primorski dnevnik i® začel izhajati v Trstu ^3. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem -bra 1943 v vasi Zakriž n®d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 1 7. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdobs v Govcu pri Gorenji1 Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEV-N * v zasužnjeni Evropi. ^,r?Lvrovin‘ Cena 600 lir - Leto XL št. 181 (11.904) Trst, torek, 31. julija 1984 Dolar preko 1.782 lir RIM — Dolar je včeraj ponovno dosegel rekordno vrednost. Na italijan-s*dh tržiščih je ob zaprtju borz ameriški bankovec veljal 1.782,475 lire, kar je celih 14 |ir ve£ (l(| prejšnje rekordne vrednosti, ki so jo dosegli pretekli torek. 1 odprtju milanske borze je dolar beležil celò vrednost 1.785 Ur, a je ta vrednost v teku dopoldneva rahlo padla. Naraščanje vrednosti dolarja so zabeležili "di na drugih evropskih tržiščih, tako v Frankfurtu, kjer se je ameriški bankovec približal kotaciji 2,90 marke, saj je ob zaprtju borze veljal 2,898 marke. o novega naraščanja vrednosti dolarja je prišlo nedvomno zarr.di podatkov o ZrtA amer'**leSa gospodarstva in o perspektivah novega naraščanja obresti v . tcr verjetno tudi zaradi napetosti na tržišču s petrolejem. Glavni razlog a J(‘, kot rečeno, rast ameriškega gospodarstva, saj so v petek sporočili, Ro ZDA beležile v juniju 8,9 milijarde dolarjev trgovinskega primanjkljaja, e tem ko so napovedovali, da bo primanjkljaj dosegel 12 milijard dolarjev. Andreotti v Libiji TRIPOLIS — Šef italijanske diplomacije Giulio Andreotti je prispel biste^ °lX)*c*nc na uradni obisk v Libijo. Dočakal ga je Ubijski zunanji mi-jan k s katerim sta se potem udeležila zasedanja mešane itali- 3 s ° libijske gospodarske komisije. Na dnevnem redu je cela vrsta vpra-Prav vsem gospodarski odnosi med Libijo in Italijo. Ni izključeno, če-dosedaj tega ni v programu, da se Andreotti sestane tudi z Gadafijem. vam., lilija je glavni trgovski partner Libije. Izmenjava med obema drža-tisoč dJe znaaa*a v prejšnjem letu 7.281 mibjard lir, v Libiji pa dela od 15 da d i italijanskih tehnikov. Trenutno je največji problem dejstvo, ,.. olguje Libija Italiji, oziroma italijanskim podjetjem približno 1.000 mi-5e tega problema ne bodo rešili, se bo cela vrsta manjših itali-I jeti j, ki so delala z Libijo znašla v finančnih težavah. Govorijo tudi o možnosti, da se med Andreottijevim obiskom v Libiji Janških ' F1'''-"vinci ne uuuu resni, se uo ceia vrsta man Jh podjetij, ki so delala z Libijo znašla v finančnih težavah. domn.v<)VOrij0 tudi o možnosti, da se med Andreotti jevim obiskom . rešit' ° t'UC^ 0 °bisku polkovnika Gadafija v Italiji. Poleg tega je treba DLvit- * vPrašanje libijskih žalitev po odškodnini, ki bi jo Italija morala aU zaradi vojne škode. * Le Michael Gross (ZRN) enakovreden Američanom LOS ANGELES — Kot je bilo pričakovati, so Američani na »svojih« olimpijskih igrah začeli v velikem slogu. Osvajajo namreč kolajnč kot na tekočem traku. Edini, ki jim je doslej prekrižal račune je fenomenalni zahodnonem ški platKilec Michael Gross (na sliki AP), ki je v času novega svetovnega rekorda prepričljivo zmagal na 200 m prosto. Sicer pa so bili Američani uspešni ne samo v plavanju, temveč tudi v kolesarstvu, z zlatima kolajnama tako v moški kot ženski kon kurenci. Naj omenimo, da je med moškimi Jugoslovan Bojan Ropret osvojil odlično sedmo mesto. O dogodkih v Los Angelesu podrobneje v naši olimpijski prilogi. Delovala naj hi že vsaj pet let V Rovinju so odkrili tihotapsko * srebrno zvezo« med Trstom in SFRJ njp . ~ Delavci občinskega sekretariata za notra- itajjj' i y° v Rovinju so med pregledom avtomobila Klen, p1 državljanov Luigija Castaldi ja (45 let) in našli°9 t *mancHi (52 let) trgovcev iz Trsta, 7. julija kov n- • -srebrnega nakita in drugih filigranskih izdel-jih ’ ^.arejenih iz srebra. Nakit je bil v manjših zavo-vojih 80 bili skriti pod sedeži v avtomobilu. Na za-'ZročiliS bUi tudi naslovi tistih, ki naj bi jim j ili v d,,!-j io so sporočili na včerajšnji tiskovni konferenci MJskem okrožnem tožilstvu. Včeraj prodaja Piccola ima trst __ Italijanski tržaški dnevnik II Piccolo v *kratir VČerai novega lastnika. Založba Rizzoli je .xi . komuniicPru snnrnčila. rrrnHnin delniški družbi pP. komunikeju sporočila prodajo čelo t, ..grafici Editoriale in s tem naj Po i - n<>*ia^1 vinogradnikov v tržaški pokrajini ter z zanimivo ,re cionalnih koordinacijskih centrov. ^ tehnično sodelovanje med P^-rJLjo državah v razvoju. Razpravljali tudi o informatiki in projektu sektorske informacijske mreže dr v razvoju, (dd) □ BEOGRAD — V Jugoslaviji " ^ hvaljujoče ostrim ukrepom nadzoru do sedaj ni bilo niti enega Prun na slinovke in piarkljevke, je včeraj tiskovni konferenci v zveznem tarlato za na nferenci v zveznem sek^j. informiranje povedal močnik predsednika zveznega komi ja za kmetijstvo Dušan JakovU0^ Kot je znano, se je ta nalezljiva lezen pojavila pri govedu na mto področjih Grčije in Turčije. Visentiniju se obeta vroča jesen RIM — V septembru bodo sindikati sprožili pravo ofenzivo v zvezi z italijansko davčno politiko. Finančnemu ministru Visentiniju se torej obeta »vroča jesen«, saj se bo moral s sindikati pogajati o celotnem načinu obdavčevanja odvisnih delavcev, še prej pia bo moral izpolniti obljube s tem da bo predložil vladi predloge za boj proti davčnim utajam, o čemer bo vlada verjetno razpravljala že v prihodnjih dneh. Gre za vprašanja, ki so za sindikate bistvene važnosti in ugodna rešitev teh problemov je vsekakor predpogoj za začetek konkretnih pogajanj o strukturi prejemkov odvisnih delavcev, to je o draginjski dokladi. Odločnost sindikatov je tu tako velika, da ne izključujejo — kot je včeraj jasno povedal konfederalni tajnik UIL Sambucini — množične mobilizacije delavcev z možnostjo, da napovejo splošno stavko. Eden od problemov v zvezi z davčno politiko je nedvomno vprašanje alikvot davka na dodatno vrednost IVA. Minister Visentini namreč pripravlja radikalno spremembo plačevanja davka na dodatno vrednost, ki se sedaj izračunava po desetih različnih alikvotati, z reformo pia naj bd alikvote ostale samo tri. Sindikati so že pred poldrugim letom, ko je prišlo do dogovora z mi-* nistrom za delo Scotti jem, sprejeli tako spremembo davka na dodatno vrednost, vendar to še ne pomeni, da ima vlada prosto pot, da izvaja davčno politiko po svoji uvidevnosti. Skratka, sindikati (včeraj sta o tem izdala odločno stališče UIL in CGIL) sprejemajo poenostavitev davka IVA, a pod pogojem, da ostane poprečno breme nespremenjeno in še zlasti pod pogojem, da ta »poenostavitev« ne pomeni tudi sistematične podražitve neobhodno potrebnega blaga. CGIL pa v svojem dokumentu dodaja še dve zahtevi: obdavčitev premoženj in vrednostnih papirjev ter določitev minimalnih dohodkov za svobodne poklice, obenem pa tudi znižanje alikvot IRPEF za dohodke do 24 milijonov lir. Obletnica vstaje na Kosovu TITOVA MITROVIČA — Na včerajšnji dan pred 43 leti so v odjeknili prvi uporniški partizanski streli in eksplozija. 30. julija j-T „a sedem komunistov, trepičinih rudarjev, izvedlo prvo oboroženo akc»J ^vi-Kosovu in s tem so začeli boj in vstajo proti nemškemu okupatorju slinški oblasti. Na osrednji slovesnosti ob prazniku je govoril predsednik P1 sedstva CK ZKJ Ali Šukrija. j(o- j »Zaman so vsi poskusi albanskih nacionalistov in iredentistov sovu in tistih iz Tirane, da bi s svojo neposredno protisrbsko Sovi® ^ hajko od leta 1948 do danes zavedli Albance v naši državi. Komun®- ^ predne sile iz vrst Albancev se dobro zavedajo, da so se napredne su ^ skega naroda, predvsem komunisti, došledno bojevali za resnične težnj^jgj terese in svobodo svojega in vseh naših narodov in narodnosti«, Je Ali Šukrija. ip 12 »Vsa naša družbena skupnost bo tudi v prihodnje ustvarjala P°= ^0r&' uresničevanje pxilitike ZKJ o hitrejšem razvoju Kosova, vendar pa jo ljudje te pokrajine zavedati, da je hitrejši razvoj Kosova odvisen Pvjžjjivit1 od njihove delovne discipline, smotrnejšega izkoriščanja vseh razpxn° sredstev, izboljšanje produktivnosti dela in proizvodnje.