, imenovan za rektorja kn.-šk. zavoda sv. Stanislava.
Začetkom šolskega leta 1909/10. je vstopil v učiteljski zbor Frančišek Reböl, ki je bil za namestnega učitelja imenovan od kn.-šk. ordinariata z razpisom z dne 31. avgusta 1909, št. 4275, in prideljen strokovnjaškemu vodstvu profesorja Antona Koritnika z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. oktobra 1909, št. 6177.
Namestni učitelj Jožef Kržišnik je bil z razpisom kn.-šk. ordinariata z dne 29. avgusta 1909, št. 3829, imenovan za pravega učitelja z naslovom „profesor“; to imenovanje je c. kr. deželni šolski svet na znanje vzel z razpisom z dne 16. septembra 1909, št. 5076.
Namestnemu učitelju Frančišku Rebolu je dovolil kn.-šk. ordinariat dopust za čas od 3. do 31. januarja 1910.
II.
Učni načrt.
Podlaga pouku v obveznih predmetih je učni načrt za kn.-šk. privatno gimnazijo v St. Vidu nad Ljubljano, ki ga je odobrilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk z razpisom dne 14. julija 1905, št. 25.500. Ta načrt se naslanja na občni učni načrt za gimnazije, ki ga je v spremenjeni obliki objavilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk z razpisom z dne 20. marca 1909, št. 11.662.
Obvezni predmeti.
I. razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Katekizem: I. in IV. poglavje brez nauka o. sv. maši. — Liturgika: Glavni prazniki cerkvenega leta; obredi sv. zakramentov.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Pravilna izgovarjava in pisava besed. Najvažnejše o ločilih (pika, vprašaj, klicaj, dvopičje, narekovaj). Pravilno oblikoslovje (vzporedno z latinskim poukom). Besedna analiza. Prosti stavek in njegova analiza. Empirično razlaganje zloženega stavka. — Pravilno branje; besedna in stvarna razlaga beril; obnavljanje beril in učenje na pamet. — Vsako polletje 10 šolskih nalog; izprva narekovanje za pravopisne namene; pozneje obnova beril pripovedne vsebine.
3. Nemščina (5 ur na teden). Berilo: Prav lahka celotna berila, v prvi vrsti pripovedne vsebine (kratke pripovedke in basni). Učenje besedi in rekel z vednim ozirom na njihovo tvorbo. Razgovarjanje na temelju obdelanih beril in na podlagi tega, kar so učenci videli in izkusili. Učenje na pamet in predavanje v nevezani in vezani besedi. — Slovnica: Ponavljanje in izpopolnjevanje v ljudski šoli obdelane tvarine Nova učna snov: Najvažnejše oblike pomožnih glagolov, empirično obravnavanje krepkih glagolov na podlagi beril, sklanjatev pridevnika s samostalnikom, najnavadnejši prislovi. Pravopisne vaje po najvažnejših skupinah in najvažnejša slovnična pravila iz oblikoslovja in skladnje. — Pismene naloge: Narekovanje obdelanih beril, obnavljanje predelanih beril po vprašanjih in zdržema, izpremenjeno pripovedovanje, opisovanje navadnih predmetov, ki jih učenci vidijo. Vsak mesec 2 šolski nalogi.
4. Latinščina (8 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, t. j. petero pravilnih sklanjatev, pravila o spolu, pridevniki in prislovi s stopnjevanjem, važnejši zaimki, glavni in vrstilni števniki, četvero pravilnih spregatev, nekaj važnejših predlogov in veznikov. Slovnični pouk se vrši na podlagi latinskih vadb. — Od druge polovice prvega polletja dalje vsakih 14 dni ena polurna šolska naloga.
5. Zemljepis (2 uri na teden). Nazorno dovajanje do osnovnih zemljepisnih predstav, v začeiku z ozirom na šolsko okolico, pozneje pa v vedni zvezi s predelano učno tvarino. Dozdevno gibanje solnca z ozirom na šolsko poslopje ob različnih dnevnih in letnih časih. Orientiranje v šolskem okolišču in na zemljevidu. Prvo spoznavanje stopinjske mreže na globu. Popisovanje in razlaganje svetlobnih in toplotnih razmer, pojavljajočih se v domovini tekom enega leta, kolikor so neposredno zavisne od dnevne dolgosti in solnčnega viška. Glavne oblike
kopnega in vodovja, kakor so razdeljene po zemlji, in njih opis. Lega najznamenitejših držav in mest z vednim vežbanjem v branju zemljevidov. Poskušnje v risanju najenostavnejših zemljepisnih predmetov.
6. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Štirje osnovni računski načini z imenovanimi in neimenovanimi števili v omejenem obsegu, ki se polagoma razširja. Rimske številke. Domači novci, mere in uteži. Decimalna števila v pozicijskem sestavu, pozneje kot decimalni ulomki. Predvaje za računanje z navadnimi ulomki. Geometrija: Vaje v ogledovanju enostavnih teles, zlasti kocke in krogle. Vaje v rabi šestila, ravnila, trikotnika, merila in kotomera. Merjenje in risanje enostavnih predmetov. Svojstva in medsebojna zveza posameznih geometričnih likov (kot 90°, 60°, enakokraki, pravokotni, enakostranični trikotniki itd.). Vzporedne in pravokotne premice in ravnine na individualnih ploskvah in telesih. Ploščina kvadrata in pravokotnika, prostornina kocke in kvadra. — Vsako polletje tri šolske naloge. Od ure do ure kratke domače	vaje.
7. Prirodopis (2 uri	na teden).	Prvih 6 mesecev:	Živalstvo, in
sicer opisovanje tipičnih sesavcev in ptic s posebnim ozirom na redne biološke razmere. Zadnje 4 mesece: Rastlinstvo, in sicer opis enostavnih semenskih rastlin, da se učenci seznanjajo z najvažnejšimi morfologič-nimi osnovnimi pojmi z ozirom na najnavadnejše biologične razmere.
8. Lepopis (1 uro na teden). Vaje v latinski in nemški pisavi.
II.	razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Katekizem: II. in III. poglavje, sv. maša, V. poglavje. — Liturgika: Razne pobožnosti, procesije, romanje; oltar in slike; cerkvena obleka, cerkvene posode, cerkvene barve in knjige; obredi sv. maše.
2. Slovenščina (3 ure na teden.) Sistematičen pouk v oblikoslovju, posebno glagol; pregled glagolnih vrst. Osnovni pojmi o zloženem stavku. Natančen pouk o ločilih. — Branje in učenje na pamet kakor v I. Nalog (šolske	in domače	se vrstijo)-9 v	vsakem	tečaju:
Obnavljanje prostih povesti in pripovednih opisov,	končno	samo-
stojni opisi.
3. Nemščina (5 ur na teden). Berilo: Lahka celotna berila pripovedne in opisne vsebine, daljše pripovedke, basni in bajke, kratki opisi, učenje besedi in rekel, razgovarjanje, učenje na pamet in predavanje kakor v I. — Slovnica: Ponavljanje šibkih in krepkih glagolov tvorne in trpne oblike vseh časov; sklanjatev pridevnikov s samostalnikom. Sistematično obravnavanje krepkih glagolov. Konjunktiv vseh
časov v aktivu in pasivu. Zaimenski prislovi. Izpopolnjevanje predlogov. Pravopisne vaje in važnejša slovnična pravila, kakor v I. — Pismene naloge: Pripovedovanje nepredelanih beril, v zvezi z berilom posnetki, vsebina, izpreminjevanje, razširjevanje beril itd.; opisovanje navadnih predmetov iz vsakdanjega	življenja. Vsak mesec dve šolski	nalogi.
4. Latinščina (7 ur	na teden).	Pravilno oblikoslovje	se dopol-
njuje s poukom o onih vrstah zaimkov, števnikov in glagolov, ki se niso obravnavale v I.; najvažnejše nepravilnosti v sklanji, slovniškem spolu in spregi. Utrjevanje in razširjanje sintaktičnih oblik; zavisna vprašanja; accusativus cum infinitivo in enostavnejši participialni skladi. Slovnični pouk se vrši na podlagi latinskih vadb. Navajanje učencev k prepariranju latinskih stavkov in beril. Šolske in domače vaje kakor v I.	Vsakih 15 dni šolska	naloga za	*/2 do 3U ure.
5. Zgodovina (2 uri	na teden).	Stari vek: Podrobnejše obravna-
vanje bajk. Svetovnozgodovinsko najvažnejše osebe in dogodki, zlasti iz zgodovine Grkov in Rimljanov.
