,x n;
; *
!';■ * dt«*',
i so*1'
EV. •
304. 291.; 7.dr*v st'0.: ob ^
8k
10*
fflj*
fe,
CflH' ljo *
stft
NA M»r f ■lur'*
'Vsi1 ..I’0'
I
ia$
cje
WfculoT — AddrwMI
NOVA doba
<111 Xt, Clalf Av*. ('Utftiaiad, Obi«.
(Tel. Henderson .3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC* UNION
Število članov	S. K. Jednote ie
pifsp.ua 21,000.	.Ml ,jih bo konel
lisa l**t-i 22,000V lii». if hočemo!
>4 xr-
Nq
*d As Second Class Matter Aoril 15th. 1926. at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of Ocmoer 3rd. 1917, Authorized March 15th, 1925.
'• 31
Štev. 31
CLEVELAND, O.', WEDNESDAY, AUGUST 5TH 19:51 — SREDA, 5. AVGUSTA 1931
VOL. VT1.
LETNIK VII.
DRUŠTVENE IN DRUGE •SLOVENSKE VESTI
^lovikiVii1'n 11,primii šest
Štv0	eno	hrvatsko dru-
W onedelj0 16- av^usta v
■ Št ri, eachu- Pa- Ta skupi-'JSKi'U|Ml:e,V ^Uiičuje tudi obe 1a«pii • 1 u^vi, ki imata sedež v n’ Center, Pa.
Mesi n
Dec	.	Venca	na krsto pokoj-
'*“* Jnaca Smuka, člana dru-(Irijjtv	JSKJ, je omenjeno
točili °rkl0lli’° Slovenski Na-fivnto *.'^a'n'c' v Clevelandu P’ t>oin	Slovenski Narod-
llonii ',t! '■ istim namenom po-ker .V. N. Čitalnici svoto $5, fasno t n. Pokojni Smuk svoje-Se je	član	direktorija.	To
Ije v)f|,S 01 v	vpoštevanju	že-
je prpi°,ne^a Ignaca Smuka, ki se	snTi‘t,jo	izrazil željo,	da
Nfie i.VPn.Ce namenjene svote i^lnicf Uje ^*ovens^' Narodni
I)	*
ki”artlS^() društvo “Ivan Can-mdu priredi v ne-PfiVčev avglls*;a izlet na Ko-abj s °. arrn°, kamor prijazno Slane in prijatelje.
opera -v Clevelandu, it ra 1 ‘l ljubiteljem umetnosti ■I'0 ago med 28. julijem in faria |ls,0rn> Je bila dobro pose-N'Ho °'*' °(* Slovencev. Poni v°J|er° “Aido” na otvori-?to 'o61* '*e Prišlo gledat vsaj Slovencev.	V prizoritev
j.
k< *
. »testu najpopularnejših
°s^i,(V ^heboyganu, Wis., je
lov ,Prv° mesto in je dobila
®tika s Sheboygan” Slo-
35«JS’ (l rnex*t()1SH Mai y Jimtz- Dru’
, u*: lis« ^ ’ v konteštu je dosegla l'en](a lt1a Palle, ki je tudi Slo-
A .
'|^anc* Journal,” angleško jul ‘. Za tu rojeno sloven-’-V"0. je pretečeni teden je	zar>imiv članek, ki
0'SS Pai,hne Plevnik na-k j 0r SV°'^ vtisih o Slove-evi,ik' Se muf*i v družbi Mrs. eftk't ^ ^a d a clevelandska ' '1e dobra opazovalka ,H)^eno in razumno pri-"'^i&U;lazmere v Sloveniji z
?1!k	je hT'	Miss Pauline plev‘
p j, c e	r ^ a Mr. Jos. Plev-
’aHilnic.e ^ s e ^ n i k a slovenske l(* itiie,1 V Clevelandu, znane »h & )l0rn International Sav-L°an Co.
\v ^
'^Vu	poročajo	ured-
.	i	P^jatelji o izredno
rlvilieC'1}i in SUŠL v Dia' taka « >°- 'n okolici vla-^ l'^®j m US&’ C*a se je Posušila
?'* C™“ reka. ki je pot*
n'*° Ha +• ’mestece> in je po-^ kr-r1S°^e r*’J- Poročila iz dT ^av*'a-'0 tudi, da ’ 'n kai-G H ln manj denar-'' dit je le ®e posebno žalost-t, !l suSn Vr°čina in vsestran-
v i ,*)<)'su^ila tudi skoro Kleteh.
v 1 '* v e	*
■^a. (.R,a z°bozdravnika Slo-y. Aug. * Cleveland v osebi
CaVn° Man . Urankarja’ ki je n° izki v fvd tozadevno dr-
?.r ^eti'8"3'0* Mladi dentist
ni1e Lai, najmiajšo hčerko
l,schet;ove rodbine.
iio °’ hlatjn,,
iihNništv"airosa cvetlicam l7- fa7n., JePe kartice, ki
ir> I in srečnilet°Vi? pošiljajo
W?°rda r l rojakl' ki hoče-
Vtn^iti iiLj6!” tudi nekoliko P* "i'edn- nika’ ki »e vica v <Ow,'8^‘ gajbici kot sv. ‘Ue a. .tTMU),
RAZNO \L AMERIKE IN INOZEMSTVA
)D
KO
o
;hi
y
d
%*
,?r>f
r op'
v°
ov.
ZNIŽANJE PLAC premogar-jem je naznanila po Rockefel-lerju kontrolirana Colorado Fuel & Iron Co. Znižanje plač bo znašalo 20 procentov in stopi v'veljavo v teku enega meseca. Rovi omenjene kompanije niso linijski. Pred dvema mesecema se je družba izjavila, da je nasprotna vsakemu znižanju plač, zdaj pa naznanja, da bodo premogarjem znižane plače za en dolar na dan; mesto S6.‘2f>, kot se je dosedaj plačevalo, bo znašala dnevna plača v bodoče -$5.25.
Edina večja premogarska družba v državi Colorado, ki, operira svoje rove na podlagi pogodbe z United Mine Workers unijo, je Rocky Mountain Fuel Co., in plačuje svojim delavcem prilično en dolar več kot neunijske kompanije. Predsednica Rocky Mountain Fuel Co. je Miss Josephine Roche, ki ne-če nič slišati o kakšnem znižanju plač.
DE 1 jA VSKT I )E PA RT M E NT zvezne vlade naznanja, da je bilo v prvi polovici tega leta prijavljenih 447 štrajkov, ki so prizadeli 132,000 delavcev. To pomeni, da je bilo skoro 50 procentov več štrajkov letos kot v istem razdobju lanskega leta.
zvezne vlade preiskuje poslovanje štirih največjih tobačnih kompanij v tej deželi, ki so zadnje čase zvišale ceno gotovim vrstam popularnih cigaret. Omenjeni department ima podatke, da se plače delavcev v tobačni industriji niso zvišale od leta 1929, cene tobaka pa so celo padle od 17.9 do 12.2 centa za funt. Ni torej nobenega vzroka za zvišanje cen cigaret, ki bi znašalo od 40 do 60 milijonov dolarjev na leto in katero svoto bi večinoma spravili lastniki tobačnih tovarn. Zvezni justični department bo omenjene kompanije obtožil kršenja protitrustnega zakona, ako pronajde, da obstaja med njimi dogovor za zvišanje cen cigaret.
REPUBLIKA CHILE
Pred dobrim tednom je obrnila pozornost sveta nase juž* no-ameriška republika Chile, ki je odslovila svojega predsednika Carlosa Ibaneza, predno je potekel njegov šestletni termin.
Ako pogledamo na zemljevid, vidimo republiko Chile kot dolg, nekoliko nacefran ozek trak. položen ob obrežju Pacifika. To njeno obliko si je lahko zapomniti, kajti široka je dežela od 100 do 248 milj, dolga pa nad 2,600 milj. Torej je več kot desetkrat daljša kot je široka. Njena površina znaša nekaj nad 290,000 kvadratnih milj, torej je nekaj večja kot naša država Texas ali prilično trikrat tako velika kot Jugoslavija. Prebivalstva, ki je večinoma evropskega izvora, je nekaj nad štiri milijone.
Zaradi svoje dolgosti ima dežela zelo različno podnebje. Na severu je podnebje tropično in suho; srednji in južni del pa imata srednje gorko podnebje in v gotovih časih dovolj dežja, Visoke Ande tvorijo nekako naravno mejo dežele proti vzhodu.
Glavno bogastvo republike Chile je v rudninah, posebno v solitru. Dežela ima tudi velike sklade borata, precej guana in premoga. Dalje se pridobiva baker, srebro, zlato, železo, kobalt, manganez, sol in žveplo. V centralnih delih države se pridela mnogo pšenice, ječme-
     —T“-------------------------
POMORSKA POTOVANJA
Ob dveh zjutraj v petek 12. oktobra 1492 jel mornar, imenom Rodriguez Tfriana, na mali jadrnici “Pinta,” eni od treh Kolumbovih ladijl zavpil:	“Ti-
erra, tierra!” kari pomeni: Zemlja, zemlja, in s prstom pokazal v temo na novo! obal pet milj daleč, kjer so se| temna drevesa vzpenjala nad morjem. Ta' mornar je bil pr^i Evropejec v nepretrgani zgodovini, ki je zagledal ameriška tla.
Skoraj takoj za tem je sledil stalen pritok priseljencev. Mnogo tisočev pustol0vnih in drznih ljudi se ni balo poti čez nepoznano morje, da se naselijo v novo odkritem sVetu. Ne znamo, koliko jih je prišlo v ozemlje, ki tvori današnje Zedinjene države, tekom prvih 300 let po odkritju Amerike. Prvo ljudsko štetje, izvedeno leta 1790, je naštelo nekaj manj kot štiri milijone prebivalcev. Leta 1920 je število prebivalcev znašalo skoraj 110 milijonov, leta 1930 pa nad 122 milijonov. Od leta 1820 pa do leta 1927 je prišlo v Zedinjene države skoraj 37 milijonov p r i s e|] jen c e v in ogromna večina njih je prišla po morju. Mnogi drugi milijoni so prišli preko oceana in se naselili v Centralni in Južni Ameriki in v Canadi.
Male jadrnice, ki so privažale ( nove naseljence v*Novi svet, so ( vršile zgodovinsko vlogo v ustvarjanju Amerika;. Dasi so ladje na jadra obstojale že od pamtiveka, malo se jih je ke-daj drznilo pred Kolumbom daleč stran od obali. Odkritje Amerike je pospešilo brodo-gradnjo. Ameriški naseljenci, ki so imeli na razpolago bogato zalogo dobrega lesa, so za-čeli graditi ladje. Zanimivo je, da je bila prva ladja zgrajena v svrho, da poVede nazaj na Angleško skupino naseljencev, ki so bili razočarani radi izkušnje v Ameriki po jako ostri zi mi.
Srecfi 18. stoletja pojavili so se skunerji na dva jambora, malo kasneje takozvane paketne ladje in za njimi “clippers,’ ! ogromne jadrnice, zgrajene za 1 večjo brzino. Leta 1819 je ladja “Savannah”’ dospela V Li- ■ verpool po vožnji samih 26 dni iz Savannah v državi Georgia. To je bil prvi parnik, ki je pre-plul Atlantic in od tedaj je parnik. zaporedno iztisnil jadrnice iz prometa. Leta 1830 je dospelo v newyorsko luko 1,510 ladij iz inozemskih pristanišč in od teh je bilo 400 parnikov, 700 “brigs,” 370 skunerjev in ostalo so bile jadrnice manjših tipov. Dovozile so 17,000 potnikov.
Tedaj ni bilo brzojavnih žic in podmorskih kablov. Ljudje so doznali za srečni prihod potnikov mnogo mesecev potem, ko je ladja odplula. Tedaj ni bilo svetilnikov v pomoč in sva-ritev pomorščakom. Mnogo ladij, parnikov in jadrnic je našlo svoj grob na obal ih in pečinah, za mnoge pa se ni nikdar nič doznalo, ker so izginile brez sledu.
Tja do gradnje velikih že-leznih ladij v polovici prejšnjega stoletja je bilo potovanje po i morju polno nesigurnosti in ne-i varnosti. Moderne ploveče pa-, lače, ki tako zlahka preplujejo ! ocean za pet ali šest dni, so ja-i ko malo podobne svojim pred-• nicam. Z iznajdbo brezžičnega > brzojava leta 1896 je to poto-■ vanje postalo še dvakrat bolj sigurno, kajti omogočilo je, da
ZGOVORNA AMERIKA
Posetniki stoletne razstave, ki se je vršila v Philadelphiji leta 1876 o priliki stoletnice ameriške neodvisnosti, se niso mogli dovolj načuditi čudni pripravi, katero je bil izgotovil Alexander Graham Bell in ki jo je imenoval telefon. Tri leta pozneje je bila ta trgovska in hišna udobnost še tako malo razširjena ,du niti v samem mestu New Yorku niso še potrebovali telefonskih številk. Vsi naročniki telefona so bili takrat navedeni na mali kartici in je bilo treba povedati centrali le ime stranke, pa je človek dobil zvezo. Seveda je bilo telefoniranje takrat še luksus, ki si ga ni mogel v s a k d o privoščiti. Kdor je hotel imeti telefon v uradu ali stanovanju, plačati je moral zanj $240.00 na leto.
Danes je telpfon v Zedinjenih državah poceni komoditeta ter se je razširila do najmanjših vasic, rudarskih naselbin in na večino količkaj boljših farm. V sami državi New York je zdaj 2,595,537 telefonov, v vseh Zedinjenih državah pa 19,341,295. Telefonskih klicev ali pogovorov je v Zedinjenih državah nekako 27 tisoč milijonov na leto.
Ko človek vzdigne telefonsko slušalo k ušesu, se zveže s telefonskim žičnim omrežjem, ki je dolgo 80 milijonov milj. To omrežje predstavlja vrednost štiri tisoč milijonov dolarjev.
V Evropi je splošno dosti manj telefonov kot v Ameriki. Izjemo tvori le mesto Stockholm na Švedskem, kjer pride na število prebivalstva več telefonov kot v New Yorku ali Chicagu. Splošno vzeto pa je Evropa v tem oziru daleč zadi. V Zedinjenih državah pride na vsakih tisoč prebivalcev 163 telefonov, v Evropi pa samo 17.
MORSKE RASTLINE
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
GOVERNER države Oklahome, bojeviti William H. Murray, znan tudi pod imenom “Alfalfa Bill,” ima točasno kar pol ducata bojev z različnimi kom-panijami na rokah. . Mož pravi, da hoče vpoštevati obljube, dane o priliki volilne kampanje, in se boriti za pravice prostega ljudstva proti bogatim privatnikom ali družbam. Zanimiv je nastop za znižanje mostnine na edinem mostu v državi, kjer je treba plačevati mostnino, in ki bo kmalu nadomeščen s prostim mostom; njegova zahteva, da oljne družbe plačujejo vsaj $1.00 za sod surovega olja, sicer bo oljne črpalke ustavil, če treba s pomočjo državne milice; istotako si prizadeva tudi prisiliti telefonsko družbo, da zniža pristojbine po vsej državi. Najnovejši njegov boj pa je za cenejši kruh. Zdaj ko je cena pšfenici 30 centov bušelj, je cena kruha škandalozno visoka. Bojeviti governer pravi, da če se krušne družbe ne podajo in ne znižajo cene kruha primerno, bo določil, da se prične peči kruh v državnih kaznilnicah in se ga prodaja v kompe-ticiji s krušnimi družbami, dokler se ne izpametujejo in določijo pecivu primerne cene.
(Dalje na 2. »tranl).
krompirja, razne zelenjave, sadja in grozdja. Redijo tudi velike črede goveje živine, konj, ovac, koz, alpak in prešičev. Volna, kože, usnje in zmrznjeno meso se eksportira.
Gozdov ima dežela skoro 10 milijonov akrov in se raztezajo vse od srednjega dela na skrajni jug republike. Pravijo, da raste v teh gozdih do 200 različnih vrst dreves.
Sedanja republika Chile je nekoč tvorila del starega cesarstva Inkov. Španci so prišli v deželo leta 1535, in sedanje glavno mesto Santiago, ki šteje nad pol milijona prebivalcev, je bilo ustanovljeno leta 1541. Svojo neodvisnost je dežela proglasila leta 1810, izvojevala pa leta 1818. Republikanska konstitucija je bila sprejeta leta 1833. Predsednika se voli potom splošnega glasovanja na vsakih šest let, toda noben predsednik ne more služiti dva termina. Postavodaj ni del vlade tvori narodni kongres, ki se stoji iz dveh zbornic.
o-------
PEŠČENO MORJE
Francoski znanstveniki že dolgo iščejo primernega prometnega sredstva, ki bi omogočilo raziskovanje Dahmar puščave v Arabiji. To je največje peščeno morje, katerega do-zdaj še niso mogli prebroditi beli raziskovalci in znanstveniki. Pesek Dahma puščave je posebne vrste. Palico je mogoče vtakniti v ta pesek kot v vodo. Ko so raziskovalci privezali dva funta težak kamen na dolgo vrv in ga spustili v to peščeno morje, se je v petih minutah potopil 330 čevljev globoko v pesek. Zdi se, da to peščeno morje nima dna. Nekateri znanstveniki sodijo, da plavajo ogromne plasti drobnega peska na vodi ali na jezerih olja. Vse to je seveda ugibanje. Akp bi bilo res pod to velikansko puščavo peska olje, bi pomenilo velikansko, toda za enkrat še ne dostopno bogastvo.
Stoletnico rojstva odličnega slovenskega pisatelja in pesnika Franceta Levstika so dne 25. in 26. julija proslavljali \ njegovem rojstnem kraju Velikih Laščah. Slavnostni govor pri tej priliki je imel pesnik Oton Zupančič, ki je tudi odkril bronasti profilni relief Levstikove glave na spomeniku.
Petdesetletnico svojega rojstva je dne 16. julija obhajal v ožjem družinskem krogu eden prvih novinarjev in narodnih borcev na slovenskem severovzhodu, neuklonljivi Vekoslav Špindler. Lani je praznoval 25-letnico novinarskega dela, katero še vedno vrši med Slovenci nekdanje Spodnje Štajerske. Bil je urednik celjske “Domovine,” pozneje “Narodnega lista,” “Narodnega dneVnika,’’ “Glasnika,” “Nove dobe,” zdaj pa je mariborski urednik “Ve-černika” in “Jutra.” Novinarsko, narodno, kulturno in politično delo Vekoslava Špindlerja je obsežno, in ko se bo pisala zgodovina razvoja severovzhodnega slovenskega ozemlja \ zadnjih 30 letih, se bo moralo često omenjati njegovo ime. Jubilant je bil rojen 16. julija 1881 v Moravcih, župnija Mala Nedelja pri Ljutomeru.