« (dd) Ob zaključku, ki je bil v nedeljo Nagrajena najboljša vina X. pokrajinske razstave V nedeljo se je v prostorih Trža-•^ega sejmišča zaključila X. tržaška Pokrajinska razstava vin. Višek je Pn seveda v podeljevanju nagrad Posameznim vinogradnikom. Strokov-a z*r>ja je nagrade podelila takole: BELA VINA • nagrada: Danilo Lupine iz Praprota; 2’ nagrada: Bruno Kan tè iz Praprota; nagrada : Silvano Ferluga od r'scanccv. ČRNA VINA *• nagrada: Damiano Maver iz Doline; nagrada: Silvano Ferluga od p,sčancev; 3’ nagrada: Luigi Bortolin iz Milj. TERAN nagrada: Stojan štubclj iz Zgo- 2- nagrada; Mirko Radovič iz Nabrežine; 3. nagrndjj. ou^all Radovič iz Na- brežine. re^a Pokrajinski razstavi so se to-3 najbolje »odrezala« tista vina, ki oh,vZC!a. usPehe tudi na dosedanjih >"8kih in drugih razstavah. Se-vin a je bila tudi kvaliteta ostalih na višini, saj so bila prepuščena razstavo le najboljša vina. vnru sm° že pisali v poročilu o ot-s, tveni okrogli mizi o vinogradni-bjJ1 na Tržaškem, je prav kvaliteta morV.Cn* c'*j vinogradništva, ki ne yjn 0 računati na velike površine raki^ra^0v' lahko pa računa na ka-• nstiko in posebnost vin, ki Peli Vsekakor adute za širši us- Kraška vina Pretir — v“m 50 Prijetna, sveža ne rakt/»^ml°-m°^na' njihov okus je ka Pot ,nsbccn in si vsekakor zalužijo je ra Zahtevnejših sladokuscev. To frontaZS^ava Potrdila. Seveda ostaja d; a za kvaliteto, ki je vezana tu-hunsv. ur.a čakali na opra- J un obveznosti. Naj takoj povemo, da je delo na vseh obmejnih blokih, kljub velikemu navalu, potekalo hitro in brez velikih zastojev. Tako na italijanski, kot na jugoslovanski strani so predstavniki obmejne policije in cariniki v dovolj kratkem času opravili svoje delo tako, da so turisti v avtih v glavnem čakali pol, ali največ tričefcrt ure za prehod meje. Kot so nam povedali na za to pristojnih uradih, je vse potekalo v najlepšem redu. Velikega zastoja ni bilo, avtomobilisti so bili disciplinirani, kakšnih avtomobilskih incidentov ni bilo — torej lahko rečemo, da so se avgustovske počitnice za vse tiste, ki v teh dneh preplavljajo še razpoložljiva letoviščarska mesta v Dalmaciji, Istri, Sloveniji, pa tudi v drugih jugoslovanskih turističnih krajih, začele kar v redu. Bolj pusto je bilo seveda v mestih, kjer avtomobilistom ni bilo potrebno iskati parkirišča. Teh je bilo povsod na voljo. No, pa tudi Tržačani, ki so ostali doma, so si znali pomagati ter so nedeljo preživeli ob morju, v raznih prijetnih gostilnah na Krasu in drugih krajih pokrajine, ali pa na izletih preko meje v Istro, kjer je v nedeljo kar mrgolelo kopalcev (predvsem iz Trsta) v Portorožu, Savudriji, Poreču, Rovinju itd. V nedeljo zvečer se je promet, na blokih ponovno okrepil. Nedeljski izletniki so se vračali, a ker je bil prijeten hlad, tudi čakanje ni bilo mučno. Lepa in prijetna julijska nedelja torej, ki so jo izletniki iz te in one strani meje prebili v prav prijetnem razpoloženju. Pred mejnim prehodom pri Pesku je bila večkilometrska vrsta Odgovor Odboru vzhodnega Krasa Dekret tudi v slovenskem prevodu Kot smo že pisali, so krajevne organizacije od Banov, iz Trebč in s Pad-rič, združene v koordinacijskem od boru, poslale tržaškemu županu, prefektu in predsedniku F-JK pismo gle de razlastitev ob gradnji 4. odseka avtoceste Opčine - Padriče. Pred tem je Koordinacijski odbor poslal pismo tudi družbi ANAS. Poteg ostalih zahtev , so vaške organizacije v pismu poudarile, da morata prefektura in podjetje SIGIC poslati razlaščencem dekret in obvestilo o cenitvi nepremičnin v italijanščini in v slovenskem prevodu. Poleg tega pa so organizacije ugotavljale, da dekret s strani Prefekture ni veljaven, oziroma je njegova veljavnost zapadla, ker ni bil notificiran v času, ki ga predvideva zakon. Pred kakim dnem je funkcionar podjetja, ki skrbi za gradnjo sporočil predsedniku Koordinacijskega odbora, da bodo razlaščenci prejeli nov dekret in tokrat tudi v slovenskem prevodu. Odgovorov na ostata vprašanja in zahteve. Koordinacijski odbor še ni prejel. • Rajonski svet za Kjadin in Rocol sporoča, da se bo sestal 2. avgusta ob 18. uri na sedežu v Ul. dei Mille št. 16. Deželni prispevki v pomoč ostarelim in handikapiranim Deželni odbor F-JK je sprejel' vrsto finančnih ukrepov v korist osta relih in handikapiranih ljudi. Gre predvsem za podpore, ki so namenjene socialnim in stanovanjskim središčem, ki naj zamenjajo tradi cionalne domove za ostarele. Skratka, namesto domov naj bi sc ojačili manjši centri, centri za tora pcvtsko pomoč in skrbstvena in socialna služba. Tako je odbor podelil 54. občinam in drugim javnim ustanovam dve vrsti podpore: prva predvideva nepovratni prispevek v skupnem zne sku 5 milijard lir, ki jih bodo raz delili v okviru triletnega finančnega načrta, drugi prispevek pa bodo izplačevali 11 let in sicer 500 mili jonov lir letno. Skupna vsota, ki jo je dežela namenila, bo znašala 11 milijard lir. Namenjena pa je, kot smo že omenili, nakupu novih apa ratur, za nakup pohištva, za grad njo novih središč, in delno za ob novo nekaterih že obstoječih domov. Na isti seji, kjer je sprejel omenjeni sklep, je deželni odbor sklenil dodeliti !J milijard in 650 milijonov lir v korist tržaške, devinsko nabre-žinske in pordenonske občine. Devinsko-nabrežinska, tržaška in pordenonska občina bodo prejele pri spe vek za upravljanje domov in osebja, ki sta jih imeli v oskrbi ukinjeni ustanovi ONDI in ENLRP. Gre v bistvu za tri domove za ostarele s skupno 400 ležišči v Trstu, za dom v Sesljanu in za dom v Pordenonu. Prispevek naj bi kril 75 od sto stroškov za tekoče leto, ki jih imajo občine za upravo domov. Kopališče Ausonia: pomol buri duhove Tržaški župan Riehetti je sprejel delegacijo obiskovalcev kopa’išča Ausonia, ki sta jo spremljala občinski svetovalec Maccan in upravnik kopališča Valdcmarin. Protest, ki ga je delegacija predstavila županu, izhaja iz zaskrbljenosti ob vložitvi načrta Tržaškega pristanišča za gradnjo novega pomola. Ob pričetku del bi namreč ves odpadni material onesnaževal kopališče. Župan je zagotovil, da bo podprl prošnjo, s katero obiskovalci kopališča zahtevajo, da bi se gradnja pomola začda ob koncu poletne sezone. Zaključen festival v Zgoniku ■feiH V nedeljo se je v Zgoniku zaključil festival komunističnega tiska, ki ga je priredila tamkajšnja sekcija K Pl »Just Pegan«. Nedeljski program je med drugim predvideval tekmovanje v briškoli, slikarski ex tempore namenjen otrokom iz vrtca in osnov ne šole in seveda ples z ansamblom L. Furlana. Obisk je bil dober, posebno veselje pa je vladalo na otroškem ex tem- pore; veselje in prizadevnost, lahko vidimo na gornji sliki. Osrednja točka festivala v Zgoniku pa je bil gotovo sobotni nastop slovenskega kantavtorja Andreja Šifrerja, ki se je številnemu občinstvu predstavil s svojimi znanimi in tudi pri nas priljubljenimi pesmimi. Lepo vreme je seveda pripomoglo k splošnemu uspehu festivala. V Brindisiju počastili spomin Vincenza Giganteja Pred dnevi so v Brindisiju počastili spomin Vincenza Giganteja, komunističnega voditelja in nosilca zlate kolajne za zasluge v odporništvu, ob 40. obletnici smrti v tržaški Rižarni. Lik Giganteja je na tamkajšnjem prazniku »Unità« orisal bivši predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Mario Colli, ki je podčrtal njegov doprinos v borbi za svobodo. Župan mesta Brindisi je ob tej priložnosti najavil ustanovitev posebne štipendije za raziskovanje življenja in dela Vincenza Giganteja. Seja deželnega sveta F-JK Deželni svet Furlanije - Julijske , krajine je včeraj z večino sprejel zakonski osnutek o posebnih prispevkih za gorske predele, ki jih je septembra lani hudo prizadela vremenska ujma s povodnji in vrsto zemeljskih usadov. Takrat je bilo prizadetih 22 občin. Prispevki znašajo skupno 48 milijard lir. Proti zakonskemu osnutku sta glasovali KPI in DP, misovci in MF pa so se vzdržali. Deželna skupščina je medtem začela tudi razpravo o spremembi deželnih zakonskih določil v zvezi s potresom. • Drevi se bo na igrišču v Ul. S. Marco zaključil petdnevni festival »U-nità« na Elizejskih poljanah. Za prijetno zabavo bo poskrbel ansambel Levinia. pismo uredništvu - pismo uredništvu Razmišljanje po končani maturi Spoštovano uredništvo! Mogoče bo ta naš prispevek po dol-, gem čtivu, ki smo ga bili deležni na vaših straneh o poteku letošnjih zrelostnih izpitov na slovenskih višjih srednjih šolah, zadnji, čeprav je morda edini, ki poudarja nekatere temeljne točke, ki jih doslej nismo zasledili. Tudi mi, dijaki petega letnika slovenskega poklicnega zavoda za indù-, stri jo in obrt »Jožef Stefan«, smo letos maturirali. In smo celo prvi med maturanti zvedeli za svoje s težavo dosežene točke... Komisija se je namreč odločila, da bo preverjala naše znanje že v soboto 7. julija, medtem ko so javna občila po celi republiki napovedovala, da bodo kandidati ustno zagovarjali svoje znanje šele v po- Edvinu in Mileni družila mala VIDA se je pri- Srečnima kolegi. staršema čestitajo Svoji odbornici čestita maturi ELENI ADAM ob uspešno opravljeni ŠZ Gaja Skup ina naših maturantov na izletu po Jugoslaviji :p /Z v: Po zrelostnih izpitih se je tudi letos večja skupina tržaških in goriških maturantov odpočila na tradicionalnem maturantskem izletu po Jugoslaviji. Letos je odpotovalo na izlet skup no 46 naših višješolcev, ki so jih, poleg pedagoškega svetovalca SR Slovenije za slovenske šole v Italiji Silva Faturja spremljali še štirje zamejski šolniki. Maturantje so odpotovali v sredo dopoldne z avtobusom v Ljubljano, od tu pa so z letalom poleteli v Skopje. Tu so si