6. Zemljepis (2 uri na teden). Dozdevno gibanje solnca v različnih zemljepisnih širinah (v zvezi s primernim popisom pokrajin), primerjano z gibanjem solnca v domačem kraju; iz tega se izvaja dokaz, da ima zemlja obliko krogle in velikost zemlje. Podrobnejši nauk o globu. — Rzija in Afrika po legi in obrisu, v goropisnem, vodopisnem, krajepisnem in podnebnem oziru. Z ozirom na zemljo in podnebje: rastlinstvo, deželne prirodnine in opravila narodov le na posameznih, iz obližja vzetih in prav jasnih zgledih. — Evropa. Pregled po obrisu, reliefu in vodovju. Dežele južne Evrope in britskega otoškega kraljestva z istih motrišč kakor pri Aziji in Afriki. — Vaje v enostavnih zemljepisnih obriskih.
7. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Mere in mnogokratniki. Razstavljanje števil v prafaktorje. Splošna pravila za računanje z ulomki. Pretvarjanje navadnih ulomkov v decimalne ulomke in obratno. Premo in obratno sorazmerne količine v sklepnih računih. Odstotni in enostavni obrestni računi. — Geometrija: Nazorni nauk o somernosti ravnih likov in teles. Skladnost trikotnikov in njena uporaba. Najvažnejša svojstva kroga, četverokotnikov in mnogokotnikov. Naloge kakor v I.
8. Prirodopis (2 uri na teden). Prvih 6 mesecev šolskega leta: Živalstvo, in sicer ptice ter opis glavnih zastopnikov drugih še ne opisanih razredov vretenčarjev, dalje stonoge in drugi brezvretenčarji s posebnim ozirom na biologične razmere. Pregled razdelitve vsega živalstva. — Zadnje 4 mesece šolskega leta: Rastlinstvo, in sicer opis semenskih rastlin manj enostavnega ustroja ter nekaterih trosocvetk z vednim ozirom na način življenja. Pregledna razdelitev rastlinstva.
III.	razred.
1. Verouk (2 uri na teden). I. polletje: Liturgika. II. polletje: Zgodovina Božjega razodetja v stari zavezi.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Ponavljanje oblikoslovja. O skladnosti in skladnji imena. Praktične vaje v besedotvorju. Nadaljnje vaje v stavkovi analizi. — Berilo: Umevanje notranje zveze kot podlaga za vaje v dispoziciji. Praktično izvajanje glavnih posebnosti opisa in orisa. Prosto pripovedovanje. Učenje na pamet kakor v I. — Naloge (vrstijo se šolske in domače naloge): Vsako polletje 8 nalog, večinoma opisi. Posnetki in razširjanje beril. Obnavljanje tvarine, ki se je obravnavala pri pouku v drugih jezikih ali drugih učnih predmetih.
3. Nemščina (4 ure na teden). Berilo: Obravnavanje beril pripovedne in opisne vsebine (zgodovinske pripovedke iz starega in srednjega veka), lažje pesmi pripovedne vsebine. Poleg razlage, kakor v I. in II., dispozicija, kratka vsebina, karakteristika kraja, časa in oseb, osnovna misel. Vse to se uporablja za razgovarjanje. Razgovarjanje na podlagi tega, kar so učenci videli in izkusili. Učenje na pamet kakor v prejšnjih razredih. — Slovnica: Sistematičen pouk v oblikoslovju in pravopisu, ki se je vršil empirično v I. in II. Skladnja prostorazširjenega stavka. — Pismene naloge: Na podlagi obdelanih beril posnetki itd. kakor v II. Lahki opisi, kratki podatki o tem, kar so učenci sami doživeli. Vsak mesec dve šolski nalogi.
4. Latinščina (6 ur na teden). Slovnica (2 do 3 ure na teden). Nauk o stavku: Prosti stavek s posebnim ozirom na nomen. Predlogi.
—	Berilo (3 do 4 ure na teden): Čitanka z odlomki iz Kornelija Nepota in Kurcija Rufa. Vežbanje v prepariranju. V II. polletju prvi poizkusi v branju brez priprave. — Pismene vaje: Domače in šolske vaje po potrebi. Vsako polletje 5 celournih šolskih nalog.
5. Grščina (5 ur na teden). Pravilno oblikoslovje, izvzemši verba liquida in verba na -/«. Prevajanje iz grščine in na grščino na podlagi vadnice. — Od druge polovice I. polletja dalje vsak mesec ena šolska naloga.
6. Zgodovina (2 uri na teden). Srednji vek in novi vek do vestfalskega miru: Svetovnozgodovinsko najvažnejše osebe in dogodki s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogrske monarhije.
7. Zemljepis (2 uri na teden). Evropske dežele, ki se v II. razredu niso obravnavale (izvzemši avstrijsko-ogrsko monarhijo). Amerika in Avstralija, z istih motrišč kakor v II. razredu, posebno tudi kar se tiče podnebnih razmer. Dopolnjujoča ponavljanja iz astronomičnega zemljepisa z ozirom na fizikalni pouk iste učne tvarine v tem razredu. Risanje zemljevidov kakor v II.
8. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Četvero osnovnih računov s celimi in ulomljenimi občnimi števili. Kvadrovanje in določanje kvadratnega korena. Računanje z nepopolnimi števili. — Geometrija: Enostavno primerjanje, pretvarjanje in razdeljevanje likov. Merjenje dolžine in ploščine. Pitagorov izrek. Najvažnejše o kocki, kvadru, prizmi, piramidi, valju, stožcu in krogli. — Naloge kakor v I.
9. Fizika (2 uri na teden). Osnovni pojmi: Prostornost teles; opis treh vrst skupnosti; absolutna in specifična teža; zračni tlak. — Iz nauka o toploti: Toplotni občutki, stopinja in množina toplote; iz-preminjanje prostornine in skupnosti; toplomeri; napetost par, princip parnega stroja; izvori toplote; prevod toplote in najenostavnejše prikazni žarjenja. — Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in umetno narejeni magneti ; magnetna igla; magnetni poli in njih vzajemno delovanje; ma-gnetovanje po razdelbi; zemeljski magnetizem, inklinacija in deklinacija.
— Iz nauka o elektriki: Elektrizovanje s trenjem in po podelitvi; prevod elektrike; elektroskopi; sedež elektrike; električna gostota; elektrizovanje po razdelbi; električni kolovrat; priprave za nabiranje elektrike; blisk in grom, strelovod. Enostavni galvanski členi; električni tok, njegovi toplotni in svetlobni učinki; elektroliza (razkroj vode in galvanoplastika); magnetični učinki električnega toka; brzojav; električni navod; telefon in mikrofon. — Iz akustike: Postanek in širjenje zvoka, šum in zvenk; višina tona, lestvica tonov; jakost tona; strune, glasbene vilice, piščali; odboj zvoka; sozvočenje in resonanca; človeško uho.
— Iz optike: Izvori svetlobe; premočrtno širjenje svetlobe; senca; lunine izpremene; solnčni in lunini mrki; temna sobica; jakost svetlobe; odboj in lom svetlobe; ravna in sferična zrcala; prizme in leče; oko; drobnogled; razkroj svetlobe; mavrica. — Iz astronomije: Orientiranje na zvezdnem nebu; lunine izpremene; navidezno premikanje solnca glede na nepremičnice.
IV.	razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Zgodovina Božjega razodetja v novi zavezi.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Glagolna skladnja. Sistematičen pouk o zloženem stavku; perioda in razporedba stavkov. — Osnovni pojmi prozodike in metrike. Berilo kakor v III. Uvod v pre-sojevanje vednostne proze. Važnejši literarno-historični podatki. — Učenje na pamet in razumno predavanje (tudi proze). Naloge kakor v III; zraven še orisi in primere; proste teme pripovednega značaja. Vaje v dispoziciji.
3. Nemščina (4 ure na teden). Berilo: Obravnavanje beril zlasti spisov in orisov, zgodovinska tvarina iz novega veka, lahke razprave
iz deželo- in narodoslovja, pesmi pripovedujoče vsebine. Razgovarjanje kakor v III. Učenje na pamet in predavanje kakor v prejšnjih razredih.
— Slovnica: Sistematično obravnavanje skladnje zloženega stavka.
— Pismene naloge: Opisovanje na podlagi beril in razgovarjanja, situacijske slike in razna druga uporaba obdelanih beril. Vsak mesec dve šolski nalogi.
4. Latinščina (6 ur na teden). Slovnica (2—3 uri na teden): Nauk o stavku: prosti in zloženi stavek s posebnim ozirom na glagol; vezniki. Berilo (3—4 ure na teden): Iz Cezarja „De bello Gallico“ (nekako
3	knjige). V 2. polletju se more Cezar zamenjati s čitanko (gl. III.). — Naloge kakor v III.
5. Grščina (4 ure na teden). Slovnica: Dopolnjevanje pravilnega oblikoslovja; verba liquida in glagoli na -/m., za branje prozaikov najpotrebnejše nepravilnosti v pregibanju. Glavne točke iz skladnje. — Vsak mesec ena šolska naloga.
6. Zgodovina (2 uri na teden). Novi vek od vestfalskega miru do sedanjih časov: Svetovnozgodovinsko najvažnejše osebe in dogodki s posebnim ozirom na zgodovino avstrijsko-ogrske monarhije.
