1 Proračunska razprava o ljudskem šolstvu v državnem zboru. (Konec.) >osl. dr. Suess: Čudim se, da pride tak predlog od tirolskega poslanca, kajti pravi & Tirolci si morajo služiti svoj kruh izven dežele v mestih z vehko konkurenco z mestnim prebivalstvom in če sploh kedo, potrebuje pred vsem Tirolec na deželi dobrega šolskega pouka. Posl. Treuinfels je rekel, da je osemletna šolska dolžnost v škodo prebivalstvu na deželi. Kdor kaj tacega sliši, mora res misliti, da imajo na Tirolskem na deželi res osemletno šolsko dolžnost. Na Tirolskem se pa skoraj v vseh ljudskih šolah prva štiri leta po osem mesecev redno poučuje, v naslednjih štirih letih pa sploh le po šest mesecev. V teh štirih letih je za Tirolce osemletna šolska dolžnost odpravljena. In potem pa lamentujejo, da naj odvzamerao kmetu osernletno šolsko dolžnost. (Veselost na levi.) Kakošen utis napravi to na človeka, ki pozna razmere, če pravi tirolski poslanec, da imejmo srce za kmeta in mu odvzemimo osemletno šolsko dolžnost. Posl. Treuinfels: Jaz setn govoril o vseh kmetih. Posl. dr. Sness: Dalje pravi, otroci se morajo v veronauku temeljiteje ufiiti in za to ne zadostujeta dve uri. On neče tedaj šolske dolžnosti sarno okrajšati, ampak hoče v njej ure za veronauk pomnožiti. Kako se to ujema? Zato bi morali zahtevati daljšo šolsko dolžnost. Pri polni osemletni šolski dolžnosti se poučujejo otroci v dveh urah na teden skupaj 672 ur v veronauku. Pri uredbi na Tirolskem, vstevši nedeljski pouk, se pa uče otroci komaj 500 ur v veronauku. (Cujte, čujte! na levi); ne mi, ampak Vi sami ste skrčili število ur veronauka. (Živahno pritrjevanje na levi.) Posl. Treuinfels: Dobro. Posl. dr. Chotowski: To je računska umetnost! Posl. dr. Sness: V Inomostu, v liberalnein mestu, se pouduje otrok v osmih letih 672, na deželi pa vsled te takoimenovane olajšave pa le 500 ur veronauk. Govornik se dotakne predlogov, ki jih je stavil kardinal Kopp 1. 1895. v šlezijskein deželnem zboru. Ta je rekel: Prvič, dve uri veronauka ne zadostujeta. Drugič, farna duhovščina že sedaj ne more zmagovati teh dveh ur. Tretjič, ure naj se pomnože in poudujejo veronak učitelji. Četrtič, učitelj naj se postavi v ta namen pod nadzorstvo župnika. Na Dunaju tudi manjka veroučiteljev. Danes poučuje na Dunaji 592 svetnih učiteljev veronauk. (Cujte, čujte! na levi) — sicer pravijo nekateri ljudje, da itnajo gospodje kaplani za druge stvari dovolj časa. Posl. Treuinfels: To sumničenje ni utemeljeno. Posl. dr. Suess: Ne, jaz še nisem nikdar slišal, da bi se kak kaplan na Dunaju mešal v javne stvari. (Živahno pritrjevanje na levi. — Klici na desni: Zakaj bi pa tega ne smel?) Posl. dr. Šušteršič: Ali je to privilegij borzijancev? Posl. dr. Suess: Gotovo ne. Torej na Dunaju poučuje 592 svetnih učiteljev veronauk. Ali med to suplenturo, ki se trpi le zaradi pomanjkanja veroučiteljev, in med suplenturo, kakoršno želi visokočastiti kardinal, je velikanski razlodek. Tu se gre za načelno prevzetje veronauka, zanačelno podložnost uditeljakateheta. Pa, de bi cerkev to tudi dosegla, bi prodala s tem najdražje nadelo, dolžnost, sama mladino poučevati. Posl. Treuinfels: Te ne da od sebe ! Posl. dr. Sness: Utegnili bi potem vstati ljudje, kakoršen je moj prijatelj Kronaweter in bi rekli: V svetem pismu beremo: ,Idite in udite vse narode!" ni pa zapisano: ,Idite in vodite civilne lnatrike!" (Veselost in prav dobro! na levi.) Bolje je torej, da pustimo vprašanje, kakoršno je. Govori se o razvoju kršdanskih duvstev na Dunaju. Verski dut se kaže mnogo manj v zvunanjih delih, kakor pa v notranjih obdutkih. Neke številke nam povedo, kako stoje prav za prav razmere, to so številke prestopov k drugi veri. Če zasledujemo te številke od 1. 