Gozd Medvednjak, ki ga Kočevarji imenujejo Kaerwald. if sredi julija obiskal hud požar. Zgorelo je nad 12 hektarov krasnega gozda. Medvednjak spada po večini k posestvu grofa Auersperga, obmejne parcelp pa lastujejo okoliški kmeti.
Zanimiva morska rastlina je “kelp,” ali kakor jo znanstveniki označajo “macrocystis py-rifera,” ki raste kakšnih tride set milj daleč od obrežja južne Californije. Gozdovi tega podvodnega rastlinstva se raztezajo kakšnih 200 milj daleč. Rastline nimajo nikakih korenin, pač pa so pritrjene z nekakimi krogljami na skalovje pod vodo; hrano dobivajo iz morske vode. Večino rastline tvorijo ogromni, več čevljev široki listi, ki dosežejo 50 do 60 čevljev visokosti, to je proti površini vode. Vrhove teh rastlin kosijo s posebnimi stroji in nakladajo na posebne tovorne parnike.
Ta morska rastlina se posuši in v zvežnjih ali vrečah pošilja v različne kraje dežele živinorejcem in perutninarjem, da jo primešavajo navadni krmi. la dodatek h krmi ohranja živali zdrave, močne in jim pomaga k rasti.
Delali so poskušnje tudi na ljudeh s praškom iz te rastline, in se je baje večina poskusov zelo dobro obnesla. Eksperti zveznega poljedelskega depart-menta delajo še nadaljne poskušnje,'in morda ni daleč čas, ko bodo preparirane morske rastline spadale k vsakdanji di-jeti ameriškega prebivalstva.
K Jakčevim ameriškim predavanjem, spremljanim Z lastnimi filmi, pripominja “Jutro,’ da si je nadel naš umetnik veliko in vsega priznanja vredno nalogo, ohraniti ameriškim emigrantom domovino in narodne običaje na ta način, da bo sedaj filmal po “starem kraju” lepoto naših vasi in rek in gora in poezijo naših cerkvic in procesij in narodnih veselic in vsega, kar našemu človeku v tujini manjka in po čemur mu v tihih urah zahrepeni duša. Te filme bo v zvezi s tozadevnimi predavanji predvajal fotografski studio Bukovnik v Clevelandu, središču ameriških Slovencev.
more ladja v nevarnosti poklicati drugo na pomoč. Mnoge nesreče na morju je preprečil signal S. O. S. (Save Our Ship), s katerim ladja kliče na pomoč bližnje parnike.
Sedemdesetletnica “Slovanske čitalnice” v Mariboru. V petek 17. julija je poteklo 70 let, kar je bilo v takrat še malo zavednem Mariboru ustanovljeno najstarejše slovensko kulturno društvo na severni jezikovni meji “Slovanska čitalnica.” Starejša od nje je bila samo še tržaška. Pri ustanovitvi je sodeloval tudi veliki vladika dr. Anton Martin Slomšek in njen program je bil zasnovan zelo široko in je bila nekaj časa zaradi “prekoračenja delokroga” celo razpuščena. Njeno delo je zarezalo globoke brazde in prav njemu se moramo v marsičem zahvaliti, da poteka danes jugoslovanska državna meja po Ko-banskem in ob reki Muri. “Slovanska čitalnica” je kot taka delovala še do poprevratnih dni, ko so njeno delo prevzele druge organizacije, sama pa je obdržala še nadalje Ljudsko knjižnico, ki se je tekom let razvila v velevažno kulturno institucijo. Vsekakor velika in častna zgodovina!
(Dalje na 2. strani)
VSAK PO SVOJE
O George Washingbonu, prvemu predsedniku Zedinjenih država pravi ustno izročilo, da se nikoli ni zlagal. Mož je imel srečo, da ni predsedoval v časih depresije kot je današnja, da ga ni nihče vprašal, kdaj jo bo konec.
❖
Newton D. Baker, bivši clevelandski župan in pozneje vojni tajnik v Wilsonovem kabinetu, je pred dvema tednoma dobil od italijanske vlade visoko odlikovanje. Ker se o Bakerju resno govori kot o bodočemu predsedniškemu kandidatu demokratske stranke, bi jaz skoro sodil, da je to nekaka zarota od Italijanov. Marsikateri ■ svobodo ljubeči Američan se bo namreč vprašal, kako naj voli za kandidata, kateremu fašistična Italija pripenja odlikovanja.
Ce bi bil jaz na Bakerjevotn mestu in »bi nameraval kandidirati za predsednika, storil bi, kot je storil škof Jeglič: vrnil bi tisti italijanski pleh z izrazom odličnega spoštovanja in h figo v žepu.
Jjt
Na Romunskem se je te dni princeza Ileana poročila z eks-nadvojvodo Antonom Habsburškim. Časopisi poročajo, da ja lahkoverno ljudstvo o priliki poročne ceremonije opazilo več slabih “znamenj.” To ni nič čudnega, kajti za kraljevsko žlahto se pojavlja mu suitu .u>U~ no več slabih znamenj.
*
Neki evropski kritik pravi, da ameriške ženske ne kažejo dovolj “hauteur.” Jaz sicer no vem kaj je hauteur, toda po mojih mislih se tudi od ameriških žensk ne more zahtevati, da bi vse kazale.
*
V Ameriki gre vse na veliko. Največ avtomobilov imamo, največ telefonov, največ prašičev, največ pšenice, največ grafta in zločinov, zadnja leta smo plačali največ narodnega dolga in izkazovali pri tem še po parsto milijonov prebitka, letos pa smo zaključili fiskalno leto s tisočmilijonskim deficitom.
❖
Kadilci nismo našim reformatorjem nič kaj pri srcu. Tobačne prohibicije nam sicer dosedaj še niso mogli vsiliti, toda naložili so nam že vse mogoče davke. Naša bodočnost je sploh videti precej meglena in zakajena. Te dni sem čital, da tudi kanibalom ne ugajajo kadilci, češ, da je njihovo meso ne-prebavno in škodljivo. To je vsaj ena svetla točka za nas. Ako bo kateri pragih tobakar-skih sobratov zašel med kanibale, imel bo v najslabšem slučaju to zadoščenje, da bo kakšnemu kanibalu v želodcu obležal.
t
V Los Angelesu se je nedavno poročil Patrick II. Cofield, veteran civilne vojne, star 97 let. Ta mož vsekakor veruje v vojno do britkega konca!
Prohibicija nas je naučila, da se znamo skoro vsake postavo ogniti v lepem ovinku. V Tex-asu, na primer, je po državnih postavah prepovedano prodajati strelno orožje. Prodajalci zda.i strelno orožje dajejo v najem za dobo 99 let, toda vsa najemnina mora biti plačana v naprej.
I	(Dalje na 2. atraol)
Jr
"jVo^a Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VOL'. VII.
NO. 31
Pasji dnevi
Malo čuden naslov je to, kaj ne, toda času primeren. Ako ima ta izraz prostor v označbah zvezdogledov in pra-tikarjev, sme se mu privoščiti prostorček tudi v časopisu, ki se danes pogleda in jutri proč vrže.
Pasji dnevi označajo gotovo dobo poletja, ki se navadno odlikuje z najbolj občutno vročino. Vročino pa nekateri ljudje težko prenašajo, posebno tisti, ki so primorani živeti \ industrijelnih in trgovskih delih velikih mest. Zanje pomenijo pasji dnevi dobo podvojenega trpljenja. Odtod menda izhaja, da v širokem splošnem smislu pomenijo “pasji dnevi” neprijeten čas. Pisec tega članka ima sicer vročino pasjih dni rajši kot strupeno zimo januarja ali februarja, toda to stvari ne izpremeni.
Slovenci imamo pa z drugimi narodi vred še druge sorodne izraze, ki označajo neprijetne strani življenja. Pasje življenje, na primer, pomeni življenje, ki ni kaj prida, tako-rekoč nevredno človeka. Seveda je resnica, da ima marsikateri štirinogati pudelj lepše in brezskrbnejše življenje, kot milijoni ljudt, o katerih pravijo, da so ustvarjeni po božji podobi. Toda to ne izpremeni pomena izraza kot se rabi v splošnem smislu. Ako rečemo o komu, da živi pasje življenje, hočemo s tem povedati, da se mu nič kaj dobro ne godi.
Mnogo je ljudi na svetu, ki imajo pasje dneve in pasje življenje v najslabšem smislu besede. Precejšen odstotek jih je v tej kategoriji tudi v takozvanih normalnih časih, v dobi splošne in dolgotrajne depresije, ki dandanes objema ves svet, pa je teh nesrečnežev milijone. Res je, da so med njimi tudi taki, ki so sami deloma ali pa docela krivi slabega položaja, v katerem se nahajajo, ker v boljših časih niso mislili na prihodnost in si niso ničesar prihranili, dasi bi bili lahko. Večji ko je bil zaslužek, več se je moralo porabiti in zapraviti. Na drugi, strani pa živijo danes pasje življenje tudi premnogi taki, ki si niso sami krivi. Celo v takozvanih dobrih časih so komaj toliko zaslužili, da so skromno preživeli sebe in svoje družine, ali pa so jih obiskovale bolezni in druge nesreče, da na kakšne prihranke niti misliti niso mo-«.’li. Nekateri ljudje imajo tudi kronično smolo: česar se lotijo, to jim izpodleti, vpričo najboljše volje in namenov. Taki ljudje zaslužijo našo simpatijo in kakoršno koli pomoč, katero jih moremo dati.
Iz tega bi se morali učiti vsi, da začeti z varčevanjem ni nikdar prezgodaj, pa če smo še tako mladi in zdravi in imamo navidezno dobro in trajno delo. Iz malih prihrankov rastejo večji, in tudi skromen prihranek nas more vsaj za nekaj časa ubraniti “pasjega življenja.” Za leti mladosti in moči pride gotovo doba starosti in onemoglosti, ko taki pri h ran ki tudi prav pridejo.
Poleg tega moramo računati tudi z boleznijo in drugimi nesrečami. Mnoge družine in posamezniki bi prilično dobro izhajali tudi v časih, ko je malo dela in zaslužka, čc ne bi jih obiskala bolezen. V takih časih se izdatki podvojijo in podeseterijo in morebitni prihranki se hitro topijo. In baš v takih časih se najbolj sijajno izkaže, kakšna dobrota je podporna organizacija za tistega, ki je njen član, pa tudi /a njegovo družino. Kdor je v takem času brez prihrankov mi brez podporne organizacije, je revež, ne enkrat, ampak stokrat. Navezan je na javno dobrodelnost, ki je grenka in največkrat tudi nezadostna. Ako ga smrt pobere, ostanejo v bed-i morda nedorasli otroci. Sam je imel 'pasje življenje, dokler ga ni končala smrt, in za njim so ga podedovali njegovi dragi.
Bratje in sestre, zdaj je pravi čas, da opozorimo na vse to naše prijatelje, ki še niso člani J. S. K. Jednote, in jih pridobimo za pristop, ako so z ozirom na starost ;n zdravje sprejemljivi. Opozorimo na ugodnosti, ki jih daje v bolezni in nesreči svojim članom naša j. S. K. Jednota, še posebno liste mlade in zdrave rojake, ki se sami še ne zavedajo resnosti in nevarnosti življenja. Ti go posebno potrebni tozadevnih naših nasvetov, in ti’ so ob enem najboljši materija), s katerim moremo podkrepiti našo tjobro podporno organi-zacjjo.
-------------o-------------
Resnica je, da so razmere v nekaterih krajih talce, da ni mo-Unec. dobiti več nobene tja novega, elana za odrasli oddelek J. S. K. Jednote. Res pa je tudi, (tu je ni sleoro tako majhne slovenske naselbini', da w bi in)etn por čvrstih., mladih kandidatov za mladinski oddelek.
*	*	*
Ali so ze vpisani vaši in vaših, sorodnikov in prijateljev otroci C' mladinski, oddelek J. S. K. Jednote'! Ako še niso, zalcaj bi jih. ne viri šali takoj na prihodnji, seji! Asesmenl znaša samo 15 centov na mesec.
3j*	*	* V
Ne pozabite, bratje in sestre, da je mladinski oddelek najbolj dragocena rezerva za J. S. K. Jednoto. Iz te rezerve dobiva odrasli. oddelek vsaki mesec dotok v obliki zd/avili mladih članov. Iz lega sledi, da bi morali skrbeti za stalen dotok v mladinski oddelek,
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Klub debelih mož v Zedinjenih državah šteje 1,472 članov, ki potegnejo skupne žive teže 332,672 funtov. Slabi časi pa se poznajo tudi v tem klubu, kajti tekom depresije se je skupna teža znižala za 3,650 funtov.
*
Neko ustno izročilo pravi, da ko je mož eno leto poročen, sicer še vedno dela postave za hišo in dom, toda k tem mora brezpogojno sprejeti vse ženine amendmente.
* ,
V Denverju so te dni zaprli nekega moža za dva meseca, ker je ukradel za dolar špinače. Tat špinače pač ne spada v zapor, ampak v norišnico.
*
Nemški papirnat denar je napravljen iz tako dobrega materijah, da se ne trga, ne lomi in ne gori. Pri vsem tem pa je Nemčija v najhujših denarnih neprilikah.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
THOMAS A. EDISON, sloveči ameriški znanstvenik in izumitelj, je na svojem poletnem domu v Menlo Parku, N. J., nevarno obolel na Brightovi in sladkorni bolezni. Edison je star že 85 let, ter je bil do zadnjega vedno delaven in primeroma čvrst. Težka bolezen pa mu vpričo visoke starosti utegne postati usodna.
Poznejša poročila pravijo, da se je njegovo stanje znatno izboljšalo in da si je že zaželel popušiti eno svojih običajnih cigar, kar pa mu je zdravnik za enkrat še odsvetoval.
umrli, trije pa se začasno blazni nahajajo v bolnici. Zgodilo se je to v mehiški državi Sono-ri. Šest mož in mlada mati z detetom v naročju so se 20. julija napotili z vozom preko puščave iz mesta Nogales v Mexicali. Vozilo se je polomilo, ko so bili 250 milj oddaljeni od človeških bivališč. Pet dni pozneje je Augustin Pinta potoval po isti potij našel štiri mrliče, katere je zagrebel v pesek, tri može pa popolnoma izčrpane in napol blazne, katere je pripeljal v bolnico.
Prijatelj Cahej pravi, da zajčja noga včasi res prinese srečo. Nedavno, ko je bil odšel k počitku, je žena preiskovala njegove žepe in ko je v hlačnem žepu otipala kosmato zajčjo nogo, je mislila, da je miš, in njegov drobiž je ostal nedotaknjen.
Te dni sem dobil pismo, v katerem me dragi rojak vprašuje, kdo je Cahej.
Well, Cahej je moško ime-Sicer ne vem, če je dotičnik na tisto ime krščen ali ne, toda pravijo mu tako. Ime pa je vzeto iz svetega pisma. Pri znam, da se čutim silno malo kompetentnega razlagati sveto pismo in življenje svetnikov. Za razlaganje svetega pisma in življenja svetnikov sem prilično toliko kompetenten, kot so bili nekateri rojaki na izseljeniškem kongresu kompetentni zastopati stotisoče ameriške Slovence in točiti solze za nas, ne da bi jim bili mi dali kakšna poverilnice.
Kljub tej priznani nekompe-tenci skromno odgovarjam, da je bil Cahej glasom novega testamenta radovedni Izraelec, ki je bil tako majčken, da je zlezel na figo, ko je hotel Mesijo videti.
. Mogoče bi tudi “naši” samo* postavljeni reprezentanti prav storili, če bi zlezli na figo: morda bi se jim kaj posvetilo!
A. J. T.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
(Nadaljevanje s prve strani)
Vid v kotlu, ali opleta po razbeljenih “sidewalks of Cleveland.” Tako so se s karticami oglasili nekateri glavni uradniki JSKJ, ki so se mudili o priliki polletne seje na našem zelenem severu, “tam za njivami, tam za brezami” idilične dežele severnega sija. Raz sneženega Pike’s Peaka v srebrnem Colo-radu se je oglasil sobrat John Zvezich iz Chicaga; iz lepe Gorenjske pa sta se oglasili Mrs. M. Molk (sestra urednika angleške sekcije Nove Dobe) in Miss Pauline Plevnik, s kartico, ki kaže “otok bleski, kinč nebeški.”
V uredništvu Nove Dobe se je oglasila Mrs. Julia Gottlieb iz Chicaga, ki je prišla v Cleveland deloma na obisk svojih znancev, deloma po opravkih. Uredniku je sporočila pozdrave iz Radeč pri Zidanem mostu, stare 19 let. Pa so bili še čisto dobri in nepokvarjeni.
Trden parnik
Here Marquette železnica la-stuje prevozni parnik “City of Flint,” ki je na jezeru Michiga;i napravil 1,010 po 100 milj dolgih prevozov v 363 dneh. Ves ta čas ni parnik potreboval ni-kakih popravil. To pomeni, da je parnik prevozil 101,000 milj, kar je toliko kot bi obkrožil zemeljsko oblo štirikrat.
ZRAČNI PROMET dolgih di-štanc je bil zadnje dni precej živahen. Iz New Yorka sta na enem letalu poletela Hugh Herndon Jr., in Clyde Pangborn Wales, od tam pa dalje v Moskvo in preko Sibirije, namenjena, da v krajšem času obkrožita svet kot sta ga nedavno Post in Gatty. Z drugim letalom sta odletela iz New Yorka naravnost v Carigrad letalca Russell Boardman in John Polando. Preletela sta 5,100 milj, predno sta pristala. Charles Lindbergh in njegova soproga sta na zračnem počitniškem potovanju v Orient. Iz New Yorka sta že brez nezgod preletela vso Canado od vzhoda proti za-padu.
V NEW YORKU so se pretekli teden nekje v italijanskem delu mesta srečali konkurenčni bntlegarji, čemur je sledilo streljanji na javni cesti. Množica krogel j je zadela gručo otrok, ki se je igrala na cesti, pa je en otrok obležal mrtev, štirje pa ranjeni. Prebivalstvo se zgraža, policija pa dozdaj še brez uspeha išče morilce.