7. Zemljepis (2 uri na teden). Prirodoznanski in politični zemljepis avstrijsko-ogrske monarhije. Statistični del se ne obravnava, pač pa tem podrobneje deželski pridelki, opravila, prometne in kulturne razmere narodov. Risanje zemljevidov kakor v II.
8. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Osnovni računski načini in njih medsebojna zveza. Pretvarjanje številnih izrazov in razreševanje enačb z njih preizkušanjem. Vežbanje v funkcionalnem pojmovanju s tem, da se učenci opozarjajo, kako se izpreminja rezultat, ako se izpretninjajo računski elementi. Mere, mnogokratniki, ulomki, enačbe prve stopnje z eno in več neznankami; razmerja in sorazmerja; čisto kvadratične enačbe, v kolikor se rabijo v planimetriji. Načrtovanje linearne funkcije in razreševanje enačb prve stopnje s pomočjo funkcijskih črt. — Geometrija: Planimetrija. Ponavljanje in poglabljanje prej obdelane planimetrične učne tvarine po Evklidovem definujočem in dokazujočem načinu na karakterističnih zgledih., Razvrstitev ostale tvarine v obliki nalog. Razreševanje načrtovalnih nalog po raznih splošnejših načinih (tudi z načrtovanjem algebrajskih izrazov). Računske naloge v naravni zvezi z drugo učno tvarino. — Naloge in domače vaje kakor v I.
9. Fizika (3 ure na teden). I. polletje: Iz nauka o magnetizmu: Prirodni in umetno narejeni magneti; magnetni poli in njih vzajemno delovanje; magnetovanje po razdelbi; zemeljski magnetizem. — Iz nauka o elektriki: Električnost, najenostavnejši elektroskopi; dobri in slabi prevodniki, pozitivno in negativno električna telesa; elektrizo-
3
vanje po razdelbi; najnavadnejše priprave za vzbujanje in nabiranje elektrike; blisk in grom, strelovod; Voltov člen; izmed stalno delujočih členov le tisti, ki se upotrebljajo pri poskusih; poglavitni učinki galvanskega toka, galvanoskop, električni in magnetni navod; najenostavnejša elektrotehnična uporaba (n. pr. električna luč, galvanoplastika, Morsejev brzojav). — Iz mehanike: Opis glavnih vrst gibanja; premočrtno, krivočrtno, enakomerno in neenakomerno pospeševano gibanje; dvojni učinek mehaničnih sil: pospešba in tlak (teg); merjenje statičnega delovanja z uteži; pojav vztrajnosti pri menjavi hitrosti in meri (sredo-bežnost); težnost, udar, ovire gibanja. — Sestavljanje in razstavljanje enakovrstnega gibanja, izmed neenakovrstnega: met; sestavljanje in razstavljanje sil s skupnim prijemališčem in istomerno vzporednih sil; težišče, vrste ravnotežja, nihalo; nekoliko enostavnih in sestavljenih strojev. — II. polletje: Značilna svojstva kapljivotekočih teles; gladina, hidrostatični tlak; ravnotežje kapljevine in ne mešajočih se kapljevin v občujočih posodah; Arhimedov zakon; najenostavnejši načini določevanja specifične teže trdnih in kapljivotekočih teles; lasovitost. — Značilna svojstva razteznotekočih teles (Mariottov zakon); Toricellijev poskus, barometer in nekoliko o drugi uporabi delovanja zračnega tlaka; zračna sesalka, zrakoplav; princip parnih strojev. — Iz akustike: Zvočni dojmi, šum, zvenk; višina tona, lestvica tonov; najnavadnejša zvočila; človeško glasilo; telefon; širjenje in odboj zvoka; sozvočenje; človeško uho. — Iz optike: Dojmi svetlobe; premočrtno širjenje svetlobe, senca, svetlomeri; odboj in lom svetlobe; zrcala in leče (temna sobica, princip fotografije); razkroj svetlobe, mavrica; oko, drobnogled, najenostavnejši dioptrični daljnogledi. — Fizikalnemu pouku, posebno v mehaniki, se dodaje: opis prikazni na nebesnem obloku glede na nepremičnice, lunine izpremene in njen obhod v teku enega mesca, letno gibanje solnca. Razlaganje teh prikazni in pa razlike dnevnih in letnih časov na krajih različne zemeljske širine in dolžine iz vrtenja zemlje okoli njene osi v enem zvezdnem dnevu in iz njenega obhoda okoli solnca v teku enega leta; solnčni in lunini mrki.
V.	razred.
1. Verouk (2 uri na teden). Resničnost katoliške vere.
2. Slovenščina (3 ure na teden). Splošne podlage besedotvorja, etimologija, ljudska etimologija, izpreminjanje pomena, tujke in izposojenke z ozirom na dejansko in kulturno življenje. Osnovni pojmi poetike. Ljudska poezija. Posamezno: Epika; najimenitnejši epiki do najnovejše dobe. Tropi in figure. — Branje in učenje slovenskih in hrvaških narodnih pesmi in umetnih pesmi, ki so postale narodne.
Empirično poudarjanje razlik med hrvaškim in slovenskim jezikom. Privatno berilo: Različna dela iz novejšega pripovednega slovstva. Učenje na pamet kakor v IV. — Naloge (vrstijo se domače in šolske naloge, vsako polletje 6 nalog): Proste teme, tudi razmišljevalne vsebine, in na podlagi raznovrstne učne tvarine.
3. Nemščina (4 ure na teden). Berilo: Branje zgodovinskih, zemljepisnih, prirodopisnih in drugih znanstvenih sestavkov, da se kolikor mogoče intenzivno gojijo govorne vaje. Primerni sestavki iz leposlovja, posebno pesmi pripovedne vsebine. Učenje in predavanje izbranega gradiva v vezani in nevezani besedi. — Slovnica: Ponavljanje posameznih oddelkov; besedotvorje; besedne rodbine; ljudska etimologija; tujke. — Pismene naloge: Opisovanja, razprave, orisi, raznovrstna uporaba obdelanega gradiva. Vsako polletje 5 šolskih nalog.
4. Latinščina (6 ur na teden). Berilo: 5 ur na teden. VI. polletju Ovidij, izbor, zlasti iz metamorfoz in fastov; ponavljanje najvažnejših prozodičnih pravil. Poleg tega, povprečno 1 uro na teden, nadaljevanje berila za IV. razred. V II. polletju Livij, izberoma. — Slovnično-stili-stičen pouk, 1 uro na teden. — Vsako polletje 5 šolskih nalog; izmed teh je zadnja, proti koncu polletja, prevod iz latinščine na slovenščino.
5. Grščina (5 ur na teden). Berilo: V I. polletju Ksenofont, Anabasis na podlagi krestomatije. V II. polletju Homer, Ilias (izbor v obsegu dveh do treh knjig). Najpotrebnejša pojasnila o razliki epskega narečja od atiškega na podlagi berila. Poleg tega vsakih 14 dni 1 uro nadaljevanje Ksenofonta. V II. polletju prvi poizkusi v branju brez priprave. — Slovnica, 1 uro na teden, da se razširi in utrdi znanje atiškega narečja. Prilična jezikoslovna razmišljanja. — Vsako polletje 4 šolske naloge, premenjema iz grščine na slovenščino in iz slovenščine na grščino.
6. Zgodovina in zemljepis (4 ure na teden). Zgodovina (3 ure na teden): Navod k učenju zgodovine. Zgodovina starega veka, zlasti Grkov in Rimljanov, do bitke pri Akciju.— Zemljepis (1 uro na teden): Evropa: Splošni pregled. Ponavljanje, dopolnjevanje in poglabljanje v poznavanju dežel južne Evrope in Francoske. Kavzalne zveze zemljepisnih pojavov (navpična izobrazba in njen postanek, solnčno gibanje in podnebje; podnebje in z njim združeno rastlinstvo in živalstvo; kulturni razvoj posameznih dežel in njih odvisnost od zemljepisnih faktorjev, gospodarske oblike in njih vzroki, trgovski promet in prometna sredstva). Avstralija in Amerika pregledno.
7. Matematika (3 ure na teden). Aritmetika: Osnovni računski načini in njih medsebojna zveza. Pretvarjanje številnih izrazov in razreševanje enačb z njih preizkušanjem. Vežbanje v funkcionalnem pojmovanju s tem, da se učenci opozarjajo, kako se izpreminja rezultat, če se izpreminjajo računski elementi. Mere, mnogokratniki, ulomki;
3*
enačbe prve stopnje z eno in več neznankami; razmerja in sorazmerja; čisto kvadratične enačbe, v kolikor se rabijo v planimetriji. Načrtovanje linearne funkcije in razreševanje enačb prve stopnje s pomočjo funkcijskih črt. — Geometrija: Planimetrija: Ponavljanje in poglabljanje prej obdelane planimetrične učne tvarine po Evklidovem dcfinujočem in dokazujočem načinu na karakterističnih zgledih. Razvrstitev ostale tvarine v obliki nalog. Razreševanje načrtovalnih nalog po raznih splošnejših načinih (tudi z načrtovanjem algebrajskih izrazov). Računske naloge v naravni zvezi z drugo učno tvarino. — Naloge in domače vaje kakor v I.