ogleda1! zanimivosti mesta, nato pa so si z avtobusom ogledali še nekatere druge kraje Makedonije, ki je bila letos glavni cilj maturantskega izleta. Na izletu so se naši dijaki dobro počutili in se v soboto vsi zadovoljni srečno vrnili domov. (Na sliki posnetek s povratka). nedeljek, 9. julija. No, v torek pa smo mi že zaključili. V soboto smo se torej po pismenih »skušnjah« zvrstili pred komisijo. Pred skupino ljudi, ki naj bi od nas zahtevala dokaz zrelosti, sposobnosti in smisla za urejanje našega bodočega življenja. Težka in zahtevna naloga zagovarjati svojo zrelost, težka in zahtevna naloga preverjati jo! Bili smo ji kos. Komaj tretjič ponosno stopajo maturanti »Jožefa Stefana« čez šolski prag...Komaj tretjič pred štiridesetletnico zamejskega šolstva... Zato naj se nam oprosti naša želja po izpopolnjevanju predvsem v tehnični smeri, naša nepripravljenost predvsem na književnem področju, v katerem blestijo naše »elitne šole«. Taka »glasba za izobraženčeva ušesa« se pri nas ni slišala... Nekoliko preveč je ■ zabrnel takt strojev, poskočila napetost električnega toka in zažvenketale epruvete. Tega pa cenjena komisija ni slišala... Kako naj bi sicer —_ ti zvoki so nam polnili ušesa trideset ur na teden, tako da smo lahko ostalih šest ur cenili čipke slovenske in italijanske besede. V teh je marsikdo zaživel in marsikomu so se vezja, kisline in ilip-flopi odtujili, da je pomislil tudi na druge smernice v svojem življenju. Odločitve pa so na žalost pri komisiji naletele na naivnost in namigovanje. Morali bi izbrati gimnazijo... Zdi se, da smo že po prvih korakih zašli... In če hočemo pač komu dokazati, da se moti, je treba pač poskrbet1, da se preveri, če je sploh »na ko nju«... in dokazali smo, da smo samo... »na psu«... Posebno v literarnih predmetih. Velikodušno ' so nas tudi poldrugo uro povpraševali po sodobnih in manj sodobnih književ nikih, celo do humanizma in renesanse so segli, saj se v tem vsak slovenski izobraženec čuti močan, čeprav kljub skorajšnji štiridesetletnici svojega neutrudnega dela s te žavo pove stavek, ki je podoben knjižni slovenščini... Gospa predsednica, ki se je najbrž zgražala ob naših hudih jezikov nih grehih, se kajpada ni mogla spotakniti ob naloge iz tehničnih predmetov. Sicer pa — kaj koga zanima nagli korak sodobne tehnike, če pa je vsak dolžan meriti in mi riti svoj jezik! Kar smo po petih letih polnih ur nikov povedali, je vse izzvenelo, ker je bilo pač naše izražanje nezadostno. Toda ali je bilo izražanje nekaterih naših profesorjev tehničnih predmetov sploh zadostno? So bili sploh vsi tisti suplenti, začasno nameščeni in prav tako obrazi, ki smo-jih spoznali samo za nekaj tednov, ki so se pulili za papir in habilitacijo, ki so v najboljšem primeru diplomirali na italijanski fakulteti, so bili sploh spo sobni povedati čisto slovensko misel? Do razumevanja tehničnih zakonov in pravil smo si pomagali z nepopolnimi in spornimi razlagami v tehničnih priročnikih. S slovarji smo pridobili besede, s katerimi smo nato razpolagali po svoje... In vse je privedlo do nerazumevanja. In to nerazumevanje med nami in cenjeno komisijo sega še dlje, daleč mimo tistih točk, od katerih ne bo odvisno naše življenje, saj je mnogo drugih, morda celo preveč usodnih trenutkov. Nerazumevanje korenini v celotnem našem šolstvu... No, do teh korenin pa bi ne segli. Težko jih je ruvati, saj nismo izkušeni in tildi ne vešči v lepih besedah, s katerimi bi vam to očitno rano lahko podrobneje opisali. Morda pa jih bo le mogoče kdaj izruvati. Mogoče takrat, ko se bo vsak izmed nas uveljavil v cilju »svoje« poti... Državni poklicni zavod za industrijo in obrt »Jožef Stefan«. Maturanti 1984: Boris Škerk, Stojan Paro vel, David Furlan, Walter Škerk, Niki Filipovič, Teo Kralj, Silvano Sancin, Ivo Tul. Cagiva v avto Ko je 17-letni Oscar Guidone vozil svoj motor cagiva po Ul. Bernini, je na križišču z Ul. del Bosco trčil v alfo 33, ki jo je upravljal 22 letni Massimo Divis iz Ul. Lonza 2. V trčenju je Guidone zadobil pretres možganov in udarce po glavi in levi nogi, tako da se bo moral na nevrokirurškem oddelku boinišnice na Kati-nari zdraviti 30 dni. Sedem dni pa se bo morala zdraviti tudi Divisova sopotnica, 20-letna študentka Gabriella Orlando iz Ul. Giusti 4, Avstrijsko priznanje tajniku Razstavišča V zahvalo za trud, ki ga je vložil v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in Avstrijo je preje* glavni tajnik 'Tržaškega razstavišča avstrijsko priznanje. Avstrijski generalni konzul v Italiji Peter Klein J® namreč izročil Tamaru zlato odličje za zasluge avstrijske republike. Pestra dejavnost mednarodnega združenja za prosti čas Združenje Association internationale du temps libre bo organiziralo v av' gustu niz zanimivih prireditev. Tak® bo v nedeljo, 5. avgusta ob 18. ud na sedežu v Ul. Trento, 1. nadstr-(tel. 60888) na sporedu srečanje na temo glasbe in skladb iz začetk3 dvajsetega stoletja do petdesetih l®1. Skladbe bodo izvajali na klavir. Dan kasneje, v ponedeljek, 6. avgusta, vedno ob 18. uri bo na sp®" redu predvajanje filma o Tibetu; * sredo, 8. avgusta, ob 18. uri bo sP*!' znavni večer ob glasbeni spremljav*-V petek bo priredilo združenje dri*' žabno večerjo (rezervacije po l®1, 60888 najkasneje do 6. avgusta). V nedeljo, 12. avgusta zjutraj priredilo združenje sprehod od sljana do Devina po tako imenovat** Rilkejevi poti. Zbirališče ob 8.30 ** sedežu v Ul. Trento 1. čestitke Čeprav nekoliko pozno, toda P1"3 zato veliko bolj iz srca čestita n®v, pečeni knjigovodkinji SONJI « ŠTIN - Ženski pevski zbor R®Pe tabor. razstave J V TK Galeriji, UL sv. Frantiti»,# Je odprta razstava FINIUM FRONS * *r\ PRESS osmih slikarjev dežele Furlan«» Julijske krajine. j V galeriji Cartesius je na °8l®d dru del razstave z naslovom »Pregled a» niče«. Gre za grafike 45 tržaških b* nih umetnikov. razna obvestila Skavtska organizacija - Tržaško ^ stvo veje volčičev in veveric °®ve (ja vse svoje člane in njihove starše, bo odhod na tabor jutri, 1. avg® je ob 7.30 iz Sežanske železniške P°sUi Prireditve in sporočil0 kulturnih društev in organizacij KD J. Rapotec priredi 4., 5. *** jP avgusta SAGRO. Program : v st,b°grai-nedeljo ples z ansamblom Otta via *’bC| ka; v ponedeljek bo igral ansa» v Aries. V soboto otroški ex temp®* nedeljo nastop godbe iz Pridvora, dilo bo nagrajevanje otroškega ex pore. Vabljeni. ..c0o Slovenski deželni zavod za \!rad* izobraževanje sporoča, da bodo zaprti od jutri do 25. avgusta. Po hudi prometni nesreči v Gorici Goričan se bori s smrtjo v tržaški bolnišnici Včeraj ponoči so sprejeli s pridržano prognozo na oddelek za nujne posege tržaške glavne bolnišnice 37-letnega Rudolfa Mersccchija iz Gorice, Ul. Parini 16. V bližini gori-ške bolnišnice je s svojim avtomobilom, v katerem sta bili še njegova žena in hčerka, iz še neznanih razlogov zavozil s ceste. Zadobil je hude udarce in zlome po vsem telesu, v bomšnico pa so ga sprejeli v nezavesti. Smrt v domu za ostarele Včeraj se je v popoldanskih urah v domu za ostarele »Don Marzario« v Ul. San Nazario pri Proseku pripetil dogodek, ki je dvignil mnogo razburjenja. Ko je bil 94-letni Giuseppe Pa-nusca iz Trsta, sicer pa dolgoletni stanovalec doma, na terasi le-tega, se je nenadoma počutil slabo in se zgrudil. Vsa zdravniška nega je bila zaman, saj je starec takoj izdihnil zaradi srčne kapi. O tem domu se širijo najrazličnejše govorice, predvsem pa o razmerah, v katerih deluje, in pač njegovi redni obiskovalci živijo. Tudi Primorski dnevnik se je pred kratkim pozanimal o stanju tega doma, vendar pa je dobil odgovor, da se je treba za infor- macije obrniti na občinsko uPraV°z0r-dom je že več časa v središču P® ^ nosti tržaške javnosti, ta dogod® mora biti še nadaljnja spodbuda k * nosti okoli teh govoric. Tržačana ran jenu v nesreči pri Dubrovniku Včeraj zjutraj se je v trža^lijnj3 nišnici predstavila 27-letna {]l Loredana Secco por. Mezzan * -eno Mauroner 18/1. Imela je desno zapestje, vidno pa je bila P^eZ- _______________ --- . -, bil® čena tudi po desnem delu obraza žari jeva je izjavila, da se Je ujisk* že pred tremi dnevi v avtorn®^ nesreči na cesti med Beograd je Dubrovnikom, ko je alletta, ^c§jlc®-vozil njen mož Mario, trčila v 'gi- Mezzarijevo so sprejeli na 0 pfO-ski oddelek tržaške bolnišnice-^,!! gnozo okrevanja v 40 dneh, *** peko so njenega moža že takoj P|nSK® sreči sprejeli v neko jugosl® bolnišnico. spT®jC* • Tržaški župan Riehetti J® včeraj na vljudnostnem ob*s\,,,a rala Gianfranca Lai li ja n°v f veljnika tržaških vojaških eno • PRIMORSKI DNEVNIK — 31. julija 1981 □ stran 5 n XXtlim olimpijske igre LOS ANGELES 1984 Ameriški lov na kolajne meričani so bili v prvem dnevu zelo uspešni tudi v kolesarstvu. Zmagal je namreč domačin Xl Grewal (na sredi) pred Kanadčanom Bauerjem (levo) in Norvežanom Lauritzenom (desno) (Telefoto AR) LOS ANGELES —r Po »holly-vvoodski« svečani otvoritvi so se na 23. olimpijskih igrah začeli boji za kolajne. Že po prvih dveh dneh je jasno, da bodo Američani pobrali daleč največje število kolajn na teh igrah. Že po prvih tekmah je tudi povsem jasno, da je bojkot držav vzhodnega bloka zadal tem igram, glede kakovostnih dosežkov hud udarec. Predvsem se pozna odsotnost Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije, tako da imajo Američani odprto pot tudi v disciplinah, kjer doslej niso bili vodilni. Če bodo morali Američani v moškem plavanju voditi račune z odličnim Zahodnim Nemcem Michaelom Grossom, pa bodo v ženski konkurenci, ob odsotnosti odličnih Vzhodnih Nemk, praktično pobrali vsa zlata odličja. Seveda to ni in ne more biti uteha za tiste, ki so »krivi« za ta bojkot. Olimpiada bo v Los Angelesu prikrajšala za veliko zadoščenje prav tiste tekmovalce in tekmovalke, ki so se za te igre tako dolgo in požrtvovalno pripravljali. Ob odsotnosti »velikanov« vzhodnega bloka pa se je na tej olimpiadi odprla pot do kolajn in slavja Kitajcem, ki so na teh igrah že posegli po nekaj kolajnah. Kitajci bodo verjetno tudi »druga velesila« v Los Angelesu. Italijani so v teh prvih dveh dneh gotovo pričakovali več. V kolesarstvu so na tihem upali, da jim bo Maria Canins prisvojila zlato kolajno. Kolesarka pa je imela zvrhano mero smole in se je morala zadovoljiti le s petim mestom. Med moškimi pa so »azzurri« zabeležili pravo katastrofo. Dirko v cestni vožnji za posameznike je namreč dokončal le Volpi. Po drugi strani so Jugoslovani prav v kolesarstvu dosegli enega svojih naj večjih uspehov. Bojan Ropret je bil namreč v cestni vožnji za posameznike odličen sedmi, kar je doslej najboljša jugoslovanska uvrstitev na olimpijskih igrah sciplini. V tej di kolajne ZDA 7 3 0 LR Kitajska 2 1 1 Zah. Nemčija 2 0 3 Kanada 1 3 0 Avstralija 0 1 2 Francija „ 0 1 1 Švedska 0 1 0 Japonska 0 0 1 Nizozemska 0 0 1 Norveška 0 0 1 V. Britanija 0 0 1 V KOlESARSTVU in streljanju Schmidtkeju (ZRN) in Etzelu (ZDA) *adnji sinočnji zLti kolajni podeifi. '\NGELES — Pozno sinoči so se dva kompleta kolajn. km kolesarstvu (hitrostna vožnja na ličje ,, lar)om z mesta) je zlato od-®cl,OUdn° ** ^a*1,Kk|i Nemec Fredy Uvrstit v' drugo mesto se je ji n.. .IVauadčan Curtis Harnctt, tret-^ Je bil Francoz Fabrice Colas. svoj.. ’]£a*d pa so še bolj napolnili da p, reco<< kolajn z zmago Edwar-ska pnj^i*) v streljanju (malokalibr- V i ,• Uiesto' * konkurenci se je na drug bronast VT* 4 S * * 8^* Francoz Michel Burj Uec jv«-®, kolajno pa je osvojil Briti chael Sullivan. zaklju^!i: kosovne razlike (redakcij Veda n(. < m<> pribIižno ob 24.30) st kolajn [Moremo posredovati ostali K| s° jih podelili ponoči. V plavanju začetek s svetovnimi rekordi LOS ANGELES — Štiri zlate iz štirih plavalnih finalov prvega dne. In vendar so ZDA nekoliko nezadovoljne s tem izkupičkom. Dve dekleti sta na 100 m prosto istočasno prispeli do roba. Niti do stotink točne ure ju niso ločile in podelili so dve zlati ter eno bronasto. Ekipa ZDA je tako povsem v nor mi osvajanja zlata, boli pa jo hud poraz, ki ga je doživela na progi 200 m prosto. Zahodni Nemec Michael Grošs je izredno suvereno potrdil, da upravičeno računa na naslov enega najboljših športnikov teh iger. »Albatros« iz Offenbacha je v finalu plaval manj sproščeno kot v predtekmovanju, vseeno pa se je delo rok čudovito zlilo z udarci nog in zmaga je bila jasna že po prvih 50 metrih. Oba Američana Heath in Float sta močno odpovedala in med njiju se je presenetljivo vrinil drugi Nemec Fah mer. Padel je svetovni rekord, ki znaša sedaj 1”47”44, samo 11 stotink manj od prejšnjega, kar dokazuje, da Gross ni bil v življenjski formi. »Bil sem gotov zmage že po prvih 50 metrih«, je izjavil Gross po tekmi. »Vedel sem, da mi v zaključku nihče ni kos in računal sem tudi na svetovni rekord.« Svetovni rekord in presenečenje sta bila značilna za moški finale na 100 m prsno. Po pričakovanju jo padel svetovni rekord in Lundquist je bil med tistimi, ki bi ga morali doseči, boljši od prejšnje znamke' pa je b:l tudi drugi, Kanadčan Davis. Razočaranje za domačine je bil bivši rekorder Moffet, samo peti. Plavalna veteranka Caulkinsova je končno osvojila olimpijsko zlato na 400 m mešano in dosegla tudi letos najboljši čas na svetu, finalna tekma pa je bila tehnično zelo slaba in skoraj vse plavalke so dosegle slabše čase kot pred OI. Veliki presenečenji sta pripravili Avstralka Liandellsova in Nemka Zindlerjeva, ki sta osvojili kolajni, kljub temu da sta bili na osniem oz. sedmem mestu teoretične lestvice. Prvi dan bo šel v arhiv zaradi dveh prvih mest na 100 m prosto za ženske. Presenečenje je uspeh Stein-seiferjeve, ki je na papirju zaostajala za Hogsheadovo. Tehnično je bil finale dokaj slab, celo slabši od predtekmovanj. Brata Borut in Darjan Petrič sta na 200 m prost» izpadla. Njuna časa nista bila dovolj niti za mali finale. IZIDI 200 M PROSTO MOŠKI 1. MICHAEL GROSS (ZRN) 1’47”44 (svet. rekord); 2. MICHAEL HEATH (ZDA) 1’49”10; 3. THOMAS FAHR-NER (ZRN) i’49 ’69; 4. Float (ZDA) 1’50”18; 5. Mestre (Venez.) 1’50”23; 6. Drost (Niz.) 1’51”62; 7. Dell’Uomo (It.) 1’52”20; 8. Dane (Avstral.) 1 minuta 53”84. 400 M MEŠANO ŽENSKE 1. TRACY CAULKINS (ZDA) 4 minute 39 ”24; 2. SUZANNE LANDELLS (AVSTRAL.) 4’48 ”30; 3. PETRA ZIN-DLER (ZRN) 4’48”57; 4. Heon (ZDA) 4”49””41; 5. Gingras (Kan.) 4’50”55; 6. Mc Ginnis (Kan.) 4’50”65; 7. Stanley (VB) 4’52”83; 8. Bomstad (Norv.) 4’53"28. 100 M PRSNO MOŠKI 1. STEVE LUNDQUIST (ZDA) 1 minuta 01"65 (svet. rekord); 2. VICTOR DAVIS (ZDA) 1'01”99; 3. PETER EVANS (AVSTRAL.) 1’02”97; 4. Moorhou.se (VB) 1’03 ”25; 5. Moffet (ZDA) 1’03”29; 6. Stocks (Avstral.) 1’03”49; 7. Morkcn (ZRN) 1’03””95; 8. Avagnano (It.) 1’04'Tl. 100 M PROSTO ŽENSKE L CARRIE STEINSEIFER (ZDA) IN NANCY HOGSHEAD (ZDA) 55”92; 3. ANNEMARIE VERSTAPPEN (NIZ.) 56’”08; 4. Van Bentum (Niz.) 56 ’43; 5. Pearson (Avstral.) 56”83; 6. Croft (VB) 56"90; 7. Schuster (ZRN) 57”!; 8. Russei (Avstral.) 58”09. ZDA 7'18"87 V kvalifikacijah štafet 4 X 200 m prosto za moške je četverka ZDA postavila nov svetovni rekord s časom 7’18”87. Prejšnja znamka je bila s časom 7’2O’”40 last ZRN. Italijanska ekipa je bila zaradi napačne predaje diskvalificirana. Težki časi za časnikarje... SAŠA RUDOLF Posebej Za Primorski dnevnik Z nedeljskim pričetkom bojev na 29 prizoriščih 32. olimpijskih iger, so se za akreditirane časnikarje v Los Angelesu pričeli težki dnevi. Razdalje med ho-_ teli, radiotelevizij-(Internet- skim centrom IB J®T), s. J fonai Broadcasting Cen 'Rame' plovnim središčem NPC hvališ*; e.Ss Center), s stadioni, tek-S? t^lilc.šnp” !,r(mi °^mDijskimi vasmi ]lfi edini ■ u v nekaterih primeta «hod helikopter. Toda na n}5° PomiS°r ^edstvo organizatorji * ”"■»«<. osK.ro ioi fede|j “?'■ dokaj zastareli in s ,r°k. iore^fcosti osnovnošolskih o „as!e none pripravni za od- ^irnani$n Jn k°tcna. Toda to je še ]3a ^všečnost. Časovna razlika med Los Angele-, som in Evropo znaša devet ur, kar pomeni, da je treba žimti po losan-geleški, delati pa po tržaški uri. Dopisniki dnevnikov so nekoliko na boljšem, saj si tekmovanja lahko o-gledajo tudi preko televizijskih zaslonov, do intervjuja pa pridejo s telefonom. Povsem drugače pa je za radiotelevizijske poročevalce: poročati je treba istočasno s kraja samega in do mikrofona pripeljati protagonista. Za radijskega poročevalca se večerni losangeleški delovni dan konča ob 24., ko pošlje dopis za radijski dnevnik ob 10., nato počaka do L, ko odpelje avtobus iz 1BC v hotel. Vožnja s šolskim avtobusom traja 16 minut, v najboljšem primeru bo torej n postelji nekaj pred poldrugo uro. časa za spanje skoraj ne bo, saj mora iz postelje najkasneje ob 3.15, kajti ob 3.54 odpelje izpred hotela avtobus proti MCP, kamor bo dospel ob 4.09. Tu ima petdeset minut za zajtrk, nakar se bo vkrcal na drug avtobus za Coto De Casa, kjer se za zlate kolajne borijo v modernem peteroboju. Potovanje v 120 km oddaljeni Coto De Casa traja s šolskim astobusom, ki vozi po JreCz-ayu Sant Ana in Sant Diego, polni dve uridn pol. Iz Coto de Casa nadaljuje pot z miniavtobusom »Shuttle« do tekmovališča samega. Potovanja je vendarle konec po dvajsetih minutah vožnje. Povratek traja uro - dve zaradi zasičenosti prometa m »jreewaym. Tako bo dopisnik v radiotelevizijskem centru n Holly-woodu, kjer so bili nekoč tudi Columbia Picturs šele ob 20. uri. Sledila bo montaža zvočnega gradiva, tipkanje dopisov za radijske dnevnike, vse do 1. ure po polnoči, nakar se prične nov dan, nova potovanja. Coto De Casa pa nikakor ni najoddaljenejše tekmovališče. Dokaj daljšo pot imajo na primer kolegi, ki spremljajo veslanje v Lake Casitasu, ali oni, ki poročajo o konjskem športu in Fires Bancka Račka na skrajnem južnem robu mesta, več kot 200 km od Hallywooda. Na kameli bi bilo bolje ■ ■ ■ Kaže, da so Egipčani vendarle spretnejši na kamelah kot na konjih. Ahmed Nasser je imel namreč na tekmi v Los Angelesu s svojim konjem velike težave (Telefoto AP) Premoč domačih kolesarjev v cestni vožnji za posameznike in veliko razočaranje za Italijane Zmaga domačina, Jugoslo van Ropret odličen sedmi LOS ANGELES — V prvi kolesarski preizkušnji olimpijskih iger je zlato odličje osvojil domačin Alexi Grewal, ki je v končnem sprintu prehitel na ciljni črti Kanadčana Bauerja. Celotna dirka je potekala v nemogočih vremenskih razmerah, saj je vročina presega'a 40 stopinj C., tako da so celo gledalci, ki jih je bilo več kot 100 tisoč, komaj zdržali. 