POLETNA OPERA v novem mestnem stadionu v Clevelandu, ki je trajala od 28. julija do 2. avgusta, je bila sijajen uspeh. Proizvajanje je bilo izborno in poset je nekatere večere presegal 18,000 in 19,000 oseb. Sedeži so bili od 25 centov do treh dolarjev. Dobiček opernih prireditev gre v takozvani “mlečni fond,” iz katerega se plačuje za mleko, ki ga prosto dobivajo potrebni otroci v šolah in igriščih. Največ zaslug za aranži-ranje tega ima clevelandski dnevnik Press. Namen je vsekakor plemenit, poleg tega pa je bilo omogočeno prisostvovati dobri operni prireditvi tudi takim ,ki bi težko plačali en dolar ali več za sedež. Tekom šestih večerov je te operne prireditve posetilo skupno 88,708 oseb.
\___
VSA MILICA države Illinois, ki je v svrho orožnih vaj zbrana v Grant parku v Chicagu, je na željo župana Cermaka pripravljena, da prepreči nadaljne izgrede v delu mesta, kjer prebivajo črnci. Izgredi so se začeli 3. avgusta, ko je neki hišni posestnik s pomočjo dveh mestnih uradnikov h' dveh policistov hotel šiloma izseliti nekega črnca. Udeleženci parade brezposelnih in komunistov, ki se je istočasno formirala blizu tam, so. se zamešali v afero, hoteči preprečiti evikcijo. Maloštevilni policaji bili izprva pretepeni, pozneje pa so došla policijska ojačenja, katerim se je posrečilo množico Razgnati. Tri osebe so bil(-“ tekom teh izgredov ubite, mnogo pa ranjenih.
LETALSKE TEKME, katerih se bodo udeležili sloveči letalci nele iz vseh Zedinjenih držav, ampak tudi iz Anglije, Češkoslovaške, Poljske, Nemčije in Italije, se bodo vršile od 29. avgusta do 7. septembra v Clevelandu, Ohio.
V puščavi izgubljeni
so štirje vsled žeje in vročine
PAROBRODNE družbe, ki oskrbujejo potniški promet med Zedinjenimi državami in Evropo, naznanjajo, da bodo po 16. avgustu znižale cene prevoza od 10 do 30 procentov.
PROTIVOJNE demonstracije so se dne 2. avgusta vršile v različnih evropskih deželah. Pri tej priliki je marsikje prišlo do komunističnih izgredov in spopadov s policijo. Nekaj demonstrantov je bilo ubitih, več pa ranjenih in aretiranih.
V REPUBLIKI CHILE, kjer je bil nedavno strmoglavljen predsednik Carlos Ibanez, je prevzel začasno vodstvo vlade Pedro Opazo, ki pa je “vladal” le 24 ur, nakar je moral oddati predsedništvo Juanu Estebanu Montero. V republiki bodo v kratkem razpisane volitve.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. ISIS
Kat. Jednota
Iikorporlrana 1. 1W1
GLAVNI URAD V ELY, MINN. 61ml od^ormikl i
111.
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan,
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik:	JOSEPH	PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 818 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa.
Naizarni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E„ Duluth, Mi««
2. nadzornik: JOHN KUM5E, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, I11
Psratal Mlberi
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th It., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
3. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. O. ^
Jednotino uradno glasil« I
NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne polili***1 naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poiilja na Pf*, sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov jn toola**1 spričevala naj so pošilj* na vrhovnega zdravnika
Dopisi, društvena naznanila, ogiasi, naročnina nečlanov in W* membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St Clair A«" Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov*^ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj a« tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev J. obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člaal * članicami.
ti, kaj naj počnemo s 150,000 ženskami, ki jih je več kot moških v Jugoslaviji, ako jim zapremo vrata do dela in pokli-cov ?
izdelave. Občinstvo je umetnika za njegova izv* burno aklamiralo.
IZ KITAJSKE se poroča, da so komunisti tekom enega tedna pomorili 18,000 oseb v Kwangsi provinci.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
V Sremski Mitroviči je stal nedavno pred sodnikom neki Milorad Cubotič, ki je leta 1926 poskusil umoriti seljaka Plav-šiča. Ustrelil je nanj skozi okno. Subotič je izvršil to dejanje zato, ker ga je Plavšič ozmerjal, ko je Subotič pretepel nekega starca. Tedaj je Subotič Plavšiča zavrnil:	“Zapom-
nil si boš vaškega volka!” Od tega dne je Subotič iskal prilike, da bi se maščeval nad Plav-šičem. Dne 28. novembra leta 1926, ko je bila v Plavšičevi hiši neka gostija, je Subotič ustrelil z lovsko puško skozi okno v sobo, kjer se je mudil Plavšič. Po čudnem naključju je tedaj cigareta rešila Plavšiču življenje. Padla mu je namreč z roke in baš tedaj, ko jo je hotel pobrati, je odieknil strel Krogla je zadela v svetilko in ne v Plavšičevo srce, kamor je bila namenjena. Subotič je bi) radi tega zločina obsojen na mesec dni zapora in 1,000 d;-narjev globe.
Problem, ki ga je odkrilo ljudsko štetje. Po podatkih zadnjega ljudskega štetja, pride v Jugoslaviji na 1,000 moških 1,021 žensk. Moških je v Jugoslaviji 6,894,091, žensk pa 7,035,897, torej je v državi 141, 806 žensk več ko moških. Zato se danes upravičeno vprašujejo, kam z ženskami v Jugoslaviji. Nekateri pravijo, da so ženske za to na svetu, da se omože, da rode in gospodinjijo. Toda če bi se vsi moški v Jugoslaviji oženili, bi ostalo še vedno 141,-806 žensk brez mož. O tem problemu je razmotrival list “Novosti” in prišel do teh-le zaključkov:	'Dajte	ženskam v
Jugoslaviji dela. Ne poditb posebno intelektualk iz poklicev, za katere so se pripravile in dokazale v praksi, da so zanje sposobne. Ne omalovažujte delo nad polovice človeštva-samo zato, ker pripada ženskemu spolu. Ne uničujte volje do dela. Ali hočete imeti trote in k temu trote, sposobne in izobražene za intelektualno delo? Ali nai se nadalje gojimo tip starih “frajl?” Današnja moderna in napredna doba zahteva, da to vrsta žensk izgine. Kaj*
Nove italijanske šole v Julijski Krajini. Rimsko prosvetno ministrstvo je z ozirom na “posebne potrebe” Julijske Krajine odredilo, da se s prihodnjim šolskim letom na ozemlju Julijske Krajine, otvori 45 novih osnovnih šol, in sicer tri v go-riškem okraju, 12 v poreškem, 17 v puljskem in osem v tolminskem, pet pa v postojnskem okraju.
i) jton\ pati
rtiee Ihes a Sil
iriacj ‘odi p oj B
thf* inte "Po E Met "Po
itllic
you T Nev *odt
Ken tonili* Se
Stari grad na Trsatu Jj |0ur pravlja. Kakor se poroča 12 ‘ uttj šaka, bo sedanja lastnica ^ hio, ga gradu, ki je nekdaj bil , hrvatskega velikaša in 11:1: -\lit nega mučenika Frankopan1S "in-historični grad temeljito P°‘ il v vila. Vstop v zanimivi K bila zaradi tega do nadaljne?® \ dovoljen.
 	"e*
Borba proti komarje#; Ifii Osijeku se je pričela akcij'1.’ 'v< se uničijo neštevilni koitf^’jE'1'1 iz bližnjih močvirij v prihajajo v mesto. Od skega zavoda so si Osije^K^ posodili posebne naprf\ katerih se bodo iz Trogi'^ ^ Dalmaciji prenesle neke j L ribe, ki se v mrtvi vodi ',', mnoze m se preživljajo komarjev. Na ta način | j rešili komarjev tudi ki™ 1$^, okolici Trogirja in MetkovlC i)^
— tfh
V Beograd je prispe' ^ ®01 dnevi sloviti poljski P^ i Ferdinand Anton Oseiid0'. j ] ki potuje po Jugoslavlj( « spremstyu svoje soproge- . *v< ne violinistke in skladat^ , °ci
lil 11
Osendowski se je roo*. k 1878 v Vitebsku v KusU*^. « Parizu je študiral keniij0 / na Sorboni dosegel d°* j Potem je bil profesor P0*1 4 ^ ke v Omsku in Tomsku ^co, riji, poučeval je tu,di na trgovski šoli in na šoli i& ; tične vede. Je novinar J1* ždvnik svetovnega slovel ^; ^ so najbolj znana njegovj\.}|i lh< “Živali, ljudje in bogovi. ^ to roko v plamenu” in “P*^.. I [ ci samuma.” V Rusiji 1.^ Uc, nekdaj urednik poljskih Pa izhajajočih v Petrograd11’^,! sal pa je tudi v ruščini ^ ji 'e belestritičnih del in	!,°
razprav o kemiji in	°
geografiji. Leta 1918 Je [ji'111 stil Rusijo ter se podal tastično potovanje prek0^« tralne Azije. Prepotoval J S tajsko, Japonsko, Kany ^ ameriško Unijo ter se v’. trf| ^ Poljsko šele leta 1928. casa je spisal 55 knjig’ kakor poprej navede*1^ ^ prevedena na 18 raznih ■l^0^lt)1 Razgovor z njim je neda ^ javil v “Jutru” g. Borko- ^
Osendowski se je iz i j podal v Sarajevo, odk« odpotoval v Dubrovnik. ° ^ pa preko Splita in Zagr ^ Ljubljano, odkoder se ^v. I'1 *V na Poljsko, avgusta pa rizu.
---------o —;
Vsi otroci elanov J- ^ note bi morali spadati f' 1,M-\ ski oddelek iste organ^
Italijani se boje konkurence.
Glede na akcijo hotelirjev v Jugoslaviji, naj se na jugoslovanskem Jadranu uvede zimska sezona, je fašistični tisk začel opozarjati na škodo, ki jo lahko ta akcija povzroči italijanski rivijeri. “Popolo di Trieste” pripominja k temu, da se je nedavno vršil tudi sestanek zastopnikov turističnih organizacij iz Jugoslavije, Rumunije in Grške in da se je na tem sestanku ustanovila Balkanska turistična zveza, kar da bo še posebno nevarno turističnemu prometu v Italiji.
Smrt starega čudaka. V Subotici je umrl upokojeni sodnik tamkajšnega okrožnega sodišča Mihajlq Krajničan, v visoki starosti 85 let. Njegovo življenje je bilo prav zanimivo. Stari samec je nad 40 let živel v hotelu “Beogradu” v sobi 5. Zadnjih sedem let je bil bolan in ni zapuščal sobe; le tu in tam je skozi okno gledal na ulico. Njegova poslednja želja je bila, da ga pokopljejo v fraku.
'J
Smrt ugledne ftkofjeločanke. Po dolgotrajnem bolehanju in trpljenju je preminula v Škofji Loki obče spoštovana in ugledna posestnica in trgovka na Mestnem trgu gdč. Katarina Hafnerjeva, iz staroznane ugledne škofjeloške rodbine. Pokojnico so odlikovali vedri duh, družabnost, in dobro sr^e, ki je bilo za trpečega brata vselej odprto. Z veščim gospodarstvom si je ustvarila pokojnica prijazno domovanje. S smrtjo gdč. Hafnerjeve je izgubil Sokol svojo vneto podpornico in ustanovno članico.
Predavanje akademskega slikarja Božidarja Jakaca, ki se je vršilo nedavno v Sokolskem domu v Novem mestu, pod okriljem prosvetnega odseka Sokola, je imelo ogromen odziv. Predavanje je imelo naslov “Ameriški vtisi” in je bilo spremljano s filmskimi posnetki lastne
»c
^uimn on bring t 01 ganizatio
st °hio aud
Soing home, »omething good
~	AMPLIFYING	THE	VOICE	OF	THE	EN'n’ilSH.SPFAiTiKir.
Current Thought. commentator
OUR NEXT CONVENTION
:lH'
cij8’
iart|
Pi
Č8'1' 1 ra'^l
Juri
NverJd vveek °f July 20 our Supreme Executive Board Cathoii(.(	^*nn'’ headquarters of our South Slavonic
meet« llIOn- Twice during each year the Supreme Board eae mnC+- January and once in July. What transpires at gUni e ln£,s i*s of utmost importance to every member, for ^ade r *,y °*" Union’s dealings for the past six months is ^(lividieCi0rnmendations ancl re(3uests submitted by lodges and °f Kra members considered and passed upon, and, what By r, a lniP°rtance, the general progress is reported upon. er,s adci'101^	Pr°8'r6ss is meant the net number of new mem-
he va/'^	0Ur Union, and the net financial gain added to
P^teresteri^ reserve funds. Our youth should be primarily np°n th C 111 **1e 8'^neral progress, for this item is dependent Engl;6/11 whether it shows a small or a large gain.
^tupp * j'sPeaking units are occupying the center of the lodge top°U	Present	time.	Center of interest is concentrated
itno^g ^^ish-speaking members as the general trend »Outh 1 0Ur Maternal benefit organizations hinges on its
Tty*
Ne* gre <l	the Supreme Board’s report is published in the
t(a *	total amount of lodge dues collected from each
*eiera| ’ w*th the disbursements is recapitulated on one tornpiiJP^or*" What our English-conducted lodges have ac-filistra* (| *n ^le way °f increased membership can best be 0,le ahrw ^ comParing January, 1931, report with the next Alj of t(? Published.
'Hiranj W^‘°^ brings to mind the next general convention of ^itudo"11’^0 ^	J'uly’	1932, at Indianapolis, Ind. What
rH°venie 'Vl11 °ur members take toward the English-speaking 'o(lges should be the concern of our English-conducted ^inn-» I	last	general	convention held in 1928 at Ely,
fl|Jryout|1(J ^P°rt Fund was started to attract the interest ol 1 '' "J11 Win ) 1 *n orc^er to continue the sustaining of such a fund !l * *)l|sitie„,e necfS8ary for the youth to show that it really means
We h ,
lhe actio'6 °ne more year niake a showing that will justify "ext yP n °*' our senior members to lay even greater plans l^itigin at ^°r our y°uth- Perhaps the most concrete way of |ves	this	effect	is	to have a number of representa-
^Slish	nex^ c°nvention that will be delegates from the
W°nducted lodges. According to our By-Laws and ast 7r10”’ °ne delegate shall represent a lodge that has at !*>ch , .^nibers." If a lbtige has less than 75 members then elega| 1 K sball hold a joint election in which only ONE Thevg rePresent the 75 members, j v(| ^seut rare enough English-speaking units organized at the li '0tl. sh 1|ine ma^e a creditable showing at the next conven-TNy oth>U. C^eac*1 have its own delegate. This does not include t'Veen n61 ^ng^sb-speaking units that may be organized be
(C“" %.!«
I 1&lish-	US strive to increase our membership so that each
6ast 0nS^eaking unit shall have enough members to send at 2? ■<*» ~e*a£’ or perhaps two, the maximum allotted for legard'ess °f the^xcess number of members. Sev-P^J^Ve l Members should be the minimum any lodge should
d° il Ijet us neXt July‘
^if et thatVV01'^ now’ and wor^ bard, while there is ample time.
J>y, n.ew niember! should be the slogan of each and
eiJ * °^8e ryi„n'ber- How many will you bring along at your next ‘“eetine-v
li! 1
‘j1,] loWer p
1 “I	to	Have	a
»Kt’ j	Ufnber of Bands
lit11| Ciev------------
v T^hn<'> 0.—Band com-'flatties epresenting 15 Ohio :n I'1! ut Win Ul e lining up the bands ,i K'J Hf?eant acc°mpany the Flower
wm	,mn 011 Au«'- 29’
il	bring the state’s
’ ‘'j , *e laro'pl!1^an*zations before I ()	Ohio	audience ever
VI-	bands-
Hs *• h*"6 no\v nC* ^rum corps entries >■ 1> 01 tJminS in from all li ^er to n Buckeye State, A	d	iciPate in this most
lO^lT^^ahl °utdoor spectacle, //f	0n'y to the Rose
a ' 3 P°niat1! °f Pasadena, Cal..
director of
Ao Teh	nf>	« Leglon Post No.
51	*eveland, ii band
Vlv't "“eeanTrf"! writ;i"ir’ with
(ifohi SatUrr]. date set for the .iiiW«!?’8 officiJ m August» as
Ah- R.relcome to the
foht ^te aces opening on
JW>’ inciurt-6 are already 34
er I S^6cials lg ^^0a^s’ bands
J v ri Wh°rn,HyT8ule1Les8er Evil
h,61*6 Wv ’ Jimmy!
V TUl^y? u 8°ing to in such
I’n, •
/koih ^y- g0lng home.
Jil°n there?mething g°°d '*	Wen-	Ma’s	going	to
l >»ny r
Un surprise): But
ing?
NEWSPAPER WORK
When I was a lad attending grammar school, an editor of a newspaper or any other periodica] was a man of mystery to me. How could he think up, almost daily, of what to write and to make the newspaper interesting?
When I attended high school the editor of a city daily appeared to me as a hard-thinking man with spectacles, and sitting behind some time-worn desk full of dust and scattered papers. To me he was more of a crank than anything else, always criticising and finding fault.
But I had never met an editor. Imagine my surprise when a young man, about thirty years of age, was introduced as a speaker, who was an editor of the local daily, in the high school auditorium. He was, actually human, would speak like a human being, and, above all. he smiled.
“Perhaps newspaper work can be studied and followed like any other profession,” I began to think. The editorial page was not so impossible as I had first believed. It did require an extraordinary amount of reading and research work.
What are the qualifications of a newspaper man ? A sticker for details, a close observer, and the ability to express oneself. A newspaper man is never through with his work, for he uncousciQi^ly always thinks of his work, even when reading a story. When a passage eloquently constructed is read the newspaper man compares his ability to express the same thought, and if he is a keen observer will remember that particular construction and use it himself.
Newspaper work is intensely interesting. Provided, of course, that the person does not let everything go until the last min ute. Newspaper work, unlike other vocations, cannot be put off until a convenient time. Last-minute write-ups are the hardest and the most miserable pieces of work, and what is more important, are read by only a few readers. A wi'itei can have his off day and not be able to dq as much, but he will make up for it the following day. But should he allow himself to get lazy and suddenly get a spark of ambition at th£, eleventh hour, his stamina will not last and the result is poor, yes. exceedingly poor copy.
And then again, this may only be my own version of newspaper work.—L. M. K.
-------o--------
Betsy Ross in Tie
ATHLETIC BOARD OF
s. S. c. u.
Chairman: F. J. Kress, 201 — 5711» St., Pittsburgh, p;,
Vire chairman: J. Zortz, 1657 R.
31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. n. 2, Johnstown, Pa.	\
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, :ilf) \\
Chisholm, Minn.
Birch ,S(.