8.	Prirodopis (3 ure na teden). I. polletje: Rudninstvo in glavne poteze iz geologije. Mineralogični pouk spodnje stopnje se poglablja in izpopolnjuje v morfologičnem, fizikalnem in kemičnem oziru. Osnovni pojmi geologije. — II.polletje: Rastlinstvo: Glavne poteze iz anatomije in rastlinske fiziologije. Pregled trosocvetek z morfologičnega in raz-vojnozgodovinskega stališča s posebnim ozirom na one rastline, ki so važne za gospodarstvo v naravi ali za človeka. Najimenitnejše družine semenskih rastlin v njihovem naravnem redu na podlagi morfologičnih, anatomičnih in biologičnih razmer. Obravnavajo se predvsem koristne in škodljive rastline.
Pregled tedenskih ur
v obveznih predmetih po posameznih razredih.
Predmeti	I.	II.	III.	,v.	V.	Skupaj
Verouk		2	2	2	2	2	10
Slovenščina		3	3	3	3	3	15
Nemščina		5	5	4	4	4	22
Latinščina		8	7	6	6	6	33
Grščina		—	—	5	4	5	14
Zgodovina		—	2	2	2	3	9
Zemljepis . 			2	2	2	2	1	9
Matematika		3	3	3	3	3	15
Prirodopis		2	2	—	—	3	7
Fizika		—	—	2	3	—	5
Lepopis		1	—	—	—	—	1
Skupaj ....	26	26	29	29	30	140
Neobvezni predmeti.
1. Telovadba. Vtem predmetu so se poučevali učenci v oddelkih po razredih; vsak razred je telovadil 1 uro na teden. Vaje so bile redovne in proste ter na orodju: prosto skakanje na viš in na daljavo; razovne, poševne in navpične lestve; plezalni drogovi in plezalna vrv; drog, bradlja, konj, koza, krogi. Ob ugodnem vremenu se je vršila telovadba tudi na prostem. Telovadbe so se udeleževali vsi, razen onih učencev, ki so bili oproščeni na podlagi zdravniškega izpričevala.
2. Petje. V tem predmetu so se poučevali učenci v dveh oddelkih. V 1. oddelku (2 uri na teden: I. in II. razred) je bilo 94 učencev. Ključi, pisanje in branje not, diatonična lestvica, intervali, takt, tempo in dinamika, trizvok. Pesmi: eno-, dvo- in triglasne. 'V 2. oddelku (1 uro na teden: III., IV. in V. razred) je bilo 76 učencev. Ponavljanje in izpopolnjevanje prej obdelane tvarine. Razlika med trdimi in mehkimi tonovimi načini. — Zbori: deški, mešani in moški, cerkvenega in posvetnega značaja. Cerkveni zbor šteje 58 pevcev.
3. Stenografija. V tem predmetu so se poučevali vsi učenci
V.	razreda po knjigi: Slovenska stenografija, Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. 2. izdaja: Nauk o črkah in o njihovem zlaganju v besede (besedotvoritev); nauk o besedah, nastalih po izpeljavi in sestavi, in o besednih plemenih, njihovem pregibanju in krajšanju (besedno krajšanje).
III.
Učne knjige,
ki bodo služile pouku v šolskem letu 1910/11.
Za I. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja. Sket-Wester. Slovenska čitanka za I. razred srednjih šol.
Nemško berilo se pozneje naznani.
Tominšek. Latinska slovnica.
Wiesthaler-Tominšek. Latinske vadbe za prvi gimnazijski razred. 4. izdaja. Pajk. Zemljepis za I. gimnazijski razred.
Kozenn-Haardt. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 42. Ausgabe.
Aritmetika se pozneje naznani.
Mazi. Geometrijski nazorni nauk za I. razred.
Macher. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol.
Macher. Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
Za II. razred.
Veliki katekizem ali krščanski nauk.
Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja Sket. Čitanka za II. razred srednjih šol. 2. izdaja. Willomitzer-Tschinkel. Deutsche Sprachlehre für österreichische Mittelschulen. 13. Äuflage.
Štritof. Deutsches Lesebuch für die 1. und 2. Klasse slowenisch-utra-quistischer Mittelschulen. 3. Äuflage.
Tominšek. Latinska slovnica.
Wiesthaler. Latinske vadbe za drugi gimn. razred. 2. izdaja.
Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol..
11., 2 izdaja.
Kozenn-Haardt. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 41. Ausgabe. Kaspret. Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol.
Putzger. Historischer Schulatlas. 27. —30. Auflage.
Aritmetika se pozneje naznani.
Geometrija se pozneje naznani.
Macher. Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol.
Macher. Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol.
Za III. razred.
Stroj. Liturgika.
Karlin. Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi.
Tominšek. Latinska slovnica.
Požar. Latinske vadbe za III. gimnazijski razred.
Košan. Latinska čitanka za III. gimnazijski razred.
Tominšek. Grška slovnica.
Tominšek. Grška vadnica.
Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja.
Sket. Čitanka za III. razred srednjih šol. 2. izdaja.
Willomitzer. Deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen.
12.	Äuflage.
Štritof. Deutsches Lesebuch für die III. Klasse slowenisch-utraquistischer Mittelschulen. 2. Äuflage.
Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol.
11., 2. izdaja.
Kozenn. Geographischer Ätlas für Mittelschulen. 41. Ausgabe.
Mayer -Kaspret. Zgodovina srednjega veka.
Mayer-Kaspret. Zgodovina novega veka.
Putzger. Historischer Schulatlas. 27.-29. Auflage.
Aritmetika se pozneje naznani.
Geometrija se pozneje naznani.
Senekovič. Fizika za nižje gimnazijske razrede. 3. natis.
Za IV. razred.
Karlin. Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi.
Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 9. izdaja.
Sket. Čitanka za IV. razred srednjih šol.
Willomitzer. Deutsche Grammatik. 10. —11. Auflage.
Štritof. Deutsches Lesebuch für die IV. Klasse slowenisch-utraquistischer Mittelschulen. 2. Auflage.
Tominšek. Latinska slovnica.
Požar. Latinske vadbe za IV. gimnazijski razred.
Caesar. De bello Gallico, ed. Prammer. 6. Auflage.
Tominšek. Grška slovnica.
Tominšek Grška vadnica.
Mayer-Kaspret. Zgodovina novega veka.
Orožen. Zemljepis avstrijsko-ogrske države (Domovinoznanstvo) za IV. razred srednjih šol.
Putzger. Historischer Schulatlas. 27.-29. Auflage.
Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 41. Ausgabe.
Matek. Aritmetika in algebra za IV. in V. gimnazijski razred. Matek-Mazi. Geometrija za IV. in V. gimnazijski razred.
Senekovič. Fizika za nižje gimnazijske razrede. 2. natis.
Kemija in mineralogija se pozneje naznani.
Za V. razred.
Svetina. Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Prva knjiga. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 8. ali 9. izdaja.
Sket. Slovensko berilo za V. in VI. razred. 3. izdaja.
Willomitzer. Deutsche Grammatik. 10. —11. Auflage. Bauer-Jelinek-Pollak-Streinz. Deutsches Lesebuch für Gymnasien. V.
Band 2. Auflage. (Ohne mittelhochdeutsche Texte.)
Tominšek. Latinska slovnica.
Brežnik. Latinske vadbe za peti in šesti gimnazijski razred.
Livii ab urbe condita libri I., II., XXI., XXII., ed. Zingerle. 7. Auflage. Ovids ausgewählte Gedichte, von Sedlmayer. 7. Auflage.
Caesar, de bello Gallico, ed. Prammer. 6. Auflage.
Tominšek. Grška slovnica.
Tominšek. Grška vadnica.
Prinz. Auswahl aus Xenophon. I. Teil. Einleitung mit Text. S Tomin-škovim slovarčkom.
Homers Ilias, von Christ. 3. Auflage.
Pirc. Zgodovina starega veka.
Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol.
11., 2. izdaja.
Putzger. Historischer Schulatlas. 25.—28. Auflage.
Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 39—40. Ausgabe Matek. Aritmetika in algebra za četrti in peti gimnazijski razred. Matek-Mazi. Geometrija za četrti in peti gimnazijski razred.
Poljanec. Mineralogija in geologija za velike gimnazije.
Macher. Botanika za višje razrede srednjih šol.
Za VI. razred.
Pečjak. Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga. Sket-Janežič. Slovenska slovnica za srednje šole. 8. ali 9. izdaja.
Sket. Slovensko berilo za V. in VI. razred. 3. izdaja.
Willomitzer. Deutsche Grammatik. 10.—11. Auflage. Bauer-Jelinek-Pollak-Streinz. Deutsches Lesebuch für Gymnasien. VI. Band.