1891, se pokaže, da število onih, ki menjujejo vero, silno raste. Število teh se je na Dunaju od 1. 1891. do 1895. od 990 na 1137 pomnožilo; torej za 18 odstotkov, dodim je število prebivalstva zrastlo le za 8 odstotkov. Judje so v teh štirih letih izgubili 1114 oseb, katoliki pa 921. Všteti niso otroci pod 14 letom. Posledice si iz teh številk lahko vsakdo sam izvaja. Govornik oinenja reformske poskuse na polju ljudskega šolstva v drugih deželah ter pravi: V Belgiji je imelo ljudstvo, ko je prišlo 1. 1894 k volitvam, 36 let verske, 6 let liberalne in potem zopet 10 let verske šole za sabo. Pokazalo se je, da je nastalo med tem dasom socijalnodemokratsko gibanje, pa ne v našem smislu, ampak tako, ki je obrnilo svojo ost proti vladarjem, proti nositeljem krone, ter so pri prvem naskoku, ko še udenci liberalne šole niso imeli volilne pravice, pridoblli 33 sedežev. Ustanovila se je v Belgiji enketa za nrafstveno razmerje med delavci. Sicer ni moj namen, da bi o prijateljski državi govoril tako, kakor posamezni kolegi o naši državi. (Prav dobro! na levi.) Toliko je gotovo, da je iz verske šole izrastel nekak strah, kojega ni nihde pridakoval in da so ravno sedeži škofov ob jednetn sedeži najradikalnejše smeri tamošnjih delavcev. Posl. Treuinfels: Kaj dokazuje to? Posl. dr. Suess: Saj nimam namena tovariša prepridavati. Ce sije v kaki deželi solnce, ter je dana ljudem možnost, da si ustvarjajo sarnostojne sodbe, najde vsakdo svoja pota. Ako pa postane tema, potem so bliski radikalizma jedine svetilke trpedemu ter po napredku hrepenedemu ljudstvu. (Živahno pritrjevanje na levi.) Govornik popisuje potem šolske razmere na Francozkem. Omenja upeljavo moralnega pouka namesto veronauka v Franciji ter nadaljuje, sam se spominja s bvaležnostjo in veseljem na one ure v katerih se je učil veronauka. Kako daled ga je tudi njegov poznejši razvoj vedel na drugo pot . . . Posl. Treuinfels: Obžalovanja vredno! Posl. dr. Sness: — se bo vselej hvaležno in z veseljem spoininjal teh let. Ko bi bil ostal na tedanjem stališdu, ostal bi otrok. (Prav dobro na levi.) Nikjer in nikdar ne smemo misliti na to, da bi dotidni del francoske uredbe posnemali, ampak varovati se moramo pred njo. Kar se tide v Franciji upeljanega moralnega pouka, ni ta pouk brez nabožne podlage absolutno nemogoč. Posl. Treuinfels: Dobro! Posl. dr. Suess: — ali ta pouk stavi tako visoke pedagogiške zahteve na učitelja. kakoršnih pri tako veliki organizaciji ni mogode dosedi in to nalogo še bistveno obteži izredna raznoličnost udencev, tako, da se je bati, de združiino te dve stvari, da take uredbe ne bodo irnele zaželjenega uspeha. Iz tega izvira, da se je treba prve prenapetosti prav tako ogibati, kakor druge, in da je uredba, katero je uvedla Avstrija, taka, ki modernemu življenju, družbi in potrebam države najbolj odgovarja, Posl. Treuinfels: To ni res. Posl. dr. Suess: in katera bi bila danes v Franciji od cerkvene stranke kot najvedji uspeh priznana, dodim se pri nas pobija. (Pritrjevanje na levi.) Cerkev, nadaljuje govornik, ni bila v stanu, zadnje podstave starega poganstva premagati in ostalo je nebroj predstav, katerim je dala cerkev ime superstitiones, praznoverstvo. Možka dast je pojm, ki je