150 kolesarjev iz 53 držav je startalo v trenutku največje pripeke in v prvih krogih sta vodstvo prevzela Avstrijec Wech-selberger in Norvežan Lawritzen. Dvojica je prednost izgubila po 100 kilometrih vožnje, ko ju je ujela skupina, v kateri sta bila tudi Jugoslovana Bojan Ropret in Čerin. 60 kilometrov pred ciljem se je sedmerica kolesarjev, v kateri so bili Američani Grewal Rogers in Phinney, Norvežana Saether in Lawritzen, Kanadčan Bauer in Kolumbijec Arango, odlepila »od drugih« in ko je do konca dirke bilo še 30 km vožnje, se je začel dejanski boj za kolajne in za boljša mesta. Grewal se je pognal naprej, toda skupina šestih kolesarjev mu je bila stalno za petami. Ameriški kolesar je beg poskusil še v zadnjem krogu in vložil zadnje' sile v dvoboj z Bauerjem, ki ni popuščal. Prav v finišu pa je Američan za kolo prehitel Kanadčana in si priboril zlato odličje. Alexi ja Grewala iz Asna v Koloradu so na predolimpijski mednarodni dirki po Koloradu diskvalificirali zaradi jemanja prepovedanih poživil in ga izključili za mesec dni. Dva dni pred začetkom olimpiade pa so ga po- milostili in nedvomno je Grewal vrnil uslugo Odlični Kanadčan Steve Bauer je osvojil srebrno kolajno, bronasto pa si je povsem zaslužil Norvežan Lawritzen. V jugoslovanski reprezentanci pa je bilo veliko navdušenja za izvrstno uvrstitev Bojana Ropretm Kranjski kolesar, ki je pri svoji tretji olimpiadi, je s 7. mestom v cestni dirki zabeležil doslej najboljšo jugoslovansko kolesarsko uvrstitev na olimpijskih igrah, ki je pripadala Janezu Žirov- Med ženskami Američanka niku (8. mesto na olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu). Ropretdva tekma je presegla vsa pričakovanja in sam kolesar je na cilju izjavil, da bi z večjo mero sreče lahko bilo še boi je. Jugoslovanski kolesarji pričakujejo sedaj ekipno vožnjo, v kateri računajo na boljši nastop in dobro uvrstitev. Osi ali jugoslovanski kolesarji so zasedli nižja mesta. Primož Čerin, ki je bil večji del dirke v ospredju, je proti koncu popustil in zasedel končno 35. mesto. Pavlič in Cuderman pa sta bila 42. oziroma 46. Pravi polom pa so zabeležil Italijani, saj je od »azzurrov« dirko dokončal le Volpi, ki je osvojil 13. mesto. KONČNI VRSTNI RED 1, Alexi Grewal (ZDA), ki je 190 km prevozil v 4.59’57”; 2. Bauer (Kan.) 4.59”57”; 3. Lauritzen (Nor.) 5 ur 18”; 4. Saether (Nor.); 5. Phinney (ZDA) 5.0P16”; 6. Rogers (ZDA); 7. Ropret (Jug.); 8. Nora (Kol.) 9. Kif-fel (ZDA) 5.0P40”; Trinkler (Švi.)... 35. Čerin (Jug.) 5’15’27”; 42. Pavlič (Jug.) 5.18”01”; 46. Cuderman (Jug.) 5’22’17”. LOS ANGELES — V prvi ženski kolesarski olimpijski preizkušnji je slavila Američanka Connie Carpen-ter, kateri so na 79,2 km dolgi progi ustrezno pomagale ostale članice ameriške reprezentance. Srebrno kolajno je osvojila Havajčanka Rebec-ea Twigg, ki je bila pred dvema letoma svetovna prvakinja v zasledovalni vožnji. 27 letna Connie Carpen-ter je bila kar dvanajstkrat prvakinja ZDA v hitrostnem drsanju Italijanka Maria Cannins, ki je veljala za favoritinjo na tej dirki in ki so jo izbrali tudi v italijansko reprezentanco v teku na smučeh na ZOI v Sarajevu, pa je imela zvrhano mero smole in orava serija nezgod je preprečila boljšo uvrstitev od 5. mesta. Končni vrstni red 1. CONNIE CARPENTER (ZDA), ki je 79,2 km prevozila v 2.11*14” ; 2. REBECCA TWIGG (ZDA); 3. SANDRA SCHUMACHER (ZRN), 4. Lar- Američanka Connie Carpenter sen (Nor.), 5, Cannins (It.), 6. I»ngo (It.) po 1*21”; 7. Soerensen (Dan.) po 2’14”; 8. Enzenauer (ZRN), 9. Seghizzi (It.), 10. Parks (ZDA). V prvem kolu kvalifikacijskega dela košarkarskega turnirja tudi nekaj presenečenj Italija in Jugoslavija pa po pričakovanju Doping kontrola nekoliko »udomačena«? Veliko pred začetkom 01 so Američani celo izjavili, da ne nameravajo opravljati kontrol proti dopingu. Razlog? Pregledi bi zahtevali prevelike stroške. Končno so se morali podrediti zahtevam MOO in na papirju je v Los Angelesu vse v redu. Po dveh kolesarskih dirkah so postale ZDA velesila, zanimivo pa je, da je bil zmagovalec moške dirke Grewal diskvalificiran zaradi dopinga na nedavni dirigi po Koloradu, ženska ekipa ZDA, katere članice so bile na prvih mestih iste krožne dirke pa je pred zadnjo etapo v celoti odsto pila. Dogodek so mnogi postavili v zvezo s kontrolo za odkrivanje dopinga. Značilen je tudi odnos zdravniške komisije, ki je skoraj povsem libera lizirala kafein. Nebiolo z?! predsednika Danes in jutri bo v Los Angelesu zasedal kongres mednarodne atlet ske zveze. Italijan Primo Nebiolo bo spričo dejstva, da bo Rim l. 1987 gostil drugo SP, skoraj gotovo potrjen za predsednika. V prvem kolu košarkarskega tur nirja sta tako Italija kot Jugoslavija, kot predvideno zmagali proti Egiptu oz. proti ZRN. V isti skupini je za presenečenje poskrbela Avstralija, ki je odpravila Brazilijo. V B skupini so ZDA brez težav premagale Kitajsko, Španija po izenačenem boju Kanado, Urugvaj pa je presenetljivo po podaljšku ugnal Francoze. ITALIJA — EGIPT 110:62 (56:31) ITALIJA: Marzorati, Sacchetti 8, Riva 26, Meneghin 6, Villalta 6, Ca glieris 4, Bonamico 7, Gilardi 14, Magnifico 13, Premier 6, Brunamon-ti 2, Vecchiaie 12. Italija je brez večjih težav premagala skromne Egipčane. Za Gambo-ve varovance je bil to le trening pred zahtevnejšimi nastopi. Najboljši so za Italijo bili Riva, Gilardi in Dino Meneghin med tekmo z Egiptom Vecchiaie, pri Egipčanih pa sta se izkazala Soliman in Khaled, ki sta dosegla vsak po 15 točk. JUGOSLAVIJA - ZRN 96:83 (49:41) JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 21, A. Petrovič 8, Zorkdč 4, žižič 2, Sunara 4, Vukičevič 2, Knego 7, Radovanovič 15, Nakič 2, Dalipagič 29, Mutapčic 2. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca ni prikazala ravno najboljše igre v uvodnem srečanju z zahodno-nemškimi košarkarji. »Plavi« so bili v težavah proti neugodni conski o-brambi, s katero so visoki nemški igralci precej omejili udarno moč jugoslovanskih košarkarjev v napadu. V jugoslovanskih vrstah sta dobro zaigrala le Dražan Petrovič in Dalipagič, deloma je zadovoljil še Radovanovič, vsi ostali pa so igrali krepko pod svojimi sposobnostmi. V nasprotnikovem moštvu se je kot izrazit strelec izkazal mladi krilni igralec (205 cm) Detles Schempf, dobro pa sta se odrezala tudi visoka centra Blat in Welt. Zvezni selektor Novosel je po tekmi izjavil, da je zadovoljen s prikazano igro ter čestital nemškemu moštvu, ki je v razmeroma kratkem obdobju napredovalo in se razvilo v nevarno, uigrano in za vsakega nasprotnika neugodno ekipo. A SKUPINA IZIDI 1. KOLA Italija - Egipt 110:62; Jugoslavija -ZRN 96:83; Avstralija - Brazilija 76 proti 72. LESTVICA Italija, Jugoslavija in Avstralija 2, Brazilija, ZRN in Egipt 0. B SKUPINA IZIDI 1. KOLA Urugvaj - Francija 91:87 (P-P-)’ ZDA - Kitajska 97:48; Španija - Kanada 83:82. LESTVICA ZDA, Španija in Urugvaj 2, Francija, Brazilija in Kitajska 0. Italija — ZRN 80:72 (33:39) V drugem kolu košarkarskega turnirja v moški konkurenci je ItalU8 sinoči premagala ZRN. ŽENSKI TURNIR ZDA — Jugoslavija 83:55 V modernem peteroboju Italijani v vodstvu Italija se menda pripravlja na po-,1 polno zmagoslavje v modernem peteroboju. Daniele Masala vodi po preiz kušnji v jahanju pred rojakom Masut lom. Prva je Italija tudi ekipno. Manjše zanimanje za to panogo je poživil anonimen telefonski poziv, ki je najavljal eksplozijo bombe na tekmovalnem prostoru, kjer bi moral biti v večernih urah sprejem za VIP. Policija je hitro pritekla in vse pregledala. Našla ni ničesar in VIP so se lahko zabavali brez skrbi, čeprav jih je policija obvesti'a o možnosti atentata. Odbojka: premagali so Kanado »Azzurri« uspešni Italija je v otvoritveni tekmi odbojkarskega turnirja premagala Kanado s 3:1 (10:15, 15:4, 15:6, 15:7). Kanadčani so opravičili svoj sloves možne velesile samo v uvodu, medtem ko so »azzurri« z lahkoto pospravili točki v nadaljevanju. Kanade so se Italijani posebej bali. Pri Italijanih je bil najboljši Berteli. V drugi tekmi bo Italija igrala proti LR Kitajski. Ponovno se računa na dve točki. V ostalih tekmah so dosegli naslednje izide: SKUPINA A: Južna Koreja - Tunizija 