Tominšek. Latinska slovnica.
Brežnik. Latinske vadbe za peti in šesti gimnazijski razred.
Scheindler. Des C. Sallustius bellum Catilinae, bellum Jugurthinum und Reden und Briefe aus den Historien zum Schulgebrauche herausgegeben. 3. Auflage.
Nohl. Ciceros Reden gegen L. Catilina und seine Genossen. 3. Aufl. Klouček. Vergils Aeneis nebst ausgewählten Stücken der Bucolica und Georgica. 7. Aufl.
Tominšek. Grška slovnica.
Tominšek. Grške vadbe.
Homers Ilias, von Christ. 3. Auflage Herodot, ed. Holder.
Pirc. Zgodovina starega veka.
Zgodovina srednjega veka se pozneje naznani.
Vrhovec-Bežek. Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol.
11., 2. izdaja.
Putzger. Historischer Schulatlas. 25.-28. Auflage.
Kozenn. Geographischer Atlas für Mittelschulen. 39.—40. Auflage.
Matek-Zupančič, Äritmetika in algebra za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred.
Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred. Somatologija in živalstvo se pozneje naznani.
IV.
Učila.
I.	Gimnazijska knjižnica.
A.	Učiteljska knjižnica.
•»
Varuh: Dr. Jožef Demšar.
Učiteljska knjižnica se je pomnožila za 121 del, oziroma 263 zvezkov. Koncem šolskega leta 1909/10 šteje učiteljska knjižnica 1712 del v 3780 zvezkih.
Časopisi in zborniki:
1. Allgemeines Literaturblatt. Herausgegeben durch die österreichische
Leo-Gesellschaft. XIX. Jahrgang. Erscheint am 15. und letzten jedes Monates.
2. Archiv für slawische Philologie. XXXII. Bd. Erscheint in Heften zu
10 Bogen oder Doppelheften zu 20 Bogen, je vier Hefte bilden einen Jahrgang.
3. Carniola. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Mitteilungen des
Museal-Vereines für Krain. Comptes-Rendus de 1’ Association du Musee de la Carniole. Nova vrsta. Letnik I.
4. Christlich-pädagogische Blätter. Monatsschrift für Religionsunterricht
und Jugendseelsorge. Herausgegeben vom Wiener Katecheten-Verein. XXXIII. Jahrg. Monatlich eine Nummer.
5. Čas. Znanstvena revija „Leonove družbe“. Izhaja po desetkrat na leto.
6. Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo
v Mariboru.
7. Dom in Svet. Leposlovju in znanstvu. Izhaja prvega dne vsakega
mesca. Leto XXIII.
8. Der Gral. Monatsschrift für schöne Literatur. IV. Jahrgang.
9. Hochland. Monatsschrift für alle Gebiete des Wissens, der Literatur
und Kunst. VII. Jahrgang.
10. Hrvatska Straža za krščansku prosvjetu. Izlazi svakoga drugoga
mjeseca. Godina VIII.
11. Katechetische Blätter. Organ des Münchener Katechetenvereines.
Neue Folge XI. Jahrg. Monatlich erscheint ein Heft.
12. Kultur, Die. Viertel-Jahrschrift f. Wissenschaft, Literatur und Kunst.
Herausgegeben von der österr. Leo-Gesellschaft. XI. Jahrgang.
13. Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis der höheren Lehran-
stalten. Zur Förderung der Zwecke des erziehenden Unterrichts. 1910. Erscheinen vierteljährlich.
14. Ljubljanski Škofijski list. Leto 1910.
15. Ljubljanski Zvon. Mesečnik za književnost in prosveto. Leto XXX.
16. Nastavni vjesnik. List za srednje škole. Izdaje Društvo hrvatskih
srednjoškolskih profesora. Knjiga XVIII.
17. Natur und Offenbarung. Organ zur Vermittlung zwischen Naturfor-
schung und Glauben für Gebildete aller Stände. 56. Bd. Erscheint in monatlichen Heften.
18. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. Organ der Deutschen Gesell-
schaft für volkstümliche Naturkunde in Berlin. Neue Folge IX. Bd.
19. österreichische Turn-Schule. Monatschrift zur Förderung des österr.
Turnwesens in Schule und Verein. 3. Jahrgang.
20. Planinski Vestnik. Glasilo „Slovenskega Planinskega Društva“.
Leto XVI. Izhaja desetkrat na leto.
21. Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. VIII. letnik.
22. Slovenski Sokol. Glasilo „Slovenske Sokolske Zveze“. VII. letnik.
Izhaja mesečno.
23. Slovenski Učitelj. Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in kate-
hetskih društev. Letnik XI. Izhaja sredi vsakega meseca.
24. Stimmen aus Maria-Laach. Katholische Blätter. Jahrgang 1910.
Jährlich zehn Hefte.
25. Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Ministeriums für
Kultus und Unterrichf. Jahrgang 1910.
26. Zeitschrift für das Gymnasialwesen. LXIV. Jahrg. Jährlich 12 Hefte.
27. Zeitschrift für den deutschen Unterricht. 24. Jahrg. Erscheint jährlich
in 12 Monatsheften.
28. Zeitschrift für den Physikalischen und Chemischen Unterricht. 3. Jahr-
gang. Erscheint sechsmal jährlich.
29. Zeitschrift für die österreichischen Gymnasien. 61. Jahrgang. Erscheint
zwölfmal jährlich.
30. Zeitschrift für Lehrmittelwesen und pädagogische Literatur. VI. Jahr-
gang. Jährlich erscheinen 10 Hefte.
31. Zeitschrift für Schulgeographie. XXXI. Jahrg. Erscheint am Ersten
jedes Monates.
Knjižnica je tudi ud :
32. Družbe sv. Mohorjg.
33. Hrvatske Matice.
34. Slovenske Matice.
35. Šolske Matice.
B. Dijaška knjižnica.
Varuh: dr.Jožef Demšar.
a) Slovenska se	je pomnožila	za 29 del,	oziroma 127	zvezkov.
Koncem šolskega leta	1909/10 šteje	544 del v	1717 zvezkih.
b) Nemška se je pomnožila za 97 del,	oziroma 191	zvezkov.
Koncem šolskega leta	1909/10 šteje	309 del v	832 zvezkih.
II.	Zemljepisna in zgodovinska učila.
Varuh: Jožef Kržišnik.
Zbirka se je pomnožila s temi-le učili:
Zemljevidi: Rothaug-Umlauft: 1. österreichische Alpenländer;
2.	Sudetenländer; 3. Karstländer.
Geographische Charakterbilder aus Österreich: Kerkafälle, Hafen von Triest, Dachstein, Donautal bei Aggstein, Insbruck vom Berge Isel, Aussig, Dolomitenlandschaft, Linz.
Holzels Geographische Charakterbilder: das Niltal und die Nilkatarakte bei Assuan, Bocche di Cattaro, Massai-Steppe mit Kilima-Ndjaro, Australisches Barriereriff.
Wandtafel der vor- und frühgeschichtlichen Denkmale aus Österreich-Ungarn, ed. E. Hölzel.
III.	Prirodopisna zbirka.
Varuh: Frančišek Pengov.
Zbirka se je pomnožila z naslednjimi predmeti:
A. Zoologija.
Nagačeni preparati: raca žličarica, pinoža, grahasta tukalica, deževna perlivka; razna gnezda: stržkovo, taščičino, ščinkovčevo.
B. Botanika.
Vzorci raznih gliv (leseni): Psaliota campestris, Hydnum imbricatum, Clavaria flava, Amanita muscaria, Boletus satanas, Morchela esculenta, Lactarius torminosus, Merulius lacrirnans.
Razni aparati za fizijologijo rastlin: 1. aparat za dihan;e rastlin; 2. aparat za pronicanje; 3. sesalna moč izhlapevajoče mladike; 4. dvojnostenati stekleni zvonec 40X15; 5. rastlinska napetost; 6. pomen listnih rež; 7. skorjine luknjice; 8. korenski tlak.
Povečalno steklo za demonstracijo; 100 objektonoscev, 100 stekelc zraven; 5 map za preparate.
Zbirka raznovrstnih listnih oblik, 3 mape s 50 tabletami.