starejši, kakor kršdanstvo in ki je vodil k poganski supersticiji dvoboja. Cerkev je pobijala po pravici dvoboj, ali skušnja udi, da je izrodilo lnoenejše kot zakon in cerkev. Posl. dr. Šušteršič: Znadajen katolik se ne dvobojuje. Posl. dr. Suess: Tacih ostavkov je še ved iz dasa poganstva. Pri sebi imarn »vermehrtes und verbessertes Planetenbuch"; v tej knjigi so te-le komaj verojetno stvari: Posl. Treuinfels: To so blagoslovi naše šole. (Smeh na levi.) Posl. dr. Suess: Tu stoji, da se suče solnce okoli zemlje. To je res tudi blagoslov nove šole. (Živahna veselost na levi.) V tej knjigi so planeti tako uvršdeni, kakor so bili dolodeni po stari astrologiji Ptolomejevi. Vse poizvedbe in uspehi astronomidne vednosti so šle pri tem ostavku brez sledu mimo. Naš das se karakterizuje v splošnein zakonu duhov, ki se kaže v tem, da se v velikib ljudskih krogih kaže potreba, odpreti oklep razuma ter se udati pojmovnim predstavam, ki so umevne le v domišliji. Dokaz temu je razširjanje vere v cudeže. Daljni simptom duševnega zakona je popolna loditev konfesijonelnega duta od morale. To prikazen je zapazil govornik najprvo pri judih. Neki judovski skopuh, ki je bil na Dunaju obsojen, je daroval vselej, predno je izvršil kako nezakonito dejanje, gotovo denarno svoto v pobožne narnene. Že tudi sedanja razprava sama spriduje, da se nahajamo v fazi zatona javnega duba, ker sicer bi ne imeli za take malenkostne prepire dasa. Splošna utrujenost biše je tako velika, da se nam dasih zdi, kakor bi bila ta hiša nekak orkester, ki igra dolodeno melodijo, pa nima niti dasa, pogledati, de n,e taktuje kapelnik že k kaki drugi melodiji. (Prav dobro!) Družba se ne razvija v Avstriji na normalen nadin. Med tem ko je v drugih državah socijalna mod plemstva prišla že popolnoma na srednji stan ter se nahaja ta že v lojalnem boju z delavskim stanom, se mora v Avstriji podjetnik bojevati ne le proti pritisku od zdolaj, ampak tudi proti pritisku od zgoraj, ker ima plemstvo še vedno svoje predpravice. Nam manjka tudi imenitnih in sposobnih mož, zato ker se pri oddajanji vplivnih služeb ozira bolj na salonsko obnašanje, kakor pa na specifidno sposobnost dotidnika. Glavni vzrok zatona javnega duha je pa v Avstriji ta, ker se one lastnosti, katere imenuje Montesquien ,vertu politique", komaj še najdejo. V Avstriji nimamo nobenega moža, nobene ideje, nobene zastave, nad katero bi se navdaševala politična mladina. Jules Ferry je rekel, vlada mora biti baklja, ki sveti in vodi, ne pa mrak, v katerem se lahko mešajo vsa mnenja, in predsednik ogerske poslanske zbornice Szilagyi je rekel: Nepremakljiva, kakor pota nebesnih teles, je za nas pot, ki jo nam predpisuje ogerska državna misel. Kje je naš Ferry? Kje je naš Szilagyi? Ali veliki temeljni zakoni, po katerih se razvija človeštvo, po katerih države in ljudje rastejo in ginejo, so nepremakljivi, če se nam prav časih deloma zakrijejo. Individuelno, ekonomično in politično življenje so vsi udje jedne in iste verige; in tu veljajo za vse države sveta isti temeljni zakoni. Posamezna država se ne more več iz jednote napredka izključiti in če to stori, škoduje sama sebi. Pa tudi v notranjem države mora vladati enakost, enaka postava in pravica rnora biti tako za vojščaka, tako za sodnika, prav tako tudi za duhovnika. Sklepain z besedami naučnega ministra : Naj bi vedno večja omika pripomogla, da se zmanjšajo nasprotstva v Avstriji (Živahno pritrjevanje in ploskanje. Govorniku čestitajo.)