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and ISclitor of English Section, G117 st. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
'B'RIEFS
A joint picnic, including seven lodges belonging to five denominations, will be held at Center Beach, Center, Pa., on Aug. 16. Center Ramblers and Center seniors, SSCU, will be represented. Members and friends ol neighboring towns are cordially invited to attend.
George Washington Lodge,
No. 184), SSCU, of Cleveland, is holding an important meeting Thursday, Aug. (>, Room 1, Slovene National Home. All outstanding tickets must be accounted for or returned. Dancing will follow , the meeting. Members shoulu invite then friends to attend.
From Ljubljana comes a report contained in Jugoslovan, issue of J lily 14, that Mr. Leoi? Štukelj scored 115 points during the gymnastic exhibitions held in Paris in connection with Olympic games, and was individually high. Mr, Štukelj has distinguished himself on numerous occasions, falling short of being world’s champion, until this year.
a  -----------
Alloys Trip Maroons
Lorain, O.—Alloys (No. 6, ,SSCU) trekked over to Elyria Sunday to trip the strong Elyria Maroons, 4 to 3, at the fair grounds. After taking the lead in the third inning, the Lorain team was never in danger for the rest of the game. After holding the Maroons to three hits for six innings, Skapin eased up, allowing five hits for three runs.
The Alloys played a .very good game and at one time pulled off the old time-worn hidden ball trick. Sustersic, Jacopine and Santa starred at bat for the Alloys, whilč Strin-ka scintillated for the opponents.
Some of the Alloys’ past scores are asfollows (Class A) : July 4, Crusaders 4, Alloys 0. July 5, Cleveland Cardinals
1, Alloys 1 (15 innings).
July 12, Wellington Rangers
10, Alloys 5.
July 19, Bro. Ray 8, Alloys 7. July 26, Cleveland N. K. P.
2, Alloys 13.
John L. Zortz.
---------o-------
“I don’t know the meaning of fear.” “Well, I wouldn’t let a little word i like that stump me, look it up in the i dictionary.”	i
   ——----------------------------- i
why are you in such a hurry?
Jimmy: Because if I don’t get home at once, Pa will be in, ‘ and he’ll do it. That’s why I’m , in a hurry,!	i
Cleveland, O. — Sunday, Aug. 2, proved to be one of the most interesting days for the Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, playground team, as they emerged in a tie with the Clairwoods, score being 4-all. The game was played with intense excitement, with the Flag-makers garnishing nine hits to their opponents’ eight, compensated by more errors, however, on the former’s part.
Leadin’g batter for the B. R. was Bob Riddle, with three hits out of four trips to the plate, while Matthew Molk connected for two hits out of four attempts. Umpire Lickert called the game after nine innings of playing and ordered the game to be played again.
Betsy Ross aggregation is coming to the front more and more with each game played. To date they have showed surprising strength in view of the early defeats administered them. Their smooth teamwork has suddenly decided to click and the result is a creditable showing. In the last three games played they have won one, lost one and tied one. More power to the Betsy Ross team.
 0  : '
Caller: And now, I suppose, you are out of danger?
Sick Man: Well, not yet. The doctor says he will be here one or two more times.
Six performances of open-ait opera held in Cleveland’s new municipal stadium between July 28 and Aug. 2 were witnessed by 88,708 people. The Cleveland Press sponsored the greatest display of pomp and splendor in opera ever attempted in any city. An enormous stage was especially constructed for the occasion.
Misses Mary Juntz and Anns Falle of,Sheboygan, Wis., took first and second prizes in the contest held to determine Miss Sheboygan. Out of 18,000,000 votes cast, Miss Juntz received
4.916.000 votes and Miss Falle
1.945.000 votes. Both winners receive free trips to the Bermudas, given by the Sheboygan Press, sponsor of the contest. (Reported by the Cleveland Journal.)
Majesties Start Membership Campaign
Export, Pa.—Export, Majesties Lodge monthly meetings are not up to the standard attendance. Wo should make up onr minds to reserve one evening in the month for lodge meetings. Be sure to set aside the evening of Aug. 20.
The purpose of the monthly meetings is to bring up new suggestions, make plans to increase our membership, and seek new ways and means to improve our lodge. This can only be accomplished through the co-operation of each and every member. Remember that every suggestion is appreciated. A1 our last meeting one of the members suggested a new way to increase our membership. A contest between the boys and girls of this lodge started on July 20 and will close Sept. 30, 1931. If the girls bring in more members the boys will have to treat them to a party, and if the boys win then the girls wil have to treat them to a party
Wake up, sisters, and let’s show the boys that we have the real spirit of our lodge and the SSCU, and get in as many members as possible in the next two months. We all know that working conditions around here and everywhere else are bad. Many members have talked of dropping the lodge because of this, but have they thought for a moment what will become of them if they were hurt, ill, or killed in an accident? They will have no lodge to support them if ill and none for the family in case of death.
Please keep this in mind and try to pay your monthly dues regularly. Remember, this is your lodge and it will be just what you make it.
Julia Nagode, Rec. Sec’y. ------------o-------
G. W’S Bats Fail
Frank Doljack was released
to the Reading club in the International League on option by the Detroit Tigers of the American League. Plans for a Doljack Day, to be celebrated Aug. 8, were upset. Bucky Harris, manager of the Detroit team, gave his word that Doljack was to be retained the entire season when plans for honoring him were in the making
Zobitz brothers, Ed and Joe, of Chisholm, Minn., reached the semi-finals of the men’s singles tennis tournament. Ralph Lovshin was beaten by Lobas and eliminated.
Manager “Red” Bizil, playing the catcher’s position of the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, playground team of Cleveland, broke his middle finger in a game played «Puly 29. This injury may keep him out of playing the rest of the season. Bizil earned the reputation of being the best catcher in the Inter-Lodge League, as well as a capable manager.
Cleveland, O.—-In Wednesday’s Inter-Lodge Baseball League tussle al Gordon Park, the Pioneers again downed the George Washingtons in ? hard fougth battle, 3 to 1.
“Pugs” Opalek was on the mound foi the G. W.’s, with Manager “Red” Bizil receiving the first seven innings, and was replaced by “Weiners” Kubilus, because of a broken finger, Vessel go ing to right short. Makovic was or the motjnd for the Pioneers, with Ha bian receiving.
The Pioneers started their assaull in the second inning, which Pavlic opened with a single. Another hit followed, producing one run, another run came across in the fourth and one in the seventh.
The George Washingtons were held hitless the first four innings. Schellcr, batting in the order of clean-up man got the first hit in the fifth inning and was left on second base. In the sixth “Birchy” Kromar got a two-bagger and crossed the plate on Kubilus’ single.
“Pugs” Opalek hurled a neat game, holding the Pioneers hitless for five innings, allowing eight scattered hits, while Makovic allowed three, one in the fifth and two in the sixth. The George Washingtons chalked up the loss of a real duel, playing errorless ball, the Pioneers being credited with one error.
The George Washingtons certainly lost a tough game, but not a shameful loss; they lost the game fighting from start to finish. Don’t lose hope, boys, you have another chance at the Pio neers, and better luck.
R H E
G. W.'s ......0	0 000 1 000—1 3 0
Pioneers .....0	10 1 0 0 10 0—3 8 1
Lefty Jaklich, No. 180, SSCU.
---------O--------
THANKS
Saying It With Comrades
Petrovič and Burks Star as Comrades Win Double Bill; Kaires, Rode Injured
Waukegan, 111. — Frank “Frosty” Petrovič, Comrades’ 17-year-old slow curve ball ace, blanked the strog KSKJ St. Joes, 4 to 0, and held the losers toifive well scattered hits. Only one St. Joe runner reached third base. Larry “Al” Petrovič led the Comrade sluggers with two bingles, one of them a triple, at three trips to the plate. Drassler’s brace of blows featured the losers’ attack with the willow.
Down at Lake Forest, 111., Charley “Chuck” Burks, Comrades’ speedball artist, turned in another one of his brilliant mound performances and aided the Comrades to lick the strong Y. M. C. A. ball club by an 8 to 3 decision. Burks allowed the home team but eight well scattered hits and retired eight batsmen via the strikeout route. Besides hurling masterful ball. Burks connected for three safe bingles. Larry “Al” Petrovič led the Comrades’ batting attack with three blows, including a triple, at four trips to the platter.
Next Sunday the Comrades will tackle the strong P. N. A. White Eagles at Foss Park.
Bruno “Bryan” Kaires, Comrades’ sensational third baseman, and Louis “Hack” Rode, brilliant outfielder, will probably view the game from the bench owing to injuries.
Kaires is laid up with a sore arm acquired at the Lake For est game when he was hit by ;i pitched ball, while Rode is nursing a bruised elbom due to an injury at a local plant. Theii absence will be keenly felt by their teammates, as both stars are batting far above the .300 clip.
DO YOU KNOW:
That for some reason or other. Louis “Hack” Rode is in a batting slump? Oh, well, love will find a way, leave it to Anna.
That our secretary and treasurer are rather “thick” friends? Why not,!
That “Bryan” Kaires has something on a string? Ai^d it isn’t a kite either.
That true love does not run smooth? If you don’t believe it, then come to Mozina’s some Sunday night and see for yourself. For further information get in touch with “us.”
John Petrovič,
Business and Publicity Mgr. -------------o-------
Showing Appreciation
Pittsburgh, Pa.—I wish to take this opportunity to thank the many friends for the wonderful hospitality and treatment accorded me while vacationing in Cleveland. In particular Louis M. Ivolar, who recently joined the “benedict” order, but still found time to play eighteen holes of real golf a la Bobby Jones style.
F. J. Kress.
Join the S. S. C. U.
East Palestine, O.—When some person has done us a good turn, by sqme sort of manifestation, we usually show our appreciation of it. Both parties /are then delighted. If nothin« more, we speak a good word for them. It’s human nature to desire praise, and why not give it when it is deserved?
If some member or members of our lodge are doing splendid work for the welfare of the whole we should not delay in paying them the proper tuition. It’s easy to say a good word for a person. A good word where a good one is deserved is one of the finest investments of speech It pays big dividends.
Isn’t it much easier to do something when we know thal what we are doing is being appreciated? Without a doubt.
Joe Golicic, No. 41, SSCU.
  o---------------
Many a promising young man turns out to be a man who keeps on promising.
Ramblers Are Host to Visitors at Dance
Turtle Creek, Pa.—The .second dance held on July 18 by the Center Ramblers, No. 221, SSCU, was another success. We want to thank everyone who attended; folks from Universal, Unity, White Valley, Cheswick, Greensburg, and what do you think, we even had some from Chicago. We sure appreciate everyone’s support.
Here’s something else that I’m sure will prove of interest to anyone who is reading this article. Aug. 16 seven lodges, combined (Center SSCU seniors and Ramblers, and the ('enter SSPZ, the Universal SNIM seniors and Comets, the KSK.l and the Croatian Fraternal Union of Universal), are holding a picnic at the Center Beach. If you ever wanted a REAL GOOD time on a picnic, come to this one. You will gel it in a full measure. Take notice to the combination of the lodges. Sounds pretty convincing, doesn’t it?
Center Beach is an ideal place for a picnic. Lot of parking space for cars, a large swimming pool for adults as well as the youngsters, a dance floor. Oh, yes, there will be dancing all afternoon and evening; then there is a nice stretch of woods to provide us plenty of shade. There will be games and all kinds of refreshments. Everything for a good time.
You and your friends are invited to come and spend the whole day with us. Let us all make it a day to remember.
Antoinette Peternel, Sec’y.
--------o—------
Bizil on Rampage
Cleveland, O.— The George Wush-ington-Lyon Dairy boys certainly handed the Nick Billiards (Old-Timers) the surprise of the season by defeating them, 8 to 1. Kubilus hurled for the G. W.-Lyon Dairy, “Lizzy” Kovacic and C. Lausche for the Old-Timers.
The George Washington-Lyon Dairy pounded tw'o of Nick'Billiards’ pitchers for 12 hits. Both teams scored one run in the first inning; Kubilus singled and scored on Fabian’s single to right; Debelak crossed the plate on Kovacic’s sirtgle. the count of 1 to I remained until the eighth inning, when the G, W.’s opened fire on C. Lausche, who replaced “Lizzy” Kovacic. In this inning, M^rincic walked, Manager “Red’ Bizil put the ball over the school building for a home run, scoring Marinčič ahead of him. Avsec scored on Kubilus’ single) to right. In the ninth inning Fabian singled, Marinčič doubled, scoring Fabian; Bizil crashed anpther four-bagger, scoring Marinčič. Kromar reached first on a fumble and scored on Avsec’s single.
Manager “Red” Bizil, George Washingtons’ catcher, helped to make the evening miserable for the Nick Billiards by driving out two homers and batting/ in four runs. Brezovar and Marinčič, the two best known outfielders in the Infer-Lodge and East Madison leagues, did their share in this misery by pulling down many a ball which would have meant a home run if not judged right. Kubilus allowed 12 hits and held the Old-Timers to one run.
RUE
G. W.’s  .. 1 00000034—8 12 1
Nick Billiards 1 00000000—1 12 2  0----------------------
Jubileers Defeat Gilbert
Chisholm, Minn. — Jubileers Lodge, No. 215, SSCU, played their second game in the Minnesota SSCU championship tournament on July 12 and de-, feated the Gilbert lodge, St.' John the Baptist, with a score of 16 to 2. Gornik, pitching for the Jubileers, allowed the visitors only four hits. The victory gives the home team its 18th victory out of 19 games played, two of which were SSCU leaguo games.
Gilbert .... 01000000 1—2
Jubileers .. 4 2370000 0—16
Anton Vessel. --------o-------
“I can’t think why they make so much fuss over Betty’s voice. Mary has a much richer voice.”
“Yes, but Betty has a much richer father.”
Collars of a Day Long Past
The laudable effort on the part of the early man to get out of sight what he considered a physical handicap, has come down the ages and crops out in some savage tribes today. We see them wearing around the neck strings of beads or sea shells or a necklace of bright-colored feathers. Some of the inhabitants of Africa and Borneo look on some kind of neckwear as more important than any other article of dress. Some savages try to hide the neck by coiling wire around it, giving the wearer the appearance of having pushed his head through a lot of bed springs. No matter how unnecessary he may regard clothing in general—his neck must be decorated and incidentally kept out of sight.
The early Greeks and Romans seem to have broken away from the age-old custom, and were not ashamed to let their necks show. But with the passing of Greek and Roman civilization, the desire to camouflage the neck returned.
In the Middle Ages when men wore armor, they did not have to bother about the kind of neckwear they sported, as the neck was enclosed by a band of riveted steel and was as com-
Vinko Bitenc:
PRAVLJICA O KRESNI NOČI
V davnih časih ljudje niso poznali toliko zlobe in zavisti kakor dandanes, zato so se tudi boljše razumeli med seboj. Na kresni večer so celo živali dobile dar govora in srečen je bil tisti, ki je razumel njih govorico, kajti mnogokrat je pri tem izvedel skrivnosti o svoji sreči in bogastvu.
V tistih časih je živel Blažonov Cene.
Na kresen večer so iraški otroci zažgali koncem vasi velik kres. Tudi Blažonov Cene je bil prišel z njimi, toda ni bil vesel in razposajen kakoi njegovi tovariši, ki so se podili po travniku in skakali čez ogenj, nego je sedel zamišljen na deblu posekanega drevesa, mrko zroč v prasketajoč ogenj.
“Cene, zdaj si ti na vrsti!” so kričali otroci. “Alo, skoči čez ogenj!”
“Pustite me, ne ljubi se mi!” In Cene se je dvignil in odšel/preko trav- j nika proti samotni goščavi, ki se je I razprostirala sredi polja. Med zvezdami na nebu se je vozil mesec, murni so čirikali za mejo, vse ozračje je duhtelo po čudovitih rožah.
“Saj strah me ni,” je pomislil Cene, ko se je približal goščavi. In se je spomnil na pripovedovanje svoje babice, ki mu je bila pravila o čudežni kresni noči. Kdorkoli nosi ta večer praprotove liste pri sebi, sliši pogovor živali. Živali pa vedo marsikaj, kai ostane človeku na vekomej prikrito.
Cene se je oziral naokoli. Visoko resje, rumenkasto bele kresnice in praprot so prepregale tla med drevesi. Cene je utrgal praprotov list in si ga položil pod srajco. Mahoma je zagledal na košati bukvi četvero žarečih oči, ki so ga zvedavo ogledovale. Ce- j ne sc je sprva prestrašil, hotel je že I zbežati nazaj, toda neka tajna sila ga je zadržala, da je obstal. Na bukvi sta sedeli dve sotfi.
“Uhu-hu,” je zavpila *ena. “Kresna noč je tu. Kje pa letos cveto zakladi?”	«,
In druga je prav tako zategnjeno odgovorila: “l!hu-hu, ne vem, botra, kje.
'Tam pod starim gabrom, ob volčjem studencu leži srna, ta, bo bržkone vedela.” — “Mislite, botra? Zletim in jo povprašam. Uhu-hu!” In sova je odletela z drevesa v notranjost goščave. Cene ni mogel verjeti svojim ušesom, kar je bil slišal. Nepremično je stal ob debeli smreki in strmel na drevo. Ko pa se je premaknil, je počilo suho dračje pod njegovimi nogami. Sova, ki je sedela na bukovi yeji, je po šumu preplašena odletela za svojo tova rišico.
“Oh, kakšna škoda,” je izpregovoril sam pri sebi Cene. “Počakal bi bil. da bi se prva sova vrnila in bi bil gotovo izvedel skrivnost o zakladu. Zdaj ne bo nič. Spomnil se je na revščino v domači koči, na svojo bolehno mater. Očeta mu je požrl rudnik, . za vse je morala skrbeti mati. Kakšno veselje, če bi prinesel domov zaklad in bi ji mogel pomagati! Potem pa bi mu več ne oponašali nekateri objestni sošolci njegove revščine.
Iz te zamišljenosti ga je zdajci predramil rezek klic. “Besno, desno!’ mu je završalo pred ušesi. E?il je netopir, ki je bliskovito švignil mimo Cenca in ravno tako hitro spet utonil v noč. Vsepovsodi po zraku so migljale svetle lučke, kresnice. “Desno?” To pomeni, naj zavijem v goščavi na desno. In Cene se ni prav nič obotavljal. Brez bojazni je krenil na desno, proti notranjosti goščave.
“Saj imam praprotove liste pri sebi. Kaj bi se bal,” si je dajal poguma desetletni Cene. Kresnice-lučke so mu kazale pot.	.