C.	Mineralogija.
Rudnine. Proustit, arsenov kršeč, auripigment, realgar, železni kremenec, draga kalamina, rumeni svinčenec, pyromorfit, nikljev cvet (ariabergit), rdeči’ nikljevi kršeč, nikljeva svetlica (ullmannit), kobaltov sijajnik, pyrargirit (antimonovo-srebrna svetlica), pismeni telur, listasti telur, bakreni sijajnik, pisana bakrena ruda, bornit, bakreni lazur, minium, svinčena belina, kromovo-železna ruda, psilomelan, manga-novec, pyrolusit, kristalovani braunit, forckerit, seladonit (zelena prst), smrdljivec (Stinkstein), hyalit, menilit, kristalovani kascholong, krokyolit, soda, sasolin, boraksit, naravni tinkalovi kristali iz Tibeta (boraks), titanit, rutil, cirkon (žlahtni hijacint), sferosiderit, smithsonit, stroncijanit, ankerit, magnezitov pinolit, inoroksit, keramohyalit, stilbit (heulandit), idokras (vesuvianit), cyanit (disten), staurolit, volframit, desmin, apofilit, analcit, muriacit, cinkova galica, dialag, hipersten, broncit, diopsid, pleonast, myelin (Steinmark, kaolinit), hrizotil, gramatit, vivianit (modra železna prst), fosforit, berilj, levcit, celestin, rubelit, trakasti ceolit, stilbit (iglasti ceolit), dihroit, nefelin, natrolit, vavelit, epidot, glagerit (iončevec, Topfstein), spinel, bohinjevec (Wocheinit), beauxit, bol; odtiski maliu v glini iz Derbshira, ribji petrefakt iz Taunusa, razni amonitje, parafin.
IV.	Prirodoslovna zbirka.
Fizika:
Nabavila so se ta-le nova učila:
Trgovska tehtnica. Odstotni gostomer za vino. Ročna brizgalica. Aparat za elektromagnetni navod. Aparat, s katerim se dokaže, da se zvok v brezzračnem prostoru ne širi. 10 stereoskopskih fotografij.
4	stenske slike za astronomijo: Zvezdno, nebo in planeti; lunine izpre-mene; gibanje zemlje okoli solnca; solnčni in lunini mraki.
Kemija:
2 večji epruveti, 3 kavčukovi zamaški.
Prirodoslovna zbirka šteje koncem leta: a) učil za fiziko: 186 številk (aparatov) v 258 komadih, 43 utenzilij in 7 stenskih slik; b) učil za kemijo: 36 številk v 150 komadih ter 30 kemikalij.
V.
Važnejši odloki višjih oblastev.
1. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 5. januarja 1910, št. 7782 ex 1909, srednješolskim učencem vobče prepoveduje obiskovanje kinematografičnih predstav ter določa, pod katerimi pogoji se dovoljuje.
2. C. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 19. januarja 1910, št. 3863 ex 1909, naroča, naj učitelji ob raznih prilikah ter pogosto in z vso resnobo opozarjajo na kvarnost in nevarnosti uživanja alkoholnih pijač.
3. C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk z razpisom z dne
18.	aprila 1910, št. 16.500, določa šolske počitnice.
4. C. kr. ministrstvo za bogočastje in uk z razpisom z dne 8. maja 1910, št. 19.847, določa, kako naj se skrbi za telesno vzgojo za srednješolsko mladino.
VI.
Kronika.
Šolsko leto 1909/10 se je pričelo dne 19. septembra s sv. mašo.
Dne 21. septembra je umrl pri svojih stariših v Trbovljah Matevž Turnšek, ki je dne 8. julija dovršil sprejemni izpit za prvi gimnazijski razred Pred začetkom šolskega leta je obolel na hudi griži, da ni mogel priti v zavod, kamor si je silno želel. Na godovni dan pa ga je Bog poklical v blaženo večnost. Sogojenci, ki ga večinoma še poznali niso, so se ga spominjali v molitvi. Naj počiva v miru!
Dne 4. oktobra je zavod obhajal god Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Učenci z učiteljskim zborom so se udeležili sv. maše, po kateri se je pela cesarska pesem.
Dne 13. novembra je zavod obhajal god sv. Stanislava.
Dne 19. novembra je bila spominska sv. maša za Njeno Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto.
Dne 21., 22. in 31. oktobra ter 29. in 30. novembra je nadzoroval zavod c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Frančišek Hubad.
Božične počitnice so trajale od 24. decembra do 2. januarja.
Dne 12. februarja se je končalo prvo polletje s sv. mašo in razdelitvijo polletnih izkazov.
Dne 16. februarja se je pričelo drugo polletje.
Velikonočne počitnice so trajale od 23. do 29. marca.
Binkoštne počitnice so trajale od 14. do 17. maja.
Dne 17. junija je zavod obhajal god prevzvišenega gospoda knezo-škofa (namesto 13. junija.) Dne 16. junija popoldne je priredilo vodstvo v ta namen slavnost s petjem, godbo in predstavo zgodovinske žalo-igre Garcia Moreno.
Slavnosti so se poleg prevzvišenega gospoda knezoškofa udeležili: preblagorodni gospod deželni predsednik baron Schwarz, premilostni gospod škof Stariha, visokorodni gospod dvorni svetnik grof Chorinsky in mnogo drugih odličnih gostov.
Prevzvišeni gospod knezoškof je ob mnogih prilikah obiskal zavod.
Šolsko leto se je sklenilo dne 2. julija z zahvalno sv. mašo in razdelitvijo letnih izpričeval.
VII.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
Ugodna lega zavoda, svetli in zračni prostori popolnoma ustrezajo higieničnim zahtevam. Učenci se ob raznih prilikah navajajo k temu, da cenijo svoje zdravje. Mnogo so se gibali na prostem. Večinoma trikrat na dan so hodili na igrišče, redno trikrat na teden na izprehod, polegtega so se hodili izprehajat, kadar se radi neugodnega vremena niso mogli igrati na prostem.
Med posameznimi učnimi urami so bili stalni odmori; ker traja dopoldanski glavni odmor dvajset minut, so prebili učenci ob ugodnem vremenu tudi ta čas na prostem.
Za drsanje pretekla zima ni bila ugodna; pač pa se je lahko gojilo sankanje v gozdiču nad St. Vidom.
Na igrišču so se igrale raznovrstne igre; po Binkoštih se je vršila tudi telovadba na prostem. Tudi kopeli so se gojenci redno posluževali.
V zmislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 15. maja 1909, št. 1325, in z dne 13. aprila 1910, št. 213, je vodstvo zavoda sklenilo uvesti pouk o prvi pomoči pri nezgodah in je poverilo dotična predavanja zdravniku zavoda, g. dr. Franu Dolšaku. Predavanja so se vršila o pouka prostih popoldnevih in so se jih udeleževali učenci IV. in V. razreda. V uvodu je razvil gospod predavatelj splošne pojme o nezgodah in označil splošna načela o podeljevanju prve pomoči. V specialnem delu je omenjal vsakovrstne rane, ki nastajajo pri poškodbah, in zasilno postopanje pri njih; s praktičnimi zgledi in demonstracijami so se učencem pokazale obveze za silo s posebnim poudarkom nevarnosti infekcije in pomena antiseptičnega ravnanja. Pri poglavju o krvavitvah se je s pomočjo primernih slik dalo navodilo,
kako je lajiku mogoče s preprostimi sredstvi zabraniti celo smrtno nevarne krvavitve iz odvodnic in dovodnic. Izmej poškodb na okostju so se navedli prelomi, izpahi in izvini in se je z zgledi pojašnjevalo, kako je za prvo silo s takimi ponesrečenci ravnati; dotične obveze za silo so se pokazale na učencih. Kot posebno važna točka se je obravnavalo umetno dihanje in nezgode, pri katerih se z uspehom uporablja. Končno je g. zdravnik omenjal najvažnejša zastrupljenja z živalskimi, rastlinskimi in kemičnimi strupi ter podal navodila o prvi pomoči .zoper nje.
VIII.
Zahvala ravnateljstva.
Za knjižnice in zbirke so naklonili zavodu lepih darov: Prevzvišeni g dr. Anton Bonaventura jeglič, knezoškof ljubljanski; prečastiti kn.-šk. ordinariat v Trstu; prečast. predstojništvo frančiškanskega samostana v Mariboru; veleslavna Kranjska hranilnica ; velesi, c. kr. zaloga šolskih knjig; g. Fr. Ahačič, tovarnar v Tržiču; J. Barle, dijak v zavodu sv. Stanislava; g. dr. J. Demšar, profesor v zavodu sv. Stanislava g. J. Dostal, knezoškofijski tajnik v Ljubljani; g. dr. Fr. Grivec, profesor bogoslovja v Ljubljani: g. J. Hočevar, lekarnar na Vrhniki; g. V. Hybašek, učitelj glasbe v zavodu sv. Stanislava; g. J. Kalan, župnik v Ljubljani; g. dr. Iv. Knific, profesor v zavodu sv. Stanislava; g. F. Knižek, župni upravitelj na Sv. Gori pri Litiji; g. J. König, župnik na Vinici; g. prof. Ä. Kržič, č. kanonik v Ljubljani; g. A. Kummer, župnik v p. v Stari Loki; g. dr. I. Mauring, župnik v p. v Ljubljani; g. M. Poljak, župnik v Ajdovcu; g. Fr. Reböl, nam. učitelj v zavodu sv. Stanislava; E. Schrems, dijak v zavodu sv. Stanislava; g. V. Steska, ravnatelj kn.-šk. pisarne v Ljubljani; g. Fr. Steržaj, župni upravitelj na Koprivniku; g. M. Terček, dekan v Štnariju.