3:0; ZDA - Argentina 3:1. SKUPINA B: Japonska - LR Kitajska 3:0. Boks Uvedba zaščitne čelade je sprostila precej moči boksarjem, ki sedaj brez večjih skrbi udrihajo. Prve borbe so bile zelo napadalne. Američan Breland (superva.ter) je sicer zmagal proti Kanadčanu Gor-donu, utrpel pa je knock down. "! Z izredno tehniko se je izkazal Portoričan Maisonct v superlahki kategoriji. Že v prvem krogu je opravil Kafuanko (Zaire). Velikih presenečenj ni bilo. Edwin Moses kot Križaj Moses v zadregi med prisego LOS ANGELES — Kože, da 'je o limpijska prisega nepremostljiva ovira za vrhunske športnike. Na zimskih olimpijskih igrah se je pri prisegi zataknilo slovenskemu smu čarju Bojanu Križaju, v Los Angelesu pa je bil zelo v zadregi tudi slavni Edwin Moses, ki se nikakor ni mogel spomniti besed prisege. Kot Bojanu Križaju pa se je tudi Mosesu naposled le »odprlo« in tudi Los Angeles ni »ostal* brez prisege. Torej tudi tako prekaljene športnike zajame trema... Marsikdo pa je tudi pripomnil, da ob tako razkošni otvoritvi, kot je bila v Los Angelesu, tudi kanček »človeškosti« je bil dokaj umesten. Zgodovinski uspeh zn LR Kitajsko LOS ANGELES — V pištoli proste izbire je 27-letni trfjjvski delavec Xu Halfeng usvojil prvo zlato kolajno za LR Kitajsko v zgodovini OI. S pištolo proste izbire je dosegel 569 točk in za tri pike prehitel Šveda Skanakerja. K V Pekingu in drugih kitajskih mestih je bilo navdušenje zelo veliko. Prvi je vest sporočil radio, z velikim poudarkom pa so jo priobčili tudi popoldanski časopisi. Splošno mnenje ljudi je, da je bil s to kolajno prebit led in da se bo LR Kitajska sedaj postopoma vključila v. krog športnih velesil. Kitajski uspeh je s tretjim mestom dopolnil Wang Yifu. Nezadovoljni so bili Italijani, ki so s Tondom osvojili četrto mesto, medtem ko so računali na eno od kolajn. V ženskem tekmovanju s pištolo je slavila Kanadčanka Linda Thom po Nasmejani Kitajec Vu Heifeng dodatnih strelih, ki so bili potrebni zaradi izenačenosti. IZIDI PIŠTOLA PROSTE IZBIRE — MOŠKI 1. XU HALFENG (LR Kit.) 569 točk; 2. RAGNA SKANAKER (Šved.) 566 točk; 3. WANG YIFU (LR Kit-) 564 točk; 4. Vincenzo Tondo (It.) ™ točk; 5. Hartmann (ZRN) 560 točk-STANDARDNA PIŠTOLA - ŽENSK* 1. LINDA THOM (Kan.) 585 toc*’ 2. RUBY FOX 585 točk; 3. PATI»' CIA DANCU (Avstral.) 583 točk; l8' Loredana Zugna (It.) 571 točk. Nemčija in ne ZRN Zunanji minister ZRN Genscher r osebno posredoval pri MOO, da sel njegova država registrirala kot čija in ne kot Zvezna repu»»* Nemčija. Ker se je navedba Zo že pojavila v uradnih listih, so v ZRN bali, da ne bodo med ot ritvijo dovolj Nemci. Isti čas v Elektronski semafor je enofc čof plavanju pokazal že na OI v Milne l. 1972. Na 200 m mešano sta se časno dotaknila roba Šved Lars in Američan Hall. Upoštevali so daj delitev na tisočinko (ki sedal ^ velja več) in za dve tisočinki jo hitrejši Larsson. V dviganju uteži slabi dosežki 25 kg od svetovnega rekorda LOS ANGELES — Dva kitajska dvigalca uteži sta osvojila prvi ' me _ sti v kategoriji do 52 kg, s katero so začela tekmovanja dvigalcev v pa viljonu Gerstcn pri univerzi Loyola. Guogiang Zeng in Peishun Zhou sta oba dvignila po 235 kg, prvi pa je bil pri tehtanju za 10 dkg lažji in njemu je šlo zlato. Končni rezultati so bili za vse porazno slabi. To bo sploh značilnost tekmovanja v dviganju uteži. Svetovni rekord Bolgara Terzijskega znaša 260 kg, z rezultatom 235 kg pa se trenutno ne pride med prvo deseterico na svetu. IZIDI l. GUOGIANG ZENG (LR kit.) 235 kg; 2. PEISHUN ZHOU (LR Kitajska) 235 kg; 3. MANARI KA-ZUŠ1TO (Jap.) 230 kg. Hokej na travi IZIDI Skupina A: ZRN Španija 3:1, Avstralija - Malezija 5:0, Indija - ZDA 5:1. Najboljšo igro so prikazali Avstralci. GIMNASTIKA: OBVEZNE vaje Vidmar vodi • Po moških obveznih vajah vadnega turnirja vodita med P° . mezniki Japonec Koji Gušikcn merican slovenskega porekla .. Vidmar. Zbrala sta 59,25 t°čkeV;t.) več od dvojice Li Ning (LR i/Vr. in Conner (ZDA). V ekipni ra* stitvi vodijo ZDA z 295,30 . 95. pred LR Kitajsko, ki jih ima 2 ' Komentar o začasnih lestvicah med drugimi dal predsednik italiM; ske telovadne zveze Bruno »tajge »Nesmiselno je, da so ZDA y tu-od Kitajske in gotovo zaostajaj di za Japonsko. Ni pravična ni stvica med posamezniki. Sem P telj Američanov, mislim pa. “r £e podlegli Američanom tudi RuS ' bi le prišli.« PRIMORSKI DNEVNIK — 31. julija 1981 olimpijske igre □ »i™ 7 S svečano otvoritvijo so se začele 23. olimpijske igre v Los Angelesu Ameriški spektakel LOS ANGELES — Olimpijske igre v Los Angelesu so se končno začele. Otvoritev iger, ki so rekordne po u-deležbi po drugi strani pa močno okrnjene zaradi , bojkota držav vz- hodnega bloka, je neposredno prenašalo 140 držav, tako da je s posredovanjem TV kamer svečano otvoritev olimpijskih iger videlo po svetu 2,5 hnlijarde ljudi. Otvoril jih je ameriški predsednik Ronald Reagan, ki je otvoritev sprem-Jal iz posebne zaprte steklene kabine na vrhu tribun. Sama slovesnost se Jo začela z gl asbenim programom med aterim je 8.000 izvajalcev predstavilo zgodovino Amerike od začetkov osvajanja prostranih ozemelj Ameri-e do začetkov zvočnega filma. V Pnpgramu so »aktivno« sodelovali tudi 81 gledalci na stadionu Coliseum, ko so na poziv povezovalca programa dvignili raznobarvne kartone, ki so jih dobili na svojem sedežu, in tako sestavili vseh 140 zastav držav udeleženk letošnjih iger. Po tem programu se je začel drugi bolj uradni del otvoritve olimpiade. Tradicionalni predaji olimpijske zastave ni prisostvoval župan Moskve, (bila je organizator iger leta 1980), ki bi moral zastavo predati županu Los Angelesa. Moskovčani so namreč izročili zastavo MOK že prej, ko se je vedelo, da Sovjetske zveze ne bo v Los Angeles. Predaji zastave je sledil mimohod 7.800 športnikov iz 140 držav. Po olimpijski tradiciji je bi'a prva v mimohodu Grčija, nato pa so države sledile po abecednem redu, na koncu pa je sprevod zaključila reprezentanca ZDA. Največ aplavza sg poleg domačinov pobrali Kitajci, ti so po 32 letih spet prisotni, Romuni, ki se niso pridružili bojkotu iger in pa Jugoslovani. Po mimohodu športnikov je imel kratek nagovor predsednik OK los- angeleških iger Peter Ueberroth, ki je dejal, da so športniki največji up človeštva, predsednik MOK Samaranch pa je izrekel dobrodos’ico vsem nastopajočim in izrazil obžalovanje, da vsi najboljši ne bodo mogli nastopiti, nato pa je Ronald Reagan uradno otvoril 23. letne olimpijske igre. Veliko zanimanje je vladalo za prihod »skomercializirane« olimpijske baklje, ki jo je po ZDA lahko nosil vsak, ki je bil za 1 km poti- pripravljen odšteti 3.000 dolarjev. Predzadnja nosilka je bila vnukinja slavnega Jesseja Ovven-sa, olimpijski ogenj pa je prižgal nosilec zlate medalje v deseteroboju v Rimu leta 1960 Rafer Johnson. V imenu vseh nastopajočih športnikov je zaprisegel sloviti tekač na 400 m z ovirami Edwin Moses, ki je zaradi treme uspel izreči slovesno zaobljubo šele v četrtem poskusu. Potem so se športniki pomešali med seboj se prijeti za roke in predstavljali velikansko družino, kot zgled in poziv vsem za medsebojno sožitje in mir v svetu. Spektakularnost otvoritvene slovesnosti je na začetku popestril »raketni človek«, ki je na olimpijski stadion priletel s pomočjo posebne raketne naprave na hrbtu (Telefoto AP) sam... po teleksu Naj‘mlajši olimpijec Najmlajši tekmo-valeč v Los Ange-V\I/ lesu je komaj 12- L- *- letni Belgijec Phi- lippe Ceulenaere, ki je v olimpijskem naselju že dobro znan.~Krma-ril bo dvojec belgijske veslaške reprezentance. Največje čevlje nosi Romay j tonski košarkar Fernando Romay tsV ■ °i zaslovel med časnikarji, ki niay° ,Vsemopočih zanimivosti. Ro-šh».’,i j® thsofc 2,14 m, nosi čevlje vHki 56 k°r odgovarja naši šte- Nobelovec čuvaj v Parkirišču H dn°9Ì- Američani so se prijavi-onii bi na katerikoli način poma-Nek 7a9nizatoriem olimpijskih iger. SQ ?ter* so sprejeli tudi najskromnej-ie z - *°ko se je razširil glas, da kji>^U!’ai v parkirišču v Fullertonu, lov b° na sporedu rokomet, Nobe-P(itr,rrraienec- Organizatorji so vest slav*1, ms° Po hoteli izdati imena n0pr e9a m°ža. Rekli so le, da je T°čju° *Jscgie (finale: 1( ?,ešan0 M iin20° m prosto ž> 4,1 ?