Ko je tako nekaj časa hodil med drevjem, je mahoma zagledal pred seboj odprt prostor. Na sredi je stal orjaški gaber, njegove veje so se raz-tegale daleč naokrog. Spodaj ob deblu pa je žuborel bister studenček. Ob njem je ležala vitka srna, s pohlevnim pogledom motreč okolico. Ves prostor so razsvetljevale kresnice s svojimi lučkami.
Blažonov Cene je ves zadivljen obstal.
“Zdaj bom pa menda le zvedel, kje so skriti zakladi,” si je zašepetal in se stisnil med grmovje.
Sovi sta čepeli na veji orjaškega gabra.	«	/
“Uhu-hu,” se je oglasila prva. “Strina srnica, kje pa so letos kresni zakladi ?”
Srna se je ozrla na drevo in odgovo- i ■ rila: “Tukaj ob studencu je votfina, v njej leži vreča, polna samega čistega zlata. Ljudje ne vedo zanj! O, ko bi vedeli, bi se takoj polakomnili bogastva. Kraljica Noč, ki slavi nocoj svoj god, mi je naročila, naj čuvam ob za- I klftdu. Pravkar jo pričakujem.”
“Uhu-hu, čigav pa bo zaklad?” je dalje spraševala radovedna sova.
“Tega pa nc vem. Težko, da bi sc našel človek, ki bi bil vreden tega bogastva.” Cene bi bil kinahl od veselja zavriskal. Premagal se je in prisluškoval dalje živalskemu pogovoru.
Naenkrat je zagledal Cene krasno bitje, ki sc je spuščalo iznad dreves na tla. Bila je kraljica Noč. Ogrnjena je bila s temnomodrim plaščem, pretkanim s samimi zlatimi zvezdami. Sovi sta ji prihiteli naproti, srna se je spoštljivo dvignila z ležišča.
“Pozdravljene, moje zveste prijateljice,” je izpregovorila kraljica Noč. “Zelo sem srečna, da se je nocoj, na 'praznik mojega godu našel nekdo, ki mu bom mc/gla podariti naš zaklad. Je tu ubog, marljiv dečku iz bližnje vasi.
TWO LITTLE BOYS
Two little boys ’neath my window at play Arc happy as long as the glad golden day,
Their high treble voices are lifted with glee As one calls to the other: “Quick, come and see!” What is there to see, I ask peering down,
And watch Tommy tricking with his circus clown.
He stands on his hands; he hangs on the bar Of the gate as it swings when left slightly ajar.
Then Johnny had his turn, he runs to the sand Feet up in the air on his head he can stand;
Then weary of this rather tiring sport
They jump in the sand box to build a sand fort.
And so through the day I can hear those two boys Finding sweet pleasure in simple home joys—
The swing is their engine, or it may be a Zep;
Tho see-saw’s the steed with unharnessed pep;
The slidč is the speedway where toy autos race With nothing to hinder nor slow their swift pace.
And I sigh as I watch those two wee boys at play For the pleasure I had in that far distant day When the world seemed to me, as to those little boys, Filled with nothing but sunshine and laughter and toys.
They Got Into the Shaft Elevator
right to the very end of 111 and build a shield.”
“What for?” queried Mr-“To keep out the gas,” rel “But how?”
“There arp some	tinib*
which	the men have	been
schffolding. We’ll build a 1 stuff the holps with our'clo* the only	way.”	„ret»|v"
“1 believe you’re right!” ^ visitor.	vtJE
The	men hurriedly	did	fjL
were told to do, and soon the>-1 ^ wall between them and the • j j •' ing gas, with every chink nd Wni-' coats,	shirts, gloves,	hats	(t
trousers. The man who ^ ^ was on his back, uncord |il .U breathing easily. There were ' £ j and by now no sounds eXC ^ni1 fcJ of despair now and then tr a- • men who saw no hope for cS |tt s “This is keeping us a*',vC,|i. . present,” observed Mr! JeC*s j ^ \> it may soon turn out to ^ trap.”	/1 T
“We won’t be here long % that,” replied Bob, with '''in “My father will be here I® fi' % us as soon as it is possi*5" mans to live in the mine.” jjf jj>r| “But how will he get 1,1 j/ , , « gas?” was the puzzled “1 don’t know—but he . the reply.	p
Bob’s faith was not niisPj" 1 , /I fifteen minutes of w?]* , č/ t?,J passed like so many hours, 11 ^ Jo pushed out of its ehjnk an<?,jCh (v l(a! was pul through the hole wn like part of a helmet f°r il , a(l diver.	.	*	, C
“A gas mask!” cried	,	1??
saved!”.	.	^
He took it and handed it thc j tL son. Another came through sr/i l* ing, and then another, until ^ i in the pocket had one °vethe , Then they knocked down p/i ^ and saw their rescuers--^ j ^ twelve anxious men headed ||ti t father. The mine was still »s but it could not Ijarui
(Cuutlnued ou Pa<f®
FOUR BIRDS
Dog j
Here are four “animated “C’s” and each one is saying something. If you W,M combine the letters in what each is saying with the lettei" C and arrange them in the right order you will have the nairtea four birds. What are they?
MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
THE COAL MINE EXPLOSION
i	there was a pale, v'°*	w	| u,'
: about the flame of the safety ,	>
i “Doesn’t that mean dange ^ * [	asked.	,
;	Before	there	was	time	for	^	!t'ere
:	he was thrown	to	the	grouiw	■	^
force of a terrific explosion ,	was not loud but muffled,	as	,o
■	it occurred some distance	"j1	|e ^
;	earth. The ground shook.	,	j|acs
;	explosion was followed by	A	|n
; which seemed right in the mif^ ^ : but some distance from the ^
; new coal. Then there \'’ere j ine Q cries and shouts of alarm 3 , 0u „ warning. “Gas coming. G# . h<8 , ing!” was passed along by W ^ ened miners.	.j	ne c
The foreman jumped to his
■	called to	his men:	j	\
“Let’s make for the shaft, & cried. “There’s a chance that get out alive!”	*	L
“Wait a minute,” cried	Utt
that explosion was in the old K e w 1 think it was, then the shaft . ost a roaring chimney of blaf*j Ni The best thing to do is to stay, One this pocket and wait for relief- t, “But we’ll suffocate!” protes ; . |le. foreman. “The gas will cre and choke us all!”	«(	es<>
“He’s right,” agreed the me11;, on. Let’s make for the shaft'
But they had not gone niofe j few yards before the leader g weakly to his knees.	J	e.lr
“Gas,” he gasped. “It’s l,c i Wi “Carry him back,” order« , S 1 this time with authority. ^ J
» / 01
THE locomotive that ran the two hundred miles from the coal mine to the junction was a mystery to Bob. It always came up after he had gone to bed, and although he always . heard the bell and sometimes the . whistle, he never saw the engine itself . nor its engineer. For once, however, there had been a change in the routine, and the train, instead of pulling away during the night, was staying over until noon. This was Bob’s chance, and he decided to make the most of it; but as he was leaving the house his father called to him.
, “Don’t go away, Bob,” he said. “I want you to show a visitor through ; the mines.”
Bob’s jaw dropped. The mines were deep and large, and visitors usually stayed down for hours.
“I’d like to, Dad,” he replied. “But won’t you excuse me this once, and get somebody else? I’d like to go down and take a look at the locomotive.
Mr. Dobey looked sideways at the visitor, and then said:
“This is special, Bob, and I must ask you to postpone your own plans until some other time. This man is Jack Jedson, and he’s been wanting to go down under the ground for years, and hasn’t had the chance until now. Take good care of him and show him everything.”
“All right, Dad,” replied Bob, hiding his disappointment manfully. “I guess duty always conies before pleasure.”	1
Mr. Jedson seemed to be a pleasant man, and when he was left alone with Bob, he began to ask questions.
“I know a lot about coal,” he said, smiling. “But I’m green about coal mines, so if I act like a rube you’ll understand it’s because I feel like one. Do I have to take a canary bird down with me?”
Bob laughed good-naturedly.
“What for?”
“To tell whether or not there is any poison gas down below. If the bird dies, it’s time to get out.”
“No,” assured Bob. “That may be a wise precaution for some mines, but this one is known as a dry mine, and we never have 'any trouble with black damp.”
“That’s comforting.”
“But we’re going to put on safety lamps just the same,” continued Bob. “There have been a few earth rum-blcrs recently and orders have been given for all the men to be doubly cautious.”
They* got into the shaft elevator and Bob gave the operator three bells, which meant that there were passengers aboard and not to drop the shaft like a weight from a high place. The darkness irfcreased as they descended into the earth, and when they stepped off at the .working level, they had only the dim light from their safety lamps to guide them.
“Follow me,” directed Bob. “Your eyes will get used to the darkness pretty soon, and you’ll be surprised at iiow well you can see.”
But before there was time for that, Mr. Jedson gave a cry of alarm and jumped quickly to one side.
“My goodness!” he gasped. “What was that?”
/ Bob laughed.
“It’s only a mule,” he said. “That’s nothing to be afraid of.”
But the next time Mr. Jedson had occasion to be alarmed, it was really something to be afraid of. Bob had taken him down	one of the	latest	cuts
wjiere a dozen	or	more	men	were
working on a new vein of coal when
I	suddenly1 the visitor	pointed out	thal
CUCUMBER SLICES
Peel and slice two very ripe cucumbers. The large variety that turns yellowish green when very ripe is the sort to use.
Put 1 cupful vinegar,
1 tablespoonful sugar,
1 tablespoonful mixed spices into a large saucepan and bring to a boil.
When the liquid is just ready to boil slide the sliced cucumbers into the vinegar.
Boil slowly for about 12 minutes td draw out the juice in the cucumbers.
Add 2 teasponfuls of salt and increase heat till a brisk boiling is begun.
With a large fork turn the cucumber slices about in the liquid so that all are allowed to get boiling hot.
Boil for 7 minutes.
Take from the fire and bottle or put in a cool place till ready to serve.
This is a pleasant way to eat cucumbers in season and also a deliciou« pickle for the winter.
 0------------------
Gustav Strniša:
OB ZORI
Nočka pleše, zvezde kreše, božje kolo se vrti!
Veter piska, v dalje vriska, speče drevje prebudi.
Jutro vstaja, tiho raja,
zarja siplje rožni cvet.
A narava vsa sanjava
sije v rosi. Ptič gre pet:
Ej! Škrjanec
božji znanec
se je dvignil pod nebo.
Solnčna lira tiho svira:
“Jutro vstaja nad zemljo!”
' -----------o---------
OTROŠKE NARODNE POPEVKE
O sv. Vidu, to je 15.*junija, so zelo dolgi dnevi. Tedaj smo otroci peli, ali bolje rečeno kričali:
O	svetem Vid’ se noč in dan vid’, če se stegnemo, vanjga (v dan) dregnemo, če se skrčimo, vanjga trčimo.
Na dan sv. Janeza Krstnika (24. junija) pa smo zakrožili:
Sveti Janez se nam smeje z neba nam kresnice seje.
Kresnice bomo polovili v koških v ni^sto jih znosili, drago bomo jih prodali za cekine zamenjali in kupili velik grad, ki, imel bo tristo vrat.
----------O---------
NAVIHANEC
“Branko, tak bodi no že enkrat miren! Kdo te bo poslušal, če tako kričiš?”
“Indijance se igram!”
“Tako, potem pa le lepo ubogaj svojo mater. Ali ne veš, da Indijanci zelo spoštujejo in ubogajo svoje matere?”
“O da, toda jaz igram takega Indijanca, ki nima več matere!”
Spet sem začutil nemirno utripanje ptičjih srčec. Vedno urneje so se spuščali na polje. Orel je pa plaval nižje in nižje. Še enkrat so ptice močno zakrilile s perotmi in že smo pristali sredi njive.
Prav tedaj pa je padel na tla tudi orel. Popadel sem ga za kremplje. Skušal me je pograbiti s kljunom. Za del me je na roko, ki je pričela krvaveti. Ker je čutil, da je šibkejši—je odletel. Ptiči so bili rešeni.
Utrujen sem obležal med pšenico Škrjanec mi je pričel peti uspavanko. Zaspal sem. Ko sem se vzbudil, je ležalo nad poljem mlado jutro.
Tisto noč sem prvič prenočil pod milim nebom.— (“Mlado Jutro.”)
Gustav Strniša:
V VIŠAVI
Zadnjič sem potoval v višavo. Pa ne z aeroplanoni, ali balonom. Še sedaj se tresem, če se spominjam na ti ste trenutke.
Na našem polju imam prijatelja prijaznega škrjanca, ki se vsak dan o mraku dviga v nebo in prepeva. Če-sto ga obiščem. Prinesem mu nekaj črvov ali pa kakega hrošča. Tudi sen» že prepodil hudobne pastirje, ki so hoteli odnesti njegovo gnezdo.
Teh malenkostnih uslug škrjanec ni pozabil. Sam mi je ponudil svoje prijateljstvo. In odnesel sem ga ponosno čepečega na moji rami, na domači vrt, ki meji žitno poljano. Iz rdečega naprstecovega cveta sva pila bratovščino. Dobra je bila čista rosa in šele proti jutru sva se poslovila.
Prihodnji dan sem ga spet obiskal na polju. Dejal sem mu:
“Lepo življenje imaš! Kar zavidam ti. Kako mogočno se dvigaš pod večer v višave, kjer prepevaš in se razigran vračaš. Tam ti ni treba poslušati raznih kritikov in puhloglavcev! Sam se pogovoriš s svojim Bogom!”
Škrjanec me je zamišljeno pogledal Ukazal mi je:
“Prinesi jutri črvov, kolikor jih mo reš dobiti!”
Že naslednji hip se je dvignil in zapel.
Kaj neki hoče? Zakaj mu bo toliko črvov? Sem se vprašal. Naslednji dan sem res kar ves dan kopal črvičke in ničesar drugega delal.
V	mraku sem prišel na polje z veliko posodo samih črvov. Škrjanec me je že čakal. Zaprhutal je* krepko s perutmi in tenko zapel.
In tedaj so prileteli od vseh strani poljski ptiči. Med njimi je bil še črni krokar. Pričeli so zobati črvičke. Ko so posodo izpraznili, mi je dejal moj prijatelj škrjanec:
“Danes boš potoval z nami. Tvojo željo bomo uslišali! Pojdimo!” Naslednji hip so me obkrožili ptiči Po vsem telesu sem mahoma čutil, kako so me prijeli za obleko drobn? kljunčki. Prav povsod so me držali. Neroda krokar ni našel med ptiči prostora. Pa me je skljunom prav krepko pograbil za lase. Zabolelo me je, da so se mi pocedile solze. Rad bi ga bil prepodil, pa ga nisem mogel, ker šo me tudi za roke držali kljunčki ptičev.
Tedaj je škrjanec zapel in se dvigni) poleg mene kvišku. Takoj so se dvignile z menoj druge ptice. Zazibal sem se in že sem plaval med nebom in zemljo.
Vedno više in više je hitel škrjanec pa tudi moji ptički. Glas poljskega pevca je postajal vedno zvočnejši in milejši. Med potjo smo srečavali njegove tovariše, ki so se že vračali na polje. Povpraševali so ga, kdo plava z njimi. Ni se zmenil za nje, saj je imel poln kljun napevov.
Večerna zarja je odprla zlata okna na stežaj. Vse je sijalo nad menoj in okoli mene. Ozrl sem se na zemljo.
V	nižavi se je smejala blesteča pše-1 nica, škrjančkov dom. Drevje je bilo slično drobnim šopkom. Kmetje, ki so delali na polju, so bili videti kakor otroci, kasneje pa kakor žive igračke. Povsod pa je sijalo solnce. Migljajoči žarki so mi kakor ognjeni valovi vedno bolj zakrivali pogled na zemljo.
Škrjanec je še vedno pel. Njegova pesem je bila vriskanje in zmagoslavni spev svobode. Odmevala je in trepetala. Zazdelo se mi je, da so se oglasile skrivnostne orgije vesolja in zaigrale mogočno melodijo.
Mahoma je škrjanec utihnil. Visoko nad njim se je pojavil mogočen orel.
“Orel! Orel! Nazaj na zemljo!” je zavrisni! škrjanec in pričel kakor kamen padati proti zemlji.
Začutil sem trepetanje drobnih ptičjih srčec in zastalo mi je srce. Kaj če me ptiči izpuste? Na zemljo bom priletel med zlatoklaso pšenico in jo oškropil s svojo krvjo.
Še preden sem končal svoje misli, sem cul poleg sebe drobno grulenje divjega goloba:
“Človek! Ne boj se! Naš prijatelj ; si. Varno te položimo nazaj, od koder S smo te prinesli! Poglej škrjanca, jc j že pristal. Tudi mi bomo takoj na tleli. Orel se spušča k nam. Brani nas!”
- _________________
Some Collars Men Have Worn
pletely hidden as a sardine in its can. When the wearing of sheet-iron cloth’-ing went out of style the problem of the masculine neck loomed up again —and something had to be done. About that time, the men adopted a huge linen collar, starched as stiff as a board, which stood up a trifle higher than the head itself. After awhile, his up-standing affair began to be worn flat, resting on the shoulders, not unlike the sailor collar of today. It was fastened in front by fancy twisted cords with tassels on the ends. From this rather reasonable style was evolved a Little Lord Fontleroy creation, a conglomeration of embroidery, lace and scalloped edges.
A little later in the same century
I
EVER since some old caveman caught sight of his reflection in the water, he noticed for the first time he had a neck, and ever since he has been trying to hide it. You can hardly blame him either, for of all unlovely things, the neck of a male human, with its wrinkles, its muscles, and the Adam’s Apple that won’t stay swallowed, is ugliness personified. So the caveman tried to disguise the fact that he owned a neck, by hanging around it an assortment of bric-a-brac, as bear’s claws, the teeth of tigers, fish scales and other odds and ends that he happened upon. He found that the more junk he hung around his neck, the less conspicuous that member became.
Poglejte, tam med grmovjem opreaa, pričakujoč najbrže mojega povelja.”
Cene je od začudenja kar odrevenel. Kako more kraljica Noč vedeti za njegovo prisotnost?
“Pridi bližje, prijatelj,” se je prijazno nasmehnila Cencu in dvignila roko.
* Kaj- jc hotel Cene? Prcril sc je skozi grmovje in se z veliko spoštljivostjo ; približal kraljici noči.
“Jaz sem vsepovsodi, zato vem in vidim vse. Ti si marljiv in pogumen otrok, ljubiš svojo mamico, zato vzemi qd mene to darilrr'v spomin na moj letošnji god.” In kraljica Noč je pri tem pokazala z roko kraj sebe ob studencu.
Cene je ves srečen poljubil kraljici roko, potem pa je pričel ob studencu grebsti in je grebel toliko časa, da se je ’ —čudo božje—dokopal do vreče s samim suhim zlatom.