Vsem tem gg. dobrotnikom in drugim, ki so se kakorkoli dobrohotno spomnili zavoda, izreka ravnateljstvo presrčno zahvalo. Bog povrni!
Statistika učencev.
			V razredu				
	I		———						Skupaj
				II.	III.	IV.	V.	
							
							
Koncem šolskega leta 1908/09. .	29	27	45	42	45			188
Začetkom šolskega leta 1909/10 .	47		52	41	40	36	216
Med šolskim letom vstopilo . .							
Vseh skupaj torej sprejetih . .	47		52	41	40	36	216
Med njimi:							
Na novo sprejetih, in sicer:							
Iz nižjih razredov premeščenih	47		5	3	—	—	55
F?epetentov				—	—	1	—	1
Zopet sprejetih, in sicer:							
Iz nižjih razredov premeščenih			47	38	39	36	160
Repetentov								
Med šolskim letom jih je izostalo		2	1	—	3	—	6
Število učencev koncem šolskega							
leta 1909/10 		45		51	41	37	36	210
Med njimi:							
Javnih učencev		45		51	41	37	36	210
Privatistov				—	—	—	—	—
2. Po rojstnem kraju.							
Iz Št. Vida nad Ljubljano . . .			—	—	—	1	1
Iz Kranjskega sicer		44		50	41	37	33	205
Iz Štajerskega				1	—	—	1	2
Iz Slavonije				—	—	—	1	1
Iz Ämerike			1	—	—	—	—	1
Skupaj .	45		51	41	37	36	210
3. Po materinščini.							
Slovenci vsi		45		51.	41	37	36	210
H. Po veri.							
Katoličani vsi		45		51	41	37	36	210
		V razredu					
			I.						Skupaj
5. Po starosti.	a.	b.	II.	III.	IV.	V.	
10 let starih			1	—	—	—	—	1
11 . . 		10		—	—	—	—	10
12		17		5	1	—	—	23
13 „ 		14		19	4	1	—	38
14			3	14	12	3	—	32
15 „			12	14	14	4	44
16				1	9	8	10	28
17 „ 				—	1	8	17	26
18 . 				-	—	2	5	7
n n 	 20 „ 				—	—	1			t
Skupaj .	45		51	41	37	36	210
6. Hazredba.							
a) Koncem šolskega leta 1909/10							
je bilo, da vstopijo v naslednji							
višji razred, odlično sposobnih	12		18	5	11	13	59
sposobnih		26		26	34	23	23	132
vobčesposobnih			1	2	—	2	—	5
nesposobnih			6	3	2	1	—	12
Ponavljalni izpit se je dovolil . .			2	—	—	—	2
Brez razredbe jih je				—	—	—	—			
Izrednih učencev				—	—			—		
b) Dodatek k šolskemu letu 1908/09							
Ponavljalnih izpitov je bilo do-							
voljenih 			—	-	—	—	—	-	—
Izpit je prebilo:							
Povoljno . •		—	—	—	—	—	—	—
Nepovoljno (ali jih ni prišlo) .							
Dodatnih izpitov je bilo dovoljenih							
Tedaj je končni izid za šolsko leto							
1908/09:							
Za vstop v nasl. višji razred je bilo:							
Odlično sposobnih		11	7	12	14	12	—	56
sposobnih		14	13	31	22	33	—	113
vobčesposobnih		4	3	1	'6	—	—	14
nesposobnih		—	4	1	—	—	—	5
Skupaj .	29	27	45	42	45	—	188
7. Udeležba pri pouku v ne-							
obveznih predmetih:							
Telovadba		'45		47	38	33	33	196
Stenografija (slovenska) ....			—		—	36	36
Petje			94			76		170
8. Ustanove.							
Število štipendistov			2	4	2	4	5	17
Skupni znesek ustanov ... K	502‘—		1120-	396-38	756 02	564-74	3330-14
X.
Imenik učencev koncem šolskega leta 1909/10.
(Debeli tisk znači odličnjake)
I.
Barbič Ivan, Meniška vas pri Toplicah.
Baškovč Ivan, Zejno pri Čatežu.
Blaznik Mihael Ludovik, Škofja Loka.
Čampa Matija, Slatnik pri Ribnici.
Demšar Franc Jožef, Sestranska vas pri Trati.
Demšar Ivan, Kovski vrh pri Poljanah.
Didič Josip, Idrija.
Exler Maks Vincencij, Kamnik.
Filipič Josip, Podpeč pri Preserjah.
Galovič Ädalbert, Glince pri Ljubljani.
Guzelj Alojzij Milan, Škofja Loka.
Huč Alojzij, Gor. Ponikve pri Trebnjem.
Jenčič Franc, Podgorje pri Kamniku.
Jenko Ivan, Smlednik.
Jereb Jakob, Sp. Bernik pri Cer-
' kljah.
Jernejčič Ludovik, Fužina pri Zagradcu.
Kočevar Franc, Podlož pri Ložu.
Kristan Ivan, Zali Log.
Legan Ivan, Gradenc pri Hinjah.
Marinko Edvard, Komanija pri Dobravi.
Mauer Andrej, Postojna.
Mihevc Karol, Dol. Logatec.
Mrak Ivan, Log pri Škofji Loki.
Nastran Alojzij, Cešnjevek pri Cerkljah.
razred.
Oblak Franc, Borovnica.
Oblak Ivan, Zg. Bernik pri Cerkljah.
Oražem Ivan, Nemška vas pri Ribnici.
Pakiž Anton, Dane pri Ribnici.
Pipan Josip, Dravlje pri St. Vidu nad Ljubljano.
Pirnat Alojzij, Zales pri Sv. Trojici.
Ribič Alojzij, Domžale.
Sever Ivan, Ježica pri Ljubljani.
Simončič Pavel, Breg pri Šmartnem pri Litiji.
Sirnik Pavel, Zg. Kašelj pri D. M. v Polju.
Slak Anton, Gor.vrh pri Dobrničah.
Stanko Jurij, Pittsburg v Ameriki.
Stanonik Anton, Sestranska vas pri Trati.
Svet Jakob, Unec.
Štrukelj Alojzij, Štrukljeva vas pri Št. Vidu nad Cirknico.
Urbanija Anton, Podbrdo pri Moravčah.
Vukšinič Martin, Radoviči pri Metliki.
Vurnik Stanislav Rudolf, Št. Vid pri Zatičini.
Zajec Milan, Trnovo pri II. Bistrici.
Zavodnik Feliks, Grintovec pri Zagradcu.
Žagar Ivan, Hruševje pri Hrenovkah.
II.	razred.
Ambrožič Frančišek, Slavina.	Bajec Änton, Polhov Gradec.
Arko Jožef, Bukovica pri Ribnici.	Božič Leopold, Idrija.
Avšič Ludovik, Kleče pri Ježici.	Bukovič Ivan, Vipava.
Čepon Anton, Horjulj.
Češarek Jožef, Nemška vas pri Ribnici.
Debeljak Viktor, Škofja Loka.
Furlan Alojzij, Slap pri Vipavi.
Glažar Frančišek, Famlje pri Vremah.
Gorše Ivan, Vaše pri Preski.
Hočevar Radoslav, Zg. Bernik pri Cerkljah.
Hribar Frančišek, Liplje pri Zg. Tuhinju.
Jemec Valentin, Klopice pri Sveti Heleni.
Jerman Anton, Krka pri Šmihelu pri Novem mestu.
Kandare Janez, Dane pri Starem trgu pri Ložu.
Kastelic Frančišek, Metnaj pri Zatičini.
Kastelic Ivan, Velike Pece pri St. Vidu pri _Zatičini.
Kočevar Štefan, Stranska vas pri Semiču.
Koželj Jožef, Laniše pri Tunicah.
Krašovec Frančišek, St. Vid pri Zatičini.
Krivec Frančišek, Sava pri Jesenicah.
Lavrič Jožef, Nova vas pri Blokah.
Likar Ludovik, Vojsko.
Lipovšek Ivan, Krašnja pri Lukovici.
Lovšin Jožef, Ribnica.
Lukec Gabriel, Sp. Kašelj pri D. M. v Polju.
Magajna Peter, Gorenje pri Stu-denem.
Mali Anton, Javornik pri Koroški Beli.
Marinko Ivan, Vnanje gorice pri Brezovici.
Mervar Alojzij, Cvibelj pri Žužemberku.
Nadrah Ignacij, Mrzlo polje pri Zatičini.
Pavlin Frančišek, Kremenca pri St. Vidu p. C.
Pengal Alojzij, Velike Poljane pri Ribnici.
Perko Viktor, Podnart.
Poje Stanislav, Vrhnika pri Ložu.
Puš Ludovik, Vel. Češnjice pri St. Vidu pri Zatičini.
Raztresen Janez, Butanjeva pri St. Joštu nad Vrhniko.
Rotar Stanislav, Smartin pod Šmarno goro.
Savinšek Jakob, Gornji grad (Štajersko).