>‘o M)’ vLm Prsno Ž, 4 X 2( ,katije :>00 - 5.00: boks - k tiske; j» m n??tika - obvezni Sč? iši' 1'9003;.prcg,1ed preji „• acije m i la j5. veslanje -?iUnastika ’ plavanie - kvalifika v!.30 ' 23 0o Tte Vaje' ko,esars D?,na vožnf nnko,esarstvo - zasl Pugled; nk0borba, k»šarka be*bol. X>jka' Peteroboj, streljf JUTRI SREDA, 1. AVGUSTA 1.00 - 1.15: gimnastika ali veslanje; 1.15 - 3.00: plavanje (finale: 400 m prosto Ž, 100 m prosto M, 100 m hrbtno Ž, 200 m hrbtno M, 4 X 100 m prosto Ž), veslanje - kvalifikacije; 3.00 -5.00: boks - kvalifikacije; 10.30 - 12.00: pregled prejšnjega dne; 18.00 - 19.35: veslanje - kvalifikacije, gimnastika -proste vaje ženske, kolesarstvo - finale zasledovalne vožnje posameznikov, kvalifikacije; 22.30 - 23.00: boks - kvalifikacije; 23.00 - 1.00: pregled: nogomet, hokej, vaterpolo, košarka, rokomet, odbojka, peteroboj, sabljanje, konjeništvo, streljanje, jadranje, bezbol. TV Ljubljana DANES TOREK, 31. JULIJA 14.55: olimpijska kronika 1; 15.25: pregled 1; 17.00: plavanje finale (100 m M metuljček, 200 m Ž prosto, 400 m M mešano, 200 m Ž prsno) (POS) ; 23.00: olimpijska kronika 2; 23.25: košarka (ženske) Jugoslavija - Južna Koreja, v odmoru izvlečki iz pregleda 2 (NEP). JUTRI SREDA, 1. AVGUSTA 14.45: olimpijska kronika 1; 15.25: pregled 1; 17.00: plavanje finale (400 m Ž prosto, 100 m M prosto, 100 m Ž hrbtno, 200 m M hrbtno, 4 X 100 m Ž prosto) (POS) ; 20.00: gimnastika finale moški ekipno (POS); 22.45 olimpijska kronika 2; 23.30: pregled 2. TV Koper DANES TOREK, 31. JULIJA 15.25; olimpijski pregled 1 - posnetek; 18.30: plavanje - posnetek; 23.30: košarka Jugoslavija - Južna Koreja (ženske) prenos, med odmorom olimpijski pregled 2. JUTRI SREDA, 1. AVGUSTA 15.25: olimpijski pregled 1 - posnetek; 18.20: plavanje - posnetek; 20.00: gimnastika moški ekipno - posnetek; 23.30: olimpijski pregled - direktni prenos. Radio Trst A Slovenska postaja Radia Trst A ima v Los Angelesu svojega poročevalca, Sašo Rudolfa, ki sc vsak dan javlja s prizorišča olimpijskih iger v Los Angelesu v poročilih ob 7.00, 13.00 in 19.00, ob nedeljah pa ob 8.00 in 19.00 Lewis brez hlačk Carl Lewis bi kmalu zapravil svoje možnosti za zmago v teku na 100 me-tron Tik pred tekmovanjem se je namreč zavedal, da je pozabil hlačke. Njegov trener je brž zdrvel do stanovanja temnopoltega asa, a tu se je zavedal, da je pozabil ključ. Brez oklevanja je zato vdrl v stanovanje, pograbil hlačke in jih prinesel svojemu varovancu komaj v času, da je lahko startal. Danes 16.30 (7.30): veslanje - predtekm. moški; ob 17.30 (8.30) : hokej - Avstralija - Španija, plavanje - predtekmovanja : 400 m prosto Ž, 100 m prosto M, 100 m prsno Ž, 200 m prsno M, 4 x 100 m prosto Ž; 18.00 (9.00): košarka ženske Avstralija - ZDA, streljanje - na bežečeka jelena in streljanje z zračno karabinko; 18.30 (9,30) : gimnastika - proste vaje moški; 19.00 (10.00) : kolesarstvo - kvalifikacije hi-trostve vožnje, četrtfinale zasledovalne vožnje posameznikov, kvalifikacije vožnje na točke, odbojka - moški E- Na dan otvoritve iger je bilo dosti prodajalcev ameriških in drugih priložnostnih zastav (Telefoto AP) gipt - Kanada (skupina B); 19.15 (10.15): hokej - moški (skupina A) ZRN - ZDA; 20.00 (11.00): košarka -moški (skupina B) Kitajska - Francija, boks - kvalifikacije, rokomet -moški (skupina B) Švedska - Južna Koreja; 21.00 (12.00): odbojka - moški (skupina B) Italija - Kitajska; 21.30 (12.30): rokomet - moški (skupina B) Španija - Danska; 22.30 (13.30) : jadranje - prva regata v vseh razredih; 23.00 (14.00): rokomet - moški (skupina B) Jugoslavija - Islandija, moderni peteroboj - plavanje, dvigovanje uteži - kategorija do 60 kg (skupina B); 23.30 (14.30): hokej - ženske Nizozemska - Nova Zelandija, košarka -ženske Jugoslavija - Južna Koreja. Jutri 1.00 (16.00) : bezbol: Italija - Dominikanska republika, ZDA - Taivan; 1.15 (16.15): hokej - moški (skupina A) Indija - Malezija, plavanje - finale istih disciplin; 1.30 (16.30): košarka -moški (skupina B) ZDA - Kanada; 3.00 (18.00): dviganje uteži - kategorija do 60 kg (skupina A) ; 3.30 (18.30) : rokomet - moški (skupina A) Švica -Japonska; 4.00 (19.00): nogomet (skupina A) Norveška - Francija, Čile -Katar, (skupina D) Egipt - Kostarika, Italija - ZDA; 5.00 (20.00): rokomet -moški (skupina A) Romunija - Alžirija, košarka - ženske Kitajska - Kanada; 5.30 (20.30): odbojka - moški (skupina A) ZDA - Tunizija; 6.30 (21.30): rokomet - moški (skupina A) ZRN - ZDA; 7.00 (22.00): košarka -moški (skupina B) Urugvaj - Španija. /e y prvem kolu nogometnega turnirja veliko presenečenje: Francija-Katar 2:2 Pretep na prvi tekmi »azzurrov« proti Egiptu ITALIJA — EGIPT 1:0 (0:0) STRELEC : Serena v 65’ ITALIJA: Tancredi, Ferri, Nela, Baresi, Vierchowod, Tricella, Fauna, Bagni, Iorio (v 60' Vignola), Battistini (v 60’ Massaro), Serena. EGIPT: El Mamour, llamed, Sedky, Youssif, Yassin, Abdelkghani, Shawki, Ghakir (v 85. Ismail), Hassan Saleh, Morsy, Arouzied, Suleiman (v 80’ E1 Khatir). SODNIK: Castro (čile); GLEDALCEV: 38 tisoč. PASADENA — Po hudem boju, ki je dostikrat presegel meje korektnosti, je Italiji u-spelo premagati Egipt z zadetkom Serene v sredini drugega polčasa. Tekma sama ni vredna posebnega komentarja, saj sta ekipi prikazali predvsem širok repertoar grobosti in malo igre. Pri tem so prednjačili Egipčani, ki niso izbirali sredstev, da bi zaustavili na- pade Italijanov. Posledica vsega tega so bile štiri izključitve in sedem opominov. Med Italijani je bil izključen Nela, opomnjena pa Bagni in Vierchowod. Po tekmi je bilo na tiskovni konferenci precej živahno in Egipčani so za vse nepravilnosti obsodili azzurre in sodnika, ki je bil po njihovem mnenju glavni krivec, da se je srečanje izrodilo. Italijanski selektor Enzo Bearzot se ni preveč oziral na napade iz egipčanskega tabora. Svojim igralcem zameri predvsem to, da se niso znali kontrolirati in so preveč živčno reagirali na namerne prekrške nasprotnikov. Po njegovem mnenju je sodnik neupravičeno razveljavil gol Ioria v prvem polčasu in to je tudi prispevalo k nervozi njegove ekipe. Azzurri so lahko zadovoljni le z o-svojenima točkama, ne morejo pa biti zadovoljni z igro. Pokazali niso skoraj ničesar, tako da bodo morali jutri proti domačinom zaigrati precej bolje, če hočejo upravičiti sloves enega od favoritov nogometnega turnirja. REZULTATI PRVEGA KOLA Skupina A Francija - Katar 2:2 (1:0); čile -Norveška 0:0. Skupina D Italija - Egipt 1:0 (0:0); ZDA - Kostarika 3:0 (2:0). Italijan Aldo Serena slavi po zmagovitem zadetku, ki ga je dosegel v srečanju proti Egiptu. Sicer pa je bila ta tekma bolj podobna kakemu borilnemu športu kot igri z žogo (Telefoto AP) V četvercu s krmarjem Tudi Tržačan v finalu LOS ANGELES — Tudi Tržačan Giovanni Sergi bo v enem od olimpijskih finalov: skupaj z Giovanni jem Suarezom, Ginom Iseppijem, Giuseppom Caran-dom in Sirom Meli jem je namreč zmagal v prvi seriji veslaškega predtekmovanja v četvercu s krmarjem ter se tako uvrstil naravnost v finale. V finale četverca s krmarjem se ie uvrstila tudi Velika Britanija, ostale pa čakajo repesaži. Ostale italijanske posadke se niso tako dobro odrezale: v dvojcu • sta bila Verruca in Esposito druga, v ženskem enojcu je Antonella Corazza zasedla četrto mesto, ženski dvojni četverec s krmarjem pa je bil tretji. Včeraj je nastopila tudi ena jugoslovanska posadka, in sicer v dvojnem dvojcu, vendar je dokaj razočarala, saj je zasedla šele peto me- sto po več kot 9 sekundah zaostanka za zmagovito belgijsko dvojico. Prvi bojkot pred več kot 2 tisoč leti Do prvega bojkota olimpijskih iger naj bi prišlo ie leta 332 pred našim štetjem. Tistega leta (na igrah so tedaj sodelovala le grška mesta) naj bi se Atene odločile, da ne sodelujejo na tekmah, ki so bile v Olimpiji iz protesta proti denarni kazni, ki so jo naložili njihovi delegaciji, ker je atenski tekmovalec skušal podkupiti sodnike. Ostali šport ne pozna zastojev Kljub olimpijskim igram, ostali o-meriški šport ne pozna nikakršnega zastoja. Prvenstvo v bezbolu in foot-ballu se na primer regularno nadaljuje, stadioni so polni gledalcev in tekme najdejo svoj prostor tudi po televiziji. Olimpijske igre in budnost Za Evropejce De Coubertenovo geslo -»Važno je sodelovati, in ne zma-gatn ne more veljati več. Tradicijo je treba odpihniti, pa naj bomo nanjo še tako navezani. A kaj bi si delali probleme, kjer jih ni — in konec koncert je Evropejec Krištof Kolumb odkril Ameriko! Zato pa naprej in veselo v olimpijske igre pod novim geslom: BUDNOST. Zamejci smo to parolo izumili že zdavnaj, saj moramo biti tako ali tako vedno budni. Budni pred vsem in v,semi, zato pa smo toliko bolj zado voljni, ker nam vsaj ob olimpijskih igrah tudi drugi evropski narodi, razen bratskih slovanskih (Jugoslavija je častna izjema), s svojo budnostjo izka zujejo solidarnost. Solidarnost pred TV ekrani, namreč. Doklej pa bo ta solidarna budnost veljala, ni znano, saj so že po prvih dneh olimpijske oči že dobro načete od olimpijskih televizijskih noči. Stoično premagovati zaspanec in mešanice barv, ki se zarezujejo v votlinici nad nosom! Saj bo kmalu vsega konec — tekmovanj v športnih arenah in tekmovanj z nočjo. Budni pa moramo biti tudi pred televizijskimi komen tatorji, ki se očitno zanašajo na našo nebudnost in mislijo, da lahko bleknejo karkoli. Pretiravam? Ni res. Dokaz in to črno na belem. Tragični junak je Maria Canins. Tretja italijanska TV mreža nam v nedeljo zvečer postreže s pravim