Z leti je postal Cene bogat in ugleden graščak. Na tistem kraju kjer je stala Blažonova koča, se je dvignil visok, mogočen grad. Še dandanes sc vidijo njegove razvaline. Na kresni večer pa se oglaša s začrncloga zidovji' sova s svojim zateglim skovikanjem.
(“Mladi Jugoslovan.")
Srečko Kosovel:
J ADRENIC ARJI
Brez jader plovemo, brez vesel veslamo čez razcveteno širno poljano.
Kliče nas < poletni svet.
Pod nami čebelice,
pisani čmrlji
dvigajo glavicc,
radi bi uprli
za nami polet —
ali njim jc slajši dom in med,
nam pa svet.
Zato jadramo, jadramo v svet. --------------O-----------
*
Danilo Gorinšek:
MLADA PESEM
Pojde fantič v zalo jutro, solnce vabi ga iz dalj, poje, vriska na vse grlo, bolj bogat je ko vsak kralj.
Pojte ž njim vsi, ki ste mladi! Jutro v src j h naj žari; vsikdar le iz vedrih iuter dati najlepši zablesti . . .
came the climax of all masculine neckwear—the ruff.	This was made of
thin, but stiff material that was fluted, frilled and plaited, until it stood out in all directions suggesting a millstone in shape.
Then the stock made its appearance. This was an immense square of white cloth, a size smaller than a bed sheet; this was folded and refolded diagonally, until it was about as wide as the neck was long. It was then wrapped round the neck, again and again, until it was all used up.
Then another “stock” was invented, equally tall and neck obliterating, but of only one thickness. In the early part of the nineteenth century, a more modern type of a tall standing collar came into vogue, as the old family portraits bear witness. The standing part of the dollar was short and stopped right where the sharp points could saw the ears, while around this was worn the many ..folded, wide silk stock. Stock was a good name for them, for the man wearing one felt about as helpless as if his hands and feet were fastened in the stocks.
There is scarcely a fancy collar worn by women today that the men did not wear first.
min11'
4
:t-bl#f
sty 1 ngef' I
MLADINSKI DOPISI Contributions from oar Junior Members
lorain, the city of Lor. lilacs
i lf/ii *-S 3 hlae city. The most corn's Naf;r,'S.~ PurPle lilac. Last year anting » ^	<-'0,	heard of Lorain
FC3l»eVwv in°.me a LUac City‘ Th7
ted to h i ~ ested and at once of-fd sold fj*- y ordered lilac bushes avell t0 their employes. On least „ ’ fverV home in Lorain has
Neal "e "lac bush-
J a va«;p V6/y-teacher *n our school We th *''acs on her desk every l,erested 16 ?c*1'°°l children, are very
, * ''n residenJ'laCS- Sonle of *he Lo'
■ *. ^nand^,?.0mP°sed son s about
0 of the lilacs- We have learned e City f0”88- They are: “Lorain,
!acs Bioo,n ,Vilacs” and “When the
"nen thrOM our Lilac Festival. l0Setl for I -S ®'oom” was the son8 He of “ir	i0^,3'11	anc* ‘s similar to the
;;	°u.”	Had	a Talking	Picture of
Jn’s Dr verV Pretty. Some of Lo-
Jlle Lorai	Ule”t	men sa'c*	l^at
fet1	ISe city m W'"	s°me day	become a
Matilda Strukely, SSCU No. 6, Lorain, O
iittlg Bo.f rescue
Was a Jones was a Poor boy.
°st of A v®ry kind boy. Although ■.alianH u0ys *1ated him, he liked On* c.|, ^ad no one to play with. trudpin W1inter day> while Bobby heard a ** ome through the snow, ‘ned f. m°an. Bobby stopped and »(EvSo,1nd n'7hile- He walked toward
1 e coliL j to stumble over a hand'd Wo- dog. He lome for his
3n< Pulled him home. His gave ir6 3 n’ce *3ed ^or the dog frienr/u1- some food. Every day Ab°ut thr P erew stronger. n" on Ce,I]'°nths later Bobby was Jackin a u 8 raft. He called his He ri, ,, by felt a tug on his 01 *“ei it ec* ilnd pulled, but could as Pulled k- ^'sh or whatever it ^itn, bufU" 'nstead. Bobby tried and • f° no ava*l- Jackie saw Jed t|1JUlnpec* 'nto the water. He and n, f.Creanling boy out of the en BnKv! *1‘m home. s°t*l.er and ..y.r.C8a'ned his senses his ^'e's evp'C were his bedside. AfteS Scenied t0 tell the whole Went T tbat experience Bobby a,'ywhere without his dog Angela Janezich, SSCU No. 2, Ely, Minn
,asWliAT A RELIEF
teel wa!|ear'y midnight when Martha >Ui'inC°min6 home from a dance f'8Ur^ crossed her path.
Sd |,e nothing of it until he hia«ain- The third time she
- tace. It was a small face
- b ’ Cyes and nose 'n ProPor' J.ttan. -].f?an.t° run and again mel
in 1 do vr> 'S t'me s'le sP°ke t° him. voict'U Want*”’ asked Martha ir>
LiSafe atv,girlie' ' just want to sec ' “P so ,,.°n,lc- ^ou’rc too small to k^*r voiceC’' hc answered in a low.
angi';?,care of myself,” she an-t «1 to w ^ut in a low voice. She Si Ttan > i aWi*y> but was held back «Jt8. n- who held her firmly by her
tha b , iet I1)e g0,„ screamec)
he °n’t wor
Etil,1ar>, 3.««!* girl,” answered •nr So. i. "'t'1 a resounding slap a Ce’ I’m s St **len ^ar(ha woke up fee,!1 didn’t°,,,ry 1 slaPPcd you, Mar-oth, Jimmy ,Cm it,1 honest>” apol°'
“0hr> slccpiiy. Martha s 8-ycar-old J kn. Marthn n rigllt’ James>” a“-
r^m v.,., ^rcen, quite glad that w‘»s over.
Amelia Peternel,
)i,	- 6SCU No. 2, Ely, Mint?
p0\v -O-----------------------
\ fiR^,xUSE WILDFLOW-
NoWe^ the home
f»’eet '°°k h'n any r°om make the
-e Wiil,’1®,tinceaTiifUl and fra8rant, 'dfi0We°- *he rose is my favor-
'fS 'n a n • ^ bouquet of wild-
sWC pill Ur a'n,y 'ittle vase on the
yopPic,VIre n a table makes a very
Wi*ne that"'Ik by snitf at tllcln and
'J^UIh8' Win, y are smelling the f Šur*°0^ dri °U1 **owcrs everything Et,,Ul Jj ^y. Some of the most ip Ure tlu- A/i°Wers are poisonous. f ^em fn ay fl°wcrs, but 1 often 0r my room.
SScn m An,la Gal1'
36, Johnstown, Pa.
1st INCIDENT
"d k? strcet ln b‘8 flakes on the its in ,°f Chisholm. The ?rk c^ills. a anc* sent out *ts ..■ip Jifl aKreets 0n , s 1 was passing the 1	my	s ’! Way home, I saw a
;5rilli l|p 'n a r it SllC Wasi thill and
thatfe11 b-
,	if itf *’cr sl, 1 air WUH hanging
« i	Hdn’t	h oulders and it lool
^	WasernCOnil)C(J fut/ wee
t K ^Idc anri w’tl) P^y ancl d “J	and	and Placed it around her
I “Have2 glpves on her frozen
d st, asked v,you any home to go
yeSl<J ' then told nle hel t'il'-1® orphan eirl of 10
tHe ll^fiad '‘'ter	Care of Smith’s
hSethe hol°^ed by 'hem. She c	e	for som» °ld drutl8e. Tasks
a iv l°rced °ine ycars older than f>loJStreSs an i The cruelness tl ei,t i^s- Now tu master were threats lfc t-'uig t|le house'llthere was nothing 11 told-	Was yellt out it)
lu ntver to return.
or jnd ion, as , will# Tli' a s*
mifl*
; PsC ere <
If
tiie«'
i'at
id W aft
tay ^ ef.” , otest^ creif ptei
heft'
|ersi
I
ne
ore fthe,1
adef
shini
this
lory.
per
DOPISI
tin8
cplica
berS.„
usi"
iatt|c(
ottiif*
J
MfCj ‘''id % "
an'
113 « lSCiA
no
fr<
vc
be *
A
&iy1
J
he,
K
She burst into tears and said she didn’t know where to go. I told her to go back to her room and that 1 would do all that I could.
The next day I went to town to look at a pretty coat my heart ached for. When 1	w’ent in to	ask about	the coat,
1 found	out that it	was	sold.	I burst
into tears. As I left the store and turned the corner I bumped into the girl I had met the night before, and to my surprise	she had on the	coat I	liked so
much.	Staring at	her	with	an open
mouth, she told me that the mistress took pity on her and bought her the coat.
As I walked away I knew it was a happy moment for her and myself to see her eyes sparkling w'ith joy because of her new coat.
Annie Govednik, SSCU No. 30, Chisholm, Minn.
 0------------------
OUR WEATHER
It is very hot here in El Moro, Colo. We sure need rain, but never get enough when it does rain.
There was a terrible tragedy here Saturday night. It was done by a Spanish boy. The girl he wanted to marry refused to do so. He shot her in the eye, but she is still living and they say she will recover. He shot himself in the head, but he didrf’t die right away.
Mary Marinac,
El Moro, Colo,
---------O----------
STUDIES SLOVENE
It is a pretty long time now since I wrote to the New Era, but anyhow I read the young boys’ and girls’ poems and stories. I like all of them.
We ended school two months ago, but to me it seems as it is only a week ago. I passed to the eighth grade and I am hardly waiting until I graduate.
I like to sew and do all kinds of work during my vacation months. I haven’t very much vacation because I go to the Slovene school. This is my first time I ever went. I think the Slovene school is wonderful. It doesn’t last long, only from 1 to 3 o’clock in the afternoon. I know how to read and write a little. I will write a poem when I will know how to write perfect. Our teacher is good and I think he sure knows how to teach to the children.
1 would tell all the boys and girls to go to a Slovene school if they have one near their homes in order to know how to read and write in Slovene. In case your parents are far away and they would not know how to write in English you would at least know how to write in Slovene to them. 1 think yout parents would like it very much. I think this is enough for this time. I wish all the members of the New Era a happy vacation and good luck.
Agnes Jancar,
No. 6, SSCU, Lorain, O, Editor's Note: Evidently Agnes Jancar enjoys attending the Slovene school in Lorain, and is anxious to learn our mother tongue. Juveniles of Lorain do not realise how fortunate they are to have a Slovene school to attend and learn to read and write Slovene. How pleased your parents would be to receive a letter from you entirely in Slovene.
 0------------------
Dear Editor:
I am a member of the Juvenile Department of Lodge No. 33, SSCU, of Center, Pa. I enjoy reading the letters the other members put in this paper, so I decided to write one, too.
I have been at many lodge picnics this year and enjoyed them all. There is going to be another picnic at Center Beach, on Sunday, Aug. 10. It is being held by the lodges of Center and Universal, Pa. There will be many things to amuse yourself with, so I hope that everyone will come and bring their friends.
Isabelle Erzen, SSCU No. 33, Center, Pa.
---------O----------
JUVENILE NOTICE!
It is very important that the juvenile members please remember to address their article^ properly. First of all, the name, the address and the age must be legible. But more important is your lodge number. Too many members have omitted their lodge number and it has caused a great deal of wasted time to look up the record where there ate some thirteen thousand names to go through. Hereafter any article submitted without the given lodge numbei will be omitted.
Articles must be written on just one side of the paper and with ink. Try to keep your contributions original. Any copy work sent in will be disregarded One $3, one $2 and five $1 prizes arc given away each month to the ones who submit the best articles. To those ; which are original we give the first : consideration.
i Therefore, when you sit down to : write, keep these points in mind. The i article must'be original. Pen and ink I should be used; don’t make it too long . or too short, paper should be used only ! on one side to avoid mistakes, and the I j information which should accompany ! nil articles. Your name, age, address 1 and lodge number.
I'	Juvenile members who have never
i written any articles for their paper j should start now and sec what they can j do. We want every member to feel that he or she is doing his or her share ) for the SSCU. s	 0---------
f	NAGRADE
jj Za dopisa, priobčene v mla-s (tinski prilogi Nove Dobe mesecu s julija, so bile •nakazane bledeče
® Huijrude:
| Joseph Medic, društvu št. IH7
Center, Pa.
Center je prilično velika slovenska naselbina, kjer biva nad 20 slovenskih družin, ki lastu-jejo večinoma svoje domove. Imamo tukaj tri podporna društva, med njimi tudi angleško poslujoče društvo Center Ramblers, ki pripada JSKJ. Tukaj je precej tu rojene slovenske mladine, odraslih fantov in deklet, zato upamo, da bo društvo dobro napredovalo. Tukaj biva tudi nekaj Čehov in drugih narodnosti. Naselbina se nahaja nekako 15 milj od Pittsburgha, vzhodno proti Universalu ali Ex portu.
Zadnje čase je prišla ta naselbina večkrat v javnost. Meseca aprila je imela tu sejo Zveza JSKJ društev za zapad-no Pennsylvanijo, potem je imela ta organizacija meseca junija piknik na Potočnikovi farmi, in proti koncu junija je imela istotam piknik tudi Federacija SSPZ društev. Oba piknika sta bila dobro obiskana in posetniki so prišli od blizu in daleč. Na pikniku Zveze JSKJ društev se je bil pojavil, kakor “z lufta” tudi urednik Nove Dobe, sobrat Terbovec iz Clevelanda, pa bi bila z našim Jurijem skoro naredila nekak “wreck.” Iz nagajivosti je potem Jurij Toneta še nekaj obdolžil, kar pa je ta zanikal. Mislimo, da je bilo med ploho, ko sta v kuropetniku kokoši plašila, med njima vse poravnano, ker sta bila oba veselih obrazov.
Tem potom sporočam tukaj-šnim in okoliškim društvom in posameznim rojakom in rojakinjam, da se bo vršil na dan IG. avgusta velik skupni piknik sedmerih društev, šestih slovenskih in enega hrvatskega; tri društva bodo iz Centra, štiri pa iz Universala. Piknik bo trajal ves dan in se bo vršil na CENTER BEACH. Vsi Slovenci in bratje Hrvati so vabljeni, da posetijo ta piknik, kajti za dobro postrežbo bo po vseh pravilih poskrbljeno. Pravijo tudi, da bodo na razpolago na ražnjih pečenijanjci. Kogar bo veselilo, bo lahko vlekel tudi vrv, in govori se, da to pot pojde venec zmage, v Westmoreland county.
Pr4v nazadnje in potihoma, da Jurij ne bo nič vedel za to, povabimo na ta skupni piknik tudi urednika Nove Dobe. Seveda mu priporočamo, naj bo previden, ker sicer se nič ne ve, česa bi ga naš Jurij zopet obdolžil po pravici ali krivici. Na tem pikniku bo dovolj rož in “čiken”; črešenj pa ni več. So že splavale po vodi, in če sobrat urednik ne zna dobro plavati, ,
v Clevelandu, O., $1.00; Helen , Žagar, društvo št. Hi), Canons-burg, Pa., $1.00 — Častno pri-znanje (honorable mention) zaslužita: Marn Chanko, društvo št. (id, J (diet, III., in Angela Janežiči!,, društvo št. 2, Ely, Minn. ------------------o--------
THE COAL MINE EXPLOSION
(Continued from page 4)
groped their way back to the shaft. Soon they were being lifted up into the sunlight and the air, where safety and friends awaited them.
“That was some experience,” said Mr. Jedson. “And now I suppose I’d better be getting back to the junction. Would you care to come jvith me, yob?”
“How?” asked Bob, in surprise.
“In the cab of the locomotive,” was j the,reply.
“But the engineer won’t let me.” “Don’t worry,” came the answer.
! “One good turn deserves another, and if you wece good enough to take me down into	thp	minet., I’ll	be	good
enough to	take	you aboard	my	loco-
motive. I’m the engineer.”
Boh laughed in glee and held out his hand when Mr. Jedson offered to shake.
“Bob,” continued the crack engineer, “my only hope is that if anything happens I’ll take care of the situation with the same cleverness and coolness you showed after the mine explosion.” “I know	you	will,” cried	Bob—and
from that	moment on, the	two	were
the best of friends, and the ride that day from the coal mine to the junction may have been the first one Bob had on the crack train, but it was not the last.
je boljše, da ne hodi v vodo, ker je zelo dvomljivo, da bi ga hotel Jurij rešiti, če bi mu voda v grlo tekla. (Sem vajen biti suh in na suhem. Vode se pa bojim že od takrat, ko sem prvič slišal popevko: “Po kaj se ti fantič v nevarnost podajaš, čez Savco v vas hodiš, pa plavat ne znaš!” Dvomim, da bi imel čas in priliko se odzvati povabilu na piknik, toda če bi prišel, držal bi se kje pod hruško, v mednarodni distanci, to je vsaj tri milje od obrežja— na suho stran! Op. ured.) Kdo bo stražil pečene janjce na tem pikniku, ni še znano, toda govori se, da bodo za vsak slučaj pripravljene rezerve, da bo straža podvojena, če bi se urednik Nove Dobe pojavil med nami. — Torej na svidenje v nedeljo 16. avgusta na Center Beach-u!
Frank Shifrar.
Chicago, 111.
Opozarjam članstvo društva Zvon, št. 70 JSKJ, da bi se malo bolj številno udeleževalo društvenih sej. Znano je, da se društvo pripravlja na proslavo 25-letnice ustanovitve, katera proslava se bo vršila 11. oktobra 1931. Primerno bi bilo, da se na praznovanje 25-letnice pripravimo s tem, da pridobimo kar največ novih članov za društvo. Res časi niso najboljši, toda če se potrudimo, se da še vendar pridobiti kakšnega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek. Ako bi vsak član dobil vsaj enega novega, bi se pri društvu mnogo poznalo. Zdaj je lepa prilika za pristop, kajti pristopnina je prosta in stroške zdravniške preiskave se povrne do omejene višine iz Jednotine blagajne. Za pridobitev novega člana plača Jednota en dolar nagrade. Ker se vrši kampanja za pridobivanje novih članov, plačala bo Jednota koncem leta poleg običajne nagrade še po en dolar nagrade za vsakega pridobijo nega novega člana za odrasli 1 ali mladinski oddelek. Te na- * grade se bodo nakazale dru- 1 štvom konci leta, da jih pravil- J
.	v	1
no razdele med svoje agilne člane. Torej, na delo, člani in čia- f
* 7	r
nice!