Stenovec Frančišek, Sv. Valburga pri Smledniku.
Strah Jožef, Velike Lašče.
Šali Andrej, Cešča vas pri Pre-čini.
Šifrar Andrej, Praprotno pri Selcih.
Šivavec Vincencij, Strmec pri Dolah pri Litiji.
Špenko Frančišek, Selo pri Vodicah.
Trampuš Rafael, Seničicapri Preski.
Vadnjal Leopold, Breg pri Borovnici.
Varl Valentin, Kamna gorica.
Vidmar Peter, Vrtača pri Semiču.
III.	razred.
Ahačič Kozma, Tržič.
Benčina Frančišek, Ravne pri Blokah.
Bidovec Valentin, Zalog pri Goričah.
Cerar Ivan, Dob pri Domžalah. Dolničar Frančišek, Hrastje pri Ljubljani.
Ferjančič Jožef, Manče pri Vipavi.
Gašperšič Jožef, Kropa.
Gerčar Jožef, Cvibelj pri Žužemberku.
Grat Mihael, Dragomelj pri St. Jakobu ob Savi.
Hladnik Anton, Zg. Kašelj pri D. M. v Polju.
Hrovatin Janez, Dole pri Borovnici.
Jereb Peter, Sp. Bernik pri Cerkljah.
Klinar Frančišek, Javornik.
Kobi Vladimir, Breg pri Borovnici. Končan Anton, Domžale.
Kranjc Frančišek, Stara vas pri Postojni.
Kuštrin Julij, Idrija.
Legan Jožef, Sela pri Ajdovcu. Lesar Janez, Gorenja vas pri Ribnici.
Moder Anton, Videm pri Dolu. Mrhar Frančišek, Žlebič pri Ribnici. Oblak Gabriel, Vrhnika.
Pele Jožef, Vrhpolje pri Moravčah. Perne Jožef, Povlje pri Trsteniku. Peterlin Albin, Preserje pri Homcu. Podboršek Peter, Zg. Domžale. Poje Anton, Zg. Čačič pri Osilnici.
Potočnik Jakob, Sv. Lenart.
Rode Frančišek, Žiče pri Rovih. Rudof Jožef, Bloke.
Seljak Jernej, Sovra pri Zireh. Skedelj Frančišek, Vrbovce pri St. Jerneju.
Triller Janez, Virmaše pri Škofji Loki.
Ude Alojzij, Križe pri Tržiču. Vadnjal Janez, Hrenovice.
Verbič Frančišek. Vrhnika. Walland Martin, Hlebce pri Lescah.
Zakrajšek Jožef, Dvorska vas pri Vel. Laščah.
Zor Janez, Skaručina pri Vodicah. Zgur Leopold, Goče pri Vipavi. Žužek Frančišek, Kompolje pri Do-brepoljah.
IV.	razred.
Adamič Silvester, Žlebič pri Ribnici.
Belec Frančišek, Glinca pri St. Vidu nad Ljubljano.
Bombač Anton, Rakek.
Bukovnik Janez, Bobovek pri Predosljah.
Cundrč Jožef, Poljšica pri Gorjah.
Dolničar Vincencij, Srednje Gameljne.
Dovč Janez, Stožice pri Ježici.
Gerkman Janez, Spodnji Bernik pri Cerkljah.
Gnidovec Albin, Veliki Lipovec pri Ajdovcu.
Gornik Anton, Sodražica.
Govekar Leopold, Smlednik.
Hladnik Alojzij, Gorenji Kašelj pri
D.	M. v Polju.
Hrastelj Frančišek, Zagorje ob Savi.
Kern Frančišek, Praprotna Polica pri Velesovem.
Koder Feliks, Preska.
Korbar Frančišek, Klanec pri Komendi.
Kosem Anton, Jagnjenica pri Svib-nem.
Kvas Frančišek, Zalog pri Cerkljah.
Lavrenčič Ivan, Vrhpolje pri Vipavi. Lovšin Vincencij, Jurjeviča pri Ribnici.
Milavec Ciril, Jakovica pri Planini. Morel Rafael, Mala Pristava pri Nadanjem selu.
Pirnat Frančišek, Verd pri Vrhniki. Planinšek Mihael, Mali konec pri Polici.
Presetnik Frančišek, Kleče pri Ježici. Radoš Martin, Radoši pri Radoviči. Semič Janez, Sturija.
Sever Friderik, Škofja Loka. Stemberger Jožef, Goče pri Vipavi. Solar Valentin, Kropa.
Turk Alojzij, Vrdun pri Stopičah. Turk Jakob, Sv. Križ pri Svibnem. Udir Jožef, Besnica.
Urbančič Anton, Gorenji Logatec. Vidmar Janez, Crni vrh nad Idrijo. Vilfan Janez, Utik pri Vodicah. Vilman Janez, Sava pri Jesenicah.
V.	razred.
Barle Jožef, Stranje pri Dobrniču.
Belec Karol, St. Vid nad Ljubljano.
Dolinar Anton, Trata.
Dornik Ivan, Nevlje.
Dužnik Alojzij, Hrenovice.
Flajnik Peter, Hrast pri Vinici.
Gostiša Vincencij, Ajdovec.
Gruden Ivan, Idrija.
Hostnik Anton, Podroje pri Šmartnem pri Litiji.
Lužar Frančišek, Peč pri Polici.
Meršolj Valentin, Radoljica.
Naglič Karol, Šmarca pri Homcu.
Obreza Ciril, Kolk pri Št. Lambertu.
Orehek Karol, Krasce pri Moravčah.
Peček Alojzij, pri Pečku pri Robu.
Peterlin Maks, Podboršt pri Komendi.
Pintar Janez, Sv. Duh pri Stari Loki.
Pivek Ivan. Idrija.
Plevnik Janez, Sp. Kašelj pri D. M. v Polju.
Podbregar Pavel, Podbreg pri Sp. Tuhinju.
Pogačar Valentin, Radoljica.
Potočnik Ciril, Zirovski vrh pri Trati.
Rozman Miroslav, Brežice na Štajerskem.
Schrems Edmund, Crnac v Slavoniji.
Stare Andrej, Spodnja Senica pri Sori.
Svetelj Blaž, Podgorje pri Kamniku.
Soklič Jakob, Mlino-Bled.
Šuštar Frančišek, Kot pri Vodicah.
Terčelj Filip, Šturija.
Urbanec Frančišek, Stara Fužina pri Srednji vasi v Bohinju.
Urh Anton, Podlipa.
Valjavec Frančišek, Leše.
Vilhar Janez, Rakek.
Zor Vincencij, Vaše pri Preski.
Zupanc Alojzij, Znojile pri Krki.
Žužek Jožef, Kožarji pri Velikih Laščah.
XI.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1910/11.
Učenci se bodo vpisovali za šolsko leto 1910/11 dne 9. in 10. sept. Ponavljalni izpiti se vrše dne 10. septembra.
Ravnateljstvo
	
r " ,	.	-	,	:
p	.	..	-	•	■■	•
W8Kt’ • • '
• ’•••.'
■ . ■ . . • • , -•
aa	:	a-
AA-AA,; ;AA'AAAaAA,;;:. ■	'■'■
h':: :■
,r'.-\:. ■:;-a; A >■:>.*;;	,	V^X-A	'^aa-.	a	‘A--A?
,'V'	■;;■;•	'v.	-,	-'.:;W	vV;!a!VV'"Va'^',	;^;
O' ' X-A :.■ AlvA ' A':^	'	;'-v"	o'?";	..-.V'; •: ":^':.. v
; . ■• C'■'•;••' -■•■:.'■• •■	■*..,.>	;.•••'.	*	:•'	' ::	»
£•?»* ; •®v<y■'“-O-' :	^	‘	.	■’.	"	•	v	-	'	">	-v	:	'•	.	,'	1-' ' v'' >/ • ■
; . . - , , , , .. ,
' ■ . .
: - '
V^r-. aa'!a^-x^a.:	•.	;:a
fig«. ••>	■'•*,'■	•	,■	'i'	'	•	•.	'	",	•'	'
j&K,'-' : ",. V/^Vw'- ^ V -	‘^v-V-r/V,	i-	v	-^A
MB*’* ' •	'f,	'	,	•'' ■
K" -	..	’ ‘	.	'	•'4',	^'iAr	,4	*' ■	•	^	'■	'	•	'O	‘	;*	*	■	r	. ■
h;,:.	;	.:;aX	’
A '■	"■■••■■.
ia:'"	AA''-AAa;;
^•y '-.■•■■ ■-.■ ■ "p^iV” *■'■ A:A-As:,n4 A“iA,:.•*.|<t
L" •	■	• ." .v;-
. ' :	■	/	-	'■	-	,'•':•■■	A"'-	'	'•■■■'■■•	‘-A'
- *' :• ■ ‘ •	•	v.	‘	•/.,	v.	;	.	/	*,	1	■•	**	..	r..	‘J-	.."	-V'