Poživljam tudi veselični od- j bor, da ne odlaša predolgo s ^ pripravami za.praznovanje 25- [ letnice. Kot že omenjeno se bo 1 ta društveni jubilej obhajal 11. oktobra, toda čas hitro teče in bo treba začeti s pripravami. —
Z bratskim pozdravom,
Martin Jurkas,
' tajnik dr. Zvon št. 70 JSKJ.
White Valley, Pa.
IZ URADA ZVEZE JSKJ DRUŠTEV V PENNSYLVANIA JI. — Kot je tajnik Zveze JSKJ društev že poročal v našem glasilu, se bo prihodnja seja Zveze vršila na dan 30. avgusta in ne 23. avgusta, kakor je bilo pr- j i votno določeno. Radi tega so prošena vsa društva JSKjf, ki pripadajo Zvezi, da vzamejo to naznanilo na znanje. Prošena pa so tudi druga društva JSKJ v tem okrožju, ki še lie pripadajo Zvezi, da izvolijo svoje zastopnike, ali pa vsaj opazovalce j in jih pošljejo na omenjeno sejo, da se prepričajo o dobrem in koristnem delovanju Zveze. Posebno so vabljena bližnja društva, kot št. 57 v Exportu,
I št. 143 v Slickville, št. 77 v Greensburgu, št. 183 v Yukonu, j št. 218 v Exportu, itd. Na tej seji bodo slišali društveni zastopniki in bpaz6valci poročilo o Zvezinem pikniku, ki se je 5 vršil 14. junija na Potočnikovi ‘ farmi, in razna poročila o delovanju Zveze.
Seja se bo vršila v Slovenski \ dvorani v Claridge, Pa., v nedeljo 30. avgusta in se bo pri-; čela ob desetih dopoldne (stari I čas). Torej, bratje in sestre, ; oziroma društva JSKJ, ki pri-| dete za to sejo v poštev, ne po-. zabite pravočasno izvoliti za t slapnike za sejo.
1 Za Zvezo društev -J. S. K. Jednote v Pennsylvaniji:
Jurij Previc, zapisnikar.
Eveleth, Minn.
Kakšnih veselih novic nimam poročati iz teh krajev. Delavske razmere so v splošnem bolj slabe; eni delajo še precej dobro, drugi le polovični čas, nekateri pa prav nič. Ne vem, kaj bo, ako pojde še nekaj časa tako naprej.
Vročino imamo tudi tukaj prav hudo, čeprav smo daleč na severu. Vsak si je skoraj kaj posadil, da bi mu pridelki nekoliko pomagali k preživljanju, toda vročina in suša je taka, da se bo vse posušilo, če ne bo kaj kmalu dežja. Izprva je vsa letina lepo kazala, zdaj pa je videti, da kar ne bo pobrala vročina, bodo pa gosenice, kobilice in uši uničile. Na krompirju je .toliko golazni, da preti vse uničiti. Jaz še ne pomnim, da bi bilo kdaj toliko različnega mrčesa tukaj.
Zdaj pa še eno žalostno novico. Sicer sem malo pozen, toda pravijo, da boljše je pozno kot nikoli. Dne 1. julija je preminil v bolnici v Munisingu, Mich., moj brat Joseph Lau-rich. Prejšni dan, to je 30. junija, ko je delal na cesti, ga je zadela solnčarica, da se je zgrudil na tla. Pobrali so ga in odpeljali v bolnico, pa se ni več zavedel in je drugi dan izdihnil. Pokojnik zapušča v Munisingu žalujočo soprogo Antonijo Laurich in šest nedoraslih otrok, katerih najstarejši je šele 9 let star. V Minnesoti zapušča brata Johna Lauricha (podpisanega), v Clevelandu, O., popolusestro Antonijo, omože-no Rus, v starem kraju pa mater in tri sestre: Marijo, Frančiško in Josipino. Pokojni je spadal k društvu sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ, v Eveleth, Minn.. in k društvu SNPJ v Traunik-u, Mich. Omenjeno društvo SNPJ, katerega številke in imena ne vem, mu je priredilo prav lep pogreb, ki se je izvršil po katoliških obredih.
Tem potom se prav lepo zahvaljujem ,.društvenim sobra-tom in vsem tistim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji ( poti. Dalje se prav lepo zahvalim tudi vsem rojakom, katere sem obiskal v Munisingu in ' Traurriku, za vso naklonjenost ^ in postrežbo. Pokojnemu bratu naj bo lahka ameriška gru- ‘ da, žalujoči družini pa naj bo izraženo iskreno sožalje!
John Laurich, žalujoči brat. ;
Lloydel, Pa.
Delavske razmere v tukajšni okolici so slabe, premogorovi obratujejo dva do tri dni v tednu, in še takrat se slabo zasluži. Poleg tega je pa še t*kajšna First National banka zaprla vrata za nedoločen čas, tako da je tudi naše društvo nekoliko prizadeto, ker imamo na tej i banki naložen denar naše društvene blagajne. Sedaj nam ni mogoče vzdigniti denarja, da bi zakladali člane za asesment.! Dosedaj se .je založil en me-! sečni asesment iz društvene blagajne, v bodoče pa nam to ne bo mogoče storiti. Zato opo-| zarjam oddaljene člane dru-, i štva sv. Petra in Pavla, št. o5 JSKJ, ki pošiljajo asesment po pošti, da ga pošljejo pravočasno, da ga tajnik dobi pred 25. v mesecu, člane, ki bivajo v bli-| žini društvenega sedeža, pa I prosim, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vr-j j šila v nedeljo 16. avgusta ob dveh popoldne, ker bomo imeli j za rešiti več važnih zadev, ti-, kajočih se društva. — Bratski pozdrav!
Joseph Arhar, tajnik društva št. 35 JSKJ.
Center, Pa.
* Seja zveze društev
j j JSKJ V PENNSYLVANIJI. — Redna seja Zveze društev JSKJ -|v Pennsylvaniji se bo vršila dne - 30. avgusta v Slovenskem do-mu v Claridge, Pa. Seja se prične ob desetih dopoldne. Kct . j je namen Zveze, da deluje samo v korist J. S. K. Jednote in njenega članstva, mislim, da veze
EKONOMIJA
(Za N. D. — V. J. V.)
\
Pa je ni stvari na svetu, katero bi človek vsakdanje sorte ložje razumel, kakor je ekono- . mi ja. In vsled tega so v otroč-jih vrtcih in javnih šolah od- \ pravili pouk v tem predmetu, tako da je postal povsem nepo- ^ treben, kajti človek je itak rojen ekonomist in mu vsled tega ni po-treba obiskovati otročje vrtce in javne šole. Vsakdo namreč ve,kaj so dohodki in izdatki—: ako so ^ dohodki večji, kakor izdatki, po-menja to za dotičnika “dobro ekonomijo;” ako so pa izdatki večji, kakor dohodki, je te vrste ekonomija še boljša, kakor j ^ prva. Da zamore človek živeti; ^ in se ravnati po zadnjem nači-|( nu ekonomije, mora seveda zna- j ti dobro računati in živeti natančno po receptu, kateri nas j končno dovede do tega, da za- ( moremo izdati več denarja, ka-^ kor ga imamo.
:Jt *	*
5
'In prav lahko je živeti dan-današnji po tem načinu. Tre- . ba je le posnemati ekonomijo evropskih držav in ono naših \, državljanov. Kdor je kaj dol- ' žan, naj enostavno piše svojim1^ upnikom, naj mirno čakajo, ali pa naj mu dovolijo moratorium | za par let. Ko je naš predsednik naznanil moratorij z a evropske države, so pri nas zavladali takoj boljši časi. Vrednost delnic je postala večja. Pšenica je napredovala kar za štiri cente pri bušlju in vrednost bombaža je napredovala za tri dolarje-pri zavoju. Skupna j vrednost letošnjih pridelkov je napredovala kar za tri Sto milijonov dolarjev.
Tirjati in izterjavati' stare dolgove so dokaj nehvaležni posli—toda naznanilo, da naša republika ne bo terjala svojih evropskih dolžnikov vsaj za leto dni, je takoj povečalo cene in vrednosti vseh naših pridelkov ln čemu?	j
Raztolmačiti in razložiti to dejstvo je seveda zelo težavno —in ako bi čitateljem te štorije jaz ne raztolmačil te zadeve, bi nihče ne Vedel, kako se mora ravnati z ekonomijo, tako da je koncem konca ves svet zado-' voljen, vesel in tudi bogat.
Ji! SjC	*
Nekateri ljudje se menda še spominjajo, da so se pred nekoliko leti Evropci medsebojno bojevali. Vzroki, ki so dovedli do te takozvane svetovne vojne, seveda niso nikomur znani. In 'tedaj je naša vlada posodila evropskim zaveznikom deset tisoč j milijonov dolarjev, da so zamo-1 gli premagati takozvane centralne vlasti. In potem, ko so bile te vlasti pošteno tepene, so naši sodržavljani posodili centralnim vladam še nadaljnih deset tisoč milijonov dolarjev, da ’se tako centralnim vlastim pomaga okrevati od udarcev, ka-j tere so zadobili s pomočjo prvih deset tisoč milijonov dolarjev.
In sedaj, po vojni dolgujejo naši prijatelji in prejšnji zavezniki naši vladi deset tisoč, milijonov dolarjev, dočim naši prejšnji sovražniki dolgujejo našim sodržavljanom nadaljnih deset
     , <
dolžnost vsa društva JSKJ v ; Pendsylvaniji, da se pridružijo i Zvezi.	i
Ne vem, kaj je vzrok, da se -nekatera društva tako malo za-!: nimajo za to Zvezo, da niti ne pošljejo svojih zastopnikov na ! seje iste. Konvencija JSKJ se ■ bliža in treba bo na sejah Zveze j razpravljati, kako bi se izbolj-1 šala pravila Jednote, da bo v korist celokupnega članstva.
. Zato še enkrat poživljam vsa društva JSKJ v Pennsylvaniji,
- da ix*šljejo svoje zastopnike na H sejo Zveze, da se bodo prepri-
- j čali, da gre samo za korist J. S.
■ K. Jednote in njenih članov.
Torej, na svidenje 30. avgu-r sta na Claridge, Pa.!
)	Anton Erzen,
- predsednik nadzornega odbora j a Zveze. ^	!
tisoč milijonov dolarjev—skupaj torej dvajset tisoč milijonov dolarjev. To je torej povsem jasno in razumljivo, jeli?
Sedaj pa prihajajo naši prijatelji in bivši zavezniki in pravijo, da nimajo denarja, tako da ne morejo plačati onih deset tisoč milijonov dolarjev, katere smo jim posodili, da so za-mogli premagati centralne vlasti, ako jim centralne vlasti ne plačajo vojno odškodnino. In vsled tega rriorajo prejšnje centralne vlasti plačati vsaj do leta 1980 kakih šestindvajset tisoč milijonov dblarjev. Dosedaj so evropske centralne vlasti plačevale svoje dolgove našim bivšim zaveznikom na ta način, da so si izposoj evale za to potrebni denar od naših sodržavljanov. Ako bi se ta način ekonomije zamogel nadaljevati toliko časa, da zavezniki poravnajo pri nas vse svoje dolgove, potem bodo centralne vlasti dolgovale našim zasebnim državljanom leta 1980 kakih trideset tisoč milijonov dolarjev— in ves ta denar so si centralne vlasti izposodile pri naših državljanih samo za to, da zamo-rejo plačati našim bivšim zaveznikom takozvano nagrado za njim “zmago.” Te dolgove bodo sedaj zavezniki enostavno prepisali na naš račun. ,
% # ❖
Pa so Nemci dokaj pametni ljudje in tako so izračunali, da nam bodo leta 1980 dolgovali več, nego nam dolgujejo sedaj. Poleg tega tudi ne vedo, kaka ;bo njih prihodnja vlada—fašistična ali pa še bolj drugačna. Vedo tudi, da se fašisti ne zmenijo dosti za poravnavo dolgov jv inozemstvu.
Nekateri so mnenja, da se dolgovi lahko plačujejo, dokler jim je mogoče izposoditi si pri nas nadaljne milijone. Toda dobrotniki, ki so dosedaj poso-ijevali denar centralnim vlastim, so mnenja, da slednje koncem konca vendarle ne bodo zamo-gle poravnati dolgove. Prišli so celo do prepričanja, da bodo izgubili ves oni denar, ki so ga po vojni tam obrestonosno naložili. Tn vsled tega so pričeli vladi priporočevati, naj čaka par let na onih deset tisoč mi-
I
lijonov dolarjev, katere je posodila zaveznikom in katerim smo vsi državljani prispevali s kupovanjem znanih bondov. Na ta način bodo zasebne banke in podjetja prišle vsa>j do dela svojega v centralnih vlastih naloženega denarja.
In mi bomo seveda čakali. Pa saj lahko čakamo. Na me pride le kakih $350.00, katere sem prispeval, da smo “premagali” sovražnika. In ako ta denar izgubim, potem bom živel v zavesti, da sem po svoji možnosti pomagal vdovam in sirotam onih ljudi, kateri so naložili svoj denar v inozemstvu y na-di, da bodo centralne vlasti leta 1980 povrnile šestindvajset tisoč milijonov dolarjev potomcem sedanjih lastnikov evropskih bondov . . .
-------o-------
Čarovna palica Neki premožni mlinar iz Indianapolisa je iznašel nekakšen aparat, ki ga imenuje magne-tično balanco, ki mu baje poka-že vsako kovino, ki ni zakopana več kot 15 čevljev globoko v zemlji. V Indiani in Arizoni je našel več indijanskih grobišč, ki so vsebovala kovine, kakor j tudi v zemlji zakopane kose meteorjev. Nedavno se je podal v Evropo, kjer bo skušal najti v nekdanji P a n o n i j i zakopane rimljanske • zaklade. Nekdanja rimljanska provinca Panonija tvori zdaj del Jugoslavije in del Ogrske.
 o-------------
NIZKA NEPISMENOST
Država Iowa se ponaša, da ■ ima najmanj nepismenih ljudi, ki so stari nad 10 let, namreč samo 15,879. To znaša samo 110.08 odstotka skupnega prebi-Ivulstva.	-	.	j
»s
‘f,A
tl
lf\
5r »>
‘"Id i ■ a f !? d
fu'1
ti
V*
Rado Murnik:
JARI JUNAKI
ZAČETNIK
Cvetko Golar*.
Njena prva služba
(Nadaljevan]*)
“Boš videl, kako imenitno živimo tukaj,!” j<; dejal in brcal v. nogama po seraku. “Zmeraj veselo, d rag!-moj! Stari je dober rlovek : zmerja nas mnogo, ne tepe nič. Kadar izgubi naočnike, delamo, kar hočemo, če le morem, mu jih skrijem,'da se malce oddahnem. On pa jih išče po vseh kotih in obeta groš tistemu, ki jih dobi. Najdem jih seveda vselej jaz. Zato uživam gospo da šefa posebno naklonjenost . . . Komi Juri je velika reva. Zatelebal se je v Fani, natakarico v gostilnici pri Žejni žabi tako nečloveško, da včjasi kar riga od same ljubezni kakor lačen osel. Vedno živi le v višjih sferah in hodi po svetu kakor po jajcih . . . Naši kuharici je ime Lucija. Izvrstna ženska je to. Marsikaj kratkočasnega utegneva še doživeti z njo. Petdesetemu letu je bliže nego dvajsetemu. Najbolj jo podražim, če ji pravim gospodična Luca ... In zdaj pride na vrsto naš gospod hlapec Miha Muha. Mladi mož je najmočnejši pa najneum-nejši dedec daleč naokrog. Možgane ima plombirane z bobovo slamo. Odlikuje se tudi s tem, da razširja po svoji bližnji okolici ostri parfem priletnega kozla, če sem dovolj daleč od njega, mu pravim Miško, zakaj salamensko ga jezi to ime. Kar se tiče naposled naju dveh, ti povem: trgovske vajence dele učenjaki v dobre in poredne; ker je pa prvih le malo malo. se štejva midva rajša med zadnje! Kako se pa že ti pišeš?” “Marko Ilovar.”
“Odkod si pa doma?”
“Iz Ljubljane!” sem se odrezal ponosno.
“A—ljubljanska srajca!”
“Te bom!”
“Ljubljanska srajca si in ostaneš! Ne bojim se te prav nič. Kdo bi se pa tudi kaj bal take griže razvajene! če hočeš, se greva pa takoj malo metat, ti ljubljanska srajca zanikarna ti.!” Ker sem bil gotov, sem hotel precej skočiti nadenj.
Tedaj pa je zarenčal odspodaj silen bas: “Ali vaju še ne bo doli?”
“Potrpiva nekoliko!” mi jo predlagal Živko in zaklical skozi okence na dvorišče: “Vem, da bi šla brez naju trgovina rakovo pot. Takoj prihitiva pomagat, o gospod Miško!”
“Veš,” je pristavil hitro, “hlapec zdajle čisto gotovo čaka spodaj, da bi me malo! Le pazi, kako se izmuznem temu ne-rodnežu zabitemu ! Prvi pojdem jaz. Le za mano!”
Pri stopnicah je res vre bal razkačeni Miha v zasedi. Živko mu je šel hladnokrvno nasproti, dejal kazalec na,široka usta in zažugal nasprotniku: “Stojte, ljubi Miha, ne delajte nobenih neumnosti.! Skrijte se! Žandarji vas iščejo, če vas zasačijo, vas bodo buc ali—bum!”
Miha je odprl usta na stežaj, tako se je prestrašil orožnikov; Živko pa je smuknil že pri besedi “buc” med njegovimi nogami na dvorišče in me vlekel f>red'gospoda Kolariča.
“Zdaj ti naredi gospod Kolarič pridigo. Le modro se drži! Rog ne daj, da bi se smejal, toliko ti pravim!”
“Sedite, mladi prijatelj,” je začel gospod Kolarič svečano in pokazal s prstom stol.
Posluhnil sem in sedel na okrogel stoliček. Meni nasproti sta počivala papa in trgovec na rjavi zofi. Živko pa se je po prstih pritihotapil šefu za hrbet. Videti sem ga mogel le jaz.
“Tedaj, ljubi moj,” je izpregovoril stari mož in si brisal z dolgim rumenkastim robcem naočnike, “vi se želite pri meni izučiti za trgovca.”
Med tem prijaznim uvodom se je prikazal Živko izza zofe in se začel za gospodarjevimi rameni spakovati na take načine, da sem komaj komaj premagoval smeh. Ko je naredil gospod piko, je izginil tudi Živko za naslanjalo.
“Ako se boste vedli dostojno in pridno,” je nadaljeval starec, “vam bom ves čas očetovski prijatelj.”
Zopet se je pojavil Živko. Zamižal je z očmi in potegnil samega sebe fino za ušesa. Kakor vsled te poteze se mu je pomolil dolgi jezik iz ust. Vendar si je znal pomagati in se potegnil za kožo na grlu, in jezik je bil zopet za zobmi. Potem mi je veselo namežikaval in mi metal poljubce. Vse to je izvrševal s tako komiko, da ne kmalu kaj takega! Zatajeval sem smeh, kolikor sem mogel, se grizel v ustnice in računal, koliko je petinosemdesetkrat devetinpetdeset. Da ne bi videl zapeljivca, sem povesil oči.
“Glejte sem, ne na tla,” me je opomnil gospod Kolarič, ki si je nateknil naočnike. “Pred vsem vam priporočam resnost, veliko resnost! V svoji hiši ne trpim nikakršnih neumnosti ali burk, katerih so vajeni mladi oslički. Vse drugo izveste pozneje.”
Ko je vzel gospodar v misli burke in neumnosti, je pa začel Živko na vse kriplje premikati kožo na glavi. Dozdaj sem poizkušal revež vse, da ne bi prasnil v buren smeh. Vendar naposled se natura ni dala nič več brzdati. Izprva mi je ušlo nekaj šiloma zadržavane sape z izdajalskimi “kh—kh” skozi nfts, potem pa sem se vdal Živkovemu talentu in se začel grohotati na ves glas!
“Roš—,!” je zagrmel papa nad mano. Dobro je bilo, da nisva bila zdajle sama brez priče! Živko pa se je potuhnil za zofo.
“Všeč mi je, če so mladi ljudje dobre volje,” je dejal zopet gospod Kolarič z dolgim obrazom. “Zato se pa vendar ni treba režati. Menim, da nisem povedal nič smešnega. Norci se smejejo brez vzroka, čemu zatorej rezgetate še zmerom. To ni lepo. To se ne spodobi, vidite. Tega se boste morali odvaditi pri meni. Mlad k,ristjan naj ne hrepeni po prazni zabavi, ampak kvišku, vedno kvišku, vedno više in više.”
Medtem pa se je nesramni Živko zopet pojavil izza hrbta gospoda Kolariča. Najprvo sem videl dolge roke, ki so plezale kakor na nevidni vrvi vedno više in više, potem pa obraz, na-kremžen tako po opičje, da bi se bil jaz najrajši po tleh valjal od samega veselja in smehu!	I	*
“Ali si obseden ali kaj!” je zaropotal papa in stopil predme, od jeze temnordeč v obrazu. “Kaj grohočeš tako neumno! Govori!”	'
(Dalje prihodnjič)
(Povest “ZAČETNIK" je ponatisnjena iz knjige “Jari Junaki,’’ katero jp spisal slovenski pisatelj-humorist Rado Murnik, ki se zdaj bolehen in postaran nuhaja v hiralnici v Ljubljani. Slovenska Narodna Čitalnica v
0,«'V'’lnridii zbira zanj pomožni lond. Tozadevne ^prispevke sprejema tudi uredništvo Nove Dobe.)
Dalje.
Ni se več zmenil za njo in jo tudi ni slišal, vihtel je klobuk v roki in ga pomolil vsakemu, ki je prišel mimo. šla je za njim, da bi ga dohitela in mu naročila, naj pozdravi tudi pastirja, ali nenadoma je stopil k Miklavžu mož s sabljo in ga odpeljal s seboj. Solze so oblile Katrico, zavpila je, da so ljudje začudeni postali kraj nje.
“Ali vidite, Miklavža je odpeljal. Pomagajte!” Smejali so se ji in ji rekli, da je prav, ako zapro kmečkega potepuha.
“Kakšna pravica je to, ako vlečejo reveža,” je mislila reči Katrica in se je ihteč obrnila. Najrajši bi stekla za njima in se postavila za Miklavža, ki je prišel od tam, kjer je njena mati, kjer je včasi pasla in je najlepši kraj na svetu.
Ko se je vrnila k gospodinji, bi bila slcoro padla v znak.
“Mršna, kje pa si hodila! Kje si se vlačila?”
Gospodinja je planila na njo in jo udarila. Zbesnela je, ko je pregledala solato. Bila je slaba, in denarja ni bilo.
“Kje imaš krono?” “Miklavžu sem jo dala,” je ihtela Katrica in si trla oči. Strašna jeza je prevzela gospodinjo, da je vpila vse dopoldne.
šele pri kosilu se je Katrica razvedrila. Vsi gospodje so bili prijazni ž njo, in d6ktorju Šavsu je šla celo po vino. in piti je morala ž njim.
“Da ne boš huda na me, saj veš da te imam rad.” Katrica se je sramovala in si dolgo ni upala vzeti kupice.
“Primi, sestra, primi, sestra kupico,” je zapel gospod Šavs in trčil s Katrico. Bil je dobre volje in ni zameril knjigovezu, ko ga je ta vprašal, s koliko kmeti je pil bratovščino. Smejal se je in pobožal Katrico.
“Ali se me bojiš,” je vprašal, ko je deklica zadrhtela in skoči la od njega.
“Saj ne grize, o, gospod doktor Šavs je dober z dekleti, zato ga imajo rade,” je nekdo opomnil.
“In nosi jim v žepu roks — dropsa — kakor sem bral v tistih pesmih, ki jih je zložil neki študent,” je pristavil knjigovez.
“Da, da, Katrica, le nas se drži, pa boš dobro vozila.” Gospod Šavs ji je iznova natočil kupico in nesel k njenim ustnicam, rožnim kot najbolj rdeče vino.
V sobo je prihrumela gospodinja in začela pripovedovati o potepuhu, ki mu je dala Katrica krono.
“Vidite, takšna je, in vi ji celo strežete z vinom, gospod doktor. Jaz bi le rada poznala tistega potepuha! Ne morem uganiti, zakaj se toliko ukvarjate s tem dekletom, saj vidite, da je že čisto izgubljena.”
“Nikar ne bodite preostri z njo, gospa! Katrica je že pridna punčka, le poglejte, kako ima močne roke!”
“Nikar je ne hvalite, sami ste rekli, kako so navihana kmečka dekleta.”
“Seveda so, pa Katrica je kljub temu imenitna punčka. Ali ne, dekliček?”
Gospodinja je jezno premerila Katrico in jo poklicala s seboj.
“Ha ha, jo že ima! Staro že grize, ljubosumna je, in vi ste krivi, gospod Šavs.”
Knjigovez je vstal in poiskal klobuk. Za njim so se odpravili vsi razen študenta, ki je zadnji prišel. Katrica se mu\ je nasmehnila, in bilo ji je, kot da je z njim stopil pastir v izbo. Ali ne pojde z njim na pašo gor skozi gozd na posekano jaso, kjer zore rdeče jagode in se pase živina in se sliši piščalka? Sploh je bila danes Katrica srečna. Zjutraj je videla Miklavža, in kos domače vasi je bil z njim, oh, saj je spal pri njih in je dišal po senu, ki ga je se sama sušila na travniku. In zdaj je na paši z mladim, veselim fantom. In Katrica se je 'smejala in je
bila rdeča, in vse je plesalo okoli nje. Mize in stoli so se vrteli, krožniki so poskakovali — lop — je padel eden na tla.
“Križana nebesa, punca je pijana !”
Gospodinja je pridrla v izbo in jo sunila v kot.
“Materi te zatožim, in krožnik boš tudi plačala! Oh, predelani moški, da nimajo pameti!”
Katrica se je topo smehljala in je sedla na stol,
*
Po večerji je takoj legla, ker je bila utrujena, saj se je nadelala vse popoldne, ko jo je gospodinja gnala in podila po drva in zopet po vode. In vpila je nad njo, z grdimi priimki jo je obmetavala, da si je Katrica za tiskala ušesa in bežala od nje. še zdaj jo je bolela, glava in ni mogla pozabiti, kar je slišala po dnevu. Pri večerji ji je tisti gospod Šavs stiskal roko in bi ji rad nekaj povedal, pa ga ni utegnila poslušati. Povsod jo bila za njo gospodinja.
“Seveda, z moškimi bi sc vlačila, pila bi, potem pa ni'za delo. Zgodaj si začela, kmalu boš s potepuhi hodila po mestnih beznicah. O, kar pojdi, ampak pri meni ne boš?”
Vsa je bila zmešana in skoro ji je postalo slabo. Vzela je v roke orglice, in vse grde in hude misli so šle od nje, ko se je spomnila svojega pastirja. Bila je z njim na paši, zakurila sta ogenj in zidala hišico.
Rekla sta, da bo njena in bo imela dvoje oken. Nevede kdaj, je nesla orglice k ustnicam in dihnila vanje. Zapele,so rahlo in nežno, kot bi jo pozdravila njena vasica, kot bi se oglasil gozd in jo poklical, naj se vrne k njemu.
Zaspala je in je bila v sanjah pri večerji. Gospodu Šavsu je prinesla kos mesa. Joj, in nenadoma je ležal pred njim na krožniku živ konj.
“Tri sto judov,” je zaklel gospod Šavs, “kaj pa mi nosiš to mrho!”
Zasadil je nož v meso, in žival je poskočila.
Tlipoma je bila na mizi in je za rezgetala.
“Stran ženi mrho,” je vpila gospodinja, “na kmete jo pelji!”
Vsa potna in preplašena se je Katrica zbudila in je mislila, kaj bi sanje pomenile. In ko je zopet zaspala, je bila še vsa nemirna in vpila in se jokala v spanju.
V nedeljo popoldne je bila Katrica sama doma.
Gospodinja se je takoj po kosilu oblekla praznično, židano ruto si je zavezala, in bila je zelo košata in še cvetoča ženska, ko je odšla z gospodom Šavsom na lepše. Tudi njemu je zlikala obleko, ter je bil postaven gospod, s kratko brado in drobno palico v roki. Oddahnila se je Katrica, ko je bila sama. Razložila je vse spomine, ki jih je imela od doma, in se je oblekla, kot bi šla k maši. In na orglice je zaigrala in zapela je, kakor na vasi.
Ob nedeljah ni bilo večerje, zato ni čakala gospodinje. Bila je že v postelji, ko sta se vrnila. Smejala sta se na glas in ropotala s stoli. Vsa rdeča in vroča je prišla gospodinja v kuhinjo.
“Ali še ne spiš? Zaspi, jutri moraš sama na trg. Saj vidiš, da sem bolna.” Skoro se je zaletavala po kuhinji, vzela je dva kozarca in zaprla z& seboj. Petje in smeh se je nekaj časa razlegalo, in Katrica je zaspala. Duh po vinu ji je udaril v nos, nekaj bodečega je šlo po njenih licih, ko se je zbudila.
“Katrica, Katrica, jo je klical moški glas.”
“Ali ne slišiš?”
Spoznala je gospoda Šavsa, ki je pritiskal svoja usta k njenim licem in je z rokami vzdigal 'rjuho. Katrica jo zakričala. Tisti trenutek so se odprla vrata, in gospodinja je stala z lučjo na pragu.
“Vidva sta! Tako delata za mojim hrbtom! Marš, takoj se mi spravi iz hiše, potepenka!” Za lase j(> je potegnila iz poste-
ljo, in vsa se jo tresla od togote.
“Kar obleci se, pri tej priči groš domov :;li te pa dam poli cajn!”
Katrica so jo hitela oblačiti. Na stolu je bila šo razgrnjena njena nedeljska obleka, tudi čiž-mički so bili zraven.
“že vem, oh, da se nisem prej spomnila! Na kmete pojdem služit. Doma ne ostanem, saj j jih jo brez mene dovolj, komaj j da imajo kruh. In vabili so. me že, pri tistem bogatem kmetu j bom pasla, ono ali dve leti. In potom bom dekla, žela bom pšenico, krave molzla, živini pokla-dala. Kakšna lepa čreda se pase po hribu za vasjo, same cike in liske, zakaj sem šla v mesto, kjer je dolgčas in so hudobni ljudje; prav je, da me je baba spodila, le zakaj nisem sama ušla!” Zvezala je obleko v robec in je vstala. Oddahnila si je, in je pogledala po kuhinji. V kotu je stal gospod Šavs, bil je obrnjen proti zidu, in za njim gospodi nja, rdeča in potna, v spodnjem krilu in golih kipečih rok “Oh, gospod doktor, moški ste čudni ljudje. Takole smrkovo dekle! Položila mu je roko okoli vratu.
“Saj ni bilo nič, gospa, zmotil sem se, kar zazdelo se mi je. da ste vi v postelji.”
“Ali si že napravljena?” Gospodinja se je naglo obrnila proti Katrici, ki se je skoro nasmehnila žalostnemu gospodu Šavsu.
“Le kar pojdi! Za samo nesrečo si bila v hiši, nič več te nočem pod streho.”
Pozno v noči je stopila Katrica iz hiše. Nič ni postala na pragu. Obrnila so je v tisto stran, odkoder so dihali sinji gozdovi in prostrana polja. 'Pekla je iz mesta, hitela je, in nič je ni bilo strah ne noči, ne pijanih krikov, ki so prihajali iz obcestnih gostiln.
In čim dalje je bila iz mesta, tem bolj lahko je bilo njeno srce. Ko je zasijala jutranja zarja, so jo že pozdravljali škrjan-čki sredi rosnih polj.'in'gozdovi so se odkrivali pred njo.
(Konec)
---------o-------
Spomin velikega raziskovalca
Pred 25 leti je umrl v Hamburgu zoolog Fritz Schaudinn, ki je odkril spirochaeto pallido, povzročiteljico sifilisa in to eno leto pred svojo smrtjo. Šele od kar vemo za to povzročiteljico, je bilo mogoče misliti na pripomoček za smotreno pobijanje strašne spolne bolezni.
Mikroskopska ugotovitev zelo nevarnega bacila nam omogoča pravočasno diagnozo bolezni in s tem pravočasno zdrav
l.jen.je. Schaudinnovo odkritje je dalo raziskovalcem v roke sredstvo za preizkušnjo lečil proti sifilisu. Šele po tem odkritju je lahko prišlo odkritje salvarzana po profesorju Hat-tu in Ehrlichu. Ce so zdravniki danes mnenja, da se bo dal I sifilis v nedoglednem času popolnoma iztrebiti, je to v nemajhni meri zasluga profesorja Schaudinna.
Velik raziskovalec se je rodil 19. septembra, 1871 v Roesen-ingenu v Vzhodni Prusiji in je umrl star komaj 35 let. Zani-
mivo je, da je naletel kak°r veliki duhovi tudi ta pionir nosti najprvo na posmeh' kovnjaških krogih. Takoj* lo leta 1905, ko je na sej‘
1 inske zdravniške družbe ■ govoril o svojem odkrit.]'1' nes pa slavi četrtstoletm’00 gove smrti vse kulturno > štvo in ž njim ves učeni?( niški svet.
('Lini ./. .V. K. Jednote P0* da je v organizaciji, kdtfri ? date vi, tudi prostor otroke.
—1
%
1SK0VINE
Tl
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND,OHIO
tžr
GLAS NARODA
NAJSTAIIEJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo poSUJatl. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
210 W. 18th St.. New York, N. T,
^  —: -----------------------
SLOVENSKA HRANILNICA
Ustanovljena leta 1310 plačuje po 1. jul.
Po
na vaše vloge
Sprejema denar po pošti Pridite ali pošljite na
International Savings and Loan 6235 St. Clair Ave.
ali
819 East 185th St. CLEVELAND, O.
,***!!/
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
5400 Butler Street	Pittsburgh.	^
|j
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnic« Tiske vrste,
vse druge v notarski posel spadajoč« dokument«, bodici z* Aiirtf1* »tari kraj. Pišite ali pridite osebno.
JSJEGLEDE KJE ŽIVITE
v Kanadi ali Združenih Državah
Ni
ji“ zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro	»5,
d N
TRI NAS NALOŽENI ZNESKI PRINAŠAJO OBRESTI PO 4 ^
N(
D
Jed
pri;
[Vel:
ler
K.
to
SVo
red
e
S
»lo\
stv,
Cen
tiru
J.
I]
Jfič
l>
"fot
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev polnih zneskih, kakor so izkazani na izdajnih potrdilih.	M
Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, hr e* n potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki r.o opremljene s slovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo poSUJ®* dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju *v delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučaj'11	t	r
sodniji v stari domovini..	*	™
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
Telephone BArclay 7—0380 all 0381
New York- JL
ZAHVALA.
Tem potem sc zahvaljujemo vsem prijateljem, udeležili pogreba nepozabne soproge in matere
Core Kapushin
S’
ŽaVj
ki je po mučni bolezni preminila dne 12. julija 1931. Is!:r
katere* el#
hvala naj bo izrečena društvu sv. Feliksa, št. 101 JSKJ članica je bila pokojnica, za venec in spremstvo pri pogrl istotako hvala članstvu sosednih društev za spremstvo pogrebu. Sploh vsem, ki so nam na kakoršen koli način >zl(9 zali svoje sožalje in pomoč, naj bo izrečena prisrčna hvala-Dragi pokojnici pa bodi lahka ameriška gruda!
Žalujoča DRUŽINA KAPUSHIN Wnlscnburg, Colo., 28. julija 1931.
(I »0 t>0f|
. Jt
Na
»e
NAZNANILO IN ZAHVALA
t
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno ve® nas je za vedno zapustila ljubljena soproga, oziroma draga 1,1
Mary Mohar
Preminila je v bolnici v Two Harbors in sicer na P°sl.!f V operacije za žolčne kamene. Zapušča žalujočega soproga 11 otrok, namreč dva sinova in tri hčere.	ua	S'
Tem potom se iskreno zahvaljujemo društvu sv. Franč.$y 110 JSKJ za lep venec in spremstvo pri pogrebu. Prisrčna ‘ članicam Slovenske ženske zveze za lep venec in številno sPrf%i": pri pogrebu, in istotako lepa hvala vsem znancem in priJ^ V' ki so pokojnico obiskali na mrtvaškem odru, jo spremili liaHe ..... -- ..	.....	S0ČUlJ
zadnji poti ali nam na pomoč v težkih urah.
kakoršen koli način izkazali
Ti pa. nepozabna soproga in mati, počivaj mirno pod ško grudo; ml vsi Te bomo ohranili v trajnem lepem sporni11”
Žalujoči ostali:	John	Mohar,
sina; Mary, Angeline, Anna, hčere.
McKinley, Minn., 10. julija, 1931.
soprog; Frank in
Job11
P
c<l]j
I
»lik že ] *id; t>0t
in
<ty;
%
<li
I