scoopom. Razglasi, da je Caninsova zmagala olimpijsko zlato. O ne, ni res, prišla je šele peta, samo reportažo smo snemali prej, saj smo bili prepričani, da bo zmagala. .. Od ena do pet pa ni veliko, so menili naši vrli komentatorji, samo prsti ene roke. Ljubljanska TV pa pravi, da je Caninsova iz italijanskega Bolzana, ki je v Alto Adige (akcent na i, prosim). Kaj hočemo, internacionalizacija jezika ali, bolje rečeno, novi slovenski esperanto! Zato pa bodimo budni in še enkrat budni, da bomo na koncu podelili olimpijsko zlato tisti TV, ki bo nabrala največ kakovostnih točk. . . pardon, cvetk. MARIJ ČUK Še okrog pol milijona neprodanih vstopnic Na kupca čaka še okrog pol milijona neprodanih vstopnic. Doslej so prodali okrog šest milijonov vstopnic za otvoritveno in zaključno slovesnost ter za razna tekmovanja. Od 3 na 200 dolarjev Za ogled otvoritvene slovesnosti med olimpijskimi igrami v Los Angelesu leta 1932 so zadostovali trije dolarji, letos pa jih je bilo treba P° uradni ceni odšteti od 50 do 200 (° cenah na črno bolje da ne govorimo' saj so dosegle tudi tisoč dolarjev)-V ZDA sicer ne poznajo naše stopnje inflacije, vendar očitno to ne velja za olimpijske igre. Cene nekaterm izdelkov so te dni poskočile od 20 do 30 odstotkov in še naprej rastejo od jutra do jutra. Le 14 aretacij Med otvoritveno slovesnostjo so a retirali le štirinajst ljudi: trinajst tatičev in nekega zasebnega policdjd’ ki se je skušal prebiti na boljše mesto v stadionu. I mednarodni šport % domači šport » mednarodni šport » domači šport • mednarodni šport • domači šporTj Področna regata TRK Sirena Prešibak veter oviral tekmovanje v Barkovljah Tržaški pomorski klub Sirena je v nedeljo v Barkovljah priredil področ no regato v razredu evropu, laser in finn. Žal je tekmovanje oviralo pomanjkanje vetra, tako da je jadralna komisija odločila, da izpelje samo en plov, ki se je pričel okrog 15. ure in zaključil približno ob 18.00. V razredu evropa se je vpisalo 20 jadralcev, končna lestvica pa je naslednja : 1. Roberto Spadaro (JD O-scar Cosulich), 2. Piero Anzelotti (Yacht Club Adriaco), 3. Peter Sterni (Sirena), 4. Arjana Bogateč (Sirena), 5. Furio Benussi (SVBG), 6. Alberto Leghissa, 7. Stefano Petronio, 8. Luisa Spanghero (vsi SVOC), 9. Corrado Annis, 10. Corrado Alberto (oba YCA), 11. Enrico Fiori (SVOC), 12. Andrea Višintin, 14. Massimiliano Ladini (oba SVOC), 15. Francesca Cappello (STV), 16. Consuelo Annibai (SVOC), 17. Maksi Ferfoglia (Sirena), 18. Roman Makuc, 19. Samo Somelbauer (JD Pirat iz Portoroža). Ena jadralka (YCA) se je umaknila. V razredu laser je bilo vpisanih šest jadralcev. Dva nista speljala regate do konca. Lestvica: 1. Alessandro Bisso (STV), 2. Annalisa Gemmari (YCA), 3. Fabio Lesia (SVBG), 4. Peter Furlan (Sirena). V razredu finn se je pomerilo sedem jadralcev. Lestvica: 1. Federico Stopanj, 2. Fabio Annibai, 3. Mauro Fioretti (vsi JD Oscar Cosulich), 4. Zla-tich (STV), 5. Lorenzo Bogateč (Sirena), 6. Valter Riosa, 7. Renzo Giu-ricich (oba SVOC). Nagrajeni so bili prvi trije tekmovalci v vsakem razredu. Področna regata »optimistov« v Gradežu Najmlajši Sirenini jadralci so v nedeljo v Gradežu nastopili na področni regati v razredu »optimist« Vremenski pogoji so bili tam le boljši, tako da so speljali oba piova. Vpisanih je bilo 47 kadetov. Sirenini jadralci so se takole uvrstili : 17. Andrej Ferfolja, 20. Karlo Ferfoglia, 29. Robert Mosetti, 42. Marko Debeljuh, 43. Klavdija Coslovich. (A. D.) Zdravstveno stanje Tonona se izboljšuje PARIZ — Zdravstveno stanje italijanskega ko’esarja Carla Tonona, ki se je težko poškodoval 18. t.m. na dirki po Franciji med etapo od La Plag-nea do Morzina, se izboljšuje. Tonon, ki so ga v bolnico sprejeli V globoki nezavesti, si je že toliko opomogel, da lahko sam diha. Na tekmovanju v S. Giustini Rolkarji SK Devin so se izkazali Rolkarji SK Devin so se v nedeljo udeležili tekmovanja v S. Giustini, veljavnega za 1. trofejo AMA S. Giustina. Na zelo zahtevni progi, a ob odličnem vremenu in dobri organizaciji (pešala je le zadnja dva kilometra) se je pomerilo 73 rolkarjev iz 18 društev. Naši rolkarji so bili v okrnjeni po stavi (nastopili so le v štirih: Andrej Antonič, Rajko Zečevič, Aleksander Sosič in Elin lori), vendar so se zelo izkazali, saj so na skupni lestvici zasedli odlično 7. mesto. Antonič in Žečevič sta nastopila med cicibani (proga 2 km), Sosič in lori pa med mladimi (proga 6 km). Antonič je kot ponavadi zmagal z odličnim časom (9’4”) in drugouvrščenemu zadal kar 50" zaostanka. Doslej se je Antonič udeležil petih tekmovanj in na vseh zmagal. Prepričani smo. da bo tako nadaljeval in mu želimo mnogo sreče. V isti kategoriji se je Zečevič uvrstil na 5. mesto. Med mladinci pa je poskrbel za presenečenje Aleksander Sosič, ki se je prebil na solidno 3. mesto, lori pa je bil 6. LESTVICA CICIBANI: 1. Antonič (Devin 9’4”, 60 točk); 5. Zečevič (Devin 10’54", 26 točk). MLADINCI: 1. Marin (GSL2 Trento 20’ 12”, 60 točk); 3. Sosič (Devin 21’8”, 43 točk); 6. lori (Devin 24’45”, 17 točk). SKUPNA LESTVICA 1. GS Castionese 536 točk; GSL2 Trento 255 ; 3. Sportful Val Fiemme 232 ; 7. SK Devin 145. Elio lori totip n 1. — 1. Papillon 2. Domasi 2. — 1. Aber 2. Dux 3. — 1. Bokassa 2. Afgoi 4. — 1. Ili ve Ila 2. Romperti Red 5. — 1. Adrilan 2. Auriger -x 6. — 1. North 2. Lucio Vero KVOTE 12 (16 dobit.) — 19.221.000 lir 11 (611 dobit.) — 490.000 lir 10 (7596 dobit.) — 39.000 Ur 2 1 1 1 2 2 2 X 2 X 2 X kratke vesti - kratke vesti Turnir v Gradežu Na mladinskem košarkarskem turnirju v Gradežu je Italija v zadnji tekmi izgubila proti Sovjetski zvezi (79:72, prvi polčas 46:41) in tako zasedla tretje mesto. Končna lestvica je naslednja : 1. Sovjetska zveza, 2. Jugoslavija, 3. Italija, 4. Zahodna Nemčija. Sordillo še štiri leta RIM — Federico Sordillo je bil ponovno izvoljen za predsednika italijanske nogometne zveze, katero bo tako vodil tudi naslednja štiri leta. Ob tej priložnosti so objavili nekaj zanimivih številk: v zadnjih treh letih so tekme FTGC zabeležile 9-odstoten porast (od 606.605 na 660.318), nogometašev je za 13 od sto več (prej 1.093.968, sedaj 1.238.089), članov je za 17 od sto več (prej 2.277.680, sedaj 2.662.621), gledalcev 8 od sto več (prej 148.056.564, sedaj 160.350.651), inkaso je kar za 46 od sto večji (prej 178.089.526.810 lir, sedaj 259 milijard 764.474.860). obvestilo Smučarska komisija pri ZSŠDI obvešča, da se bodo člani tekmovalne smučarske ekipe, ki so na pripravah v Prcmanturi, vrnili domov danes, 31. t.m., približno ob 19.30. Starši o-trok, ki so brez osebnega potnega tista naj bodo ob 19. uri na mejnem prehodu Fernetiči (na jugoslovanski strani). Na teniškem turnirju prijateljstva Koprčan Nikolič prvi Cd petka do nedelje je bil na Pu-dričah v organizaciji teniškega odseka Gaje šesti turnir prijateljstva, ki so se ga udeležili tekmovalci ' iz Kopra, Sežane, Postojne, Nove Gorice in seveda predstavniki Gaje. Žal niso nastopili Ljubljančani, ki niso pravočasno dobili dovoljenja za prehod čez mejo. Po dokaj izenačenih in občasno tudi kakovostnih tekmah je prvo mesto osvojil Koprčan Nenad Nikolič, ki je tudi teniški učitelj pri Gaji. Nikolič je v finalu premagal ga-jevca Andreja Pregami, ki je tudi na tem turnirju dokazal, da je napravil velik napredek. Pregare je v polfinalu celo premagal lanskega zma- govalca na tem turnirju Dečane Lep napredek pa je P°kazaL„tfal mladi Baldissin, ki je celo Prtc\~^ s enega od nosilcev skupin Ballar J 6:1, 6:2. ČETRTFINALE ,~flja) Nikolič (Koper) - M. Čuk (u>ul< 6:2, 6:0, Gomizelj (Gaja) - R'raja) (Gaja) 6:3, 4:2 odst.; Pregare (“%,. -Markič (N. Gorica) 6:0, 6:lj ^3, neva (Gaja) - Baldissin (Gajal 6 proti 1. POLFINALE ^tC - Nikolič Gomizelj b.b.; Pi**9 Decaneva 2:6, 6:4, 6:4. FINALE Nikolič - Pregare 6:4, 6:2. tržaški dnevnik radiotelevizija gledališča darovi in prispevki VERDI Do 12. avgusta bo na sporedu FESTIVAL OPERETE 1984. Danes, 31. Julija, ob 20.30 premiera opere »Fras-Uuita« F. Lebarja. Druga predstava bo Jutri, l. avgusta. Dirigent G. Gruber, režiser G. Landi. V glavnih vlogah nastopajo E. Zilio, C. Bini, V. Baia n°, U. M. Morosi, E. Crovetto in drugi. Prodaja vstopnic pri blagajni gledala (tel. 60050 in 631948). CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Hala Tivoli - Velika dvorana V nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri: Heavy Metal Koncert leta - Iron Mai-den. kino Ariston »E la nave va«. Režija Federico Fellini. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. Nazionale Dvorana St. 1 15.30 — 22.10 »L’adorabile«. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Godimenti«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 — 22.15 »Inferno«. Režija Dario Argento. Grattacielo 17.30 — 22.00 »Perverse oltre le sbarre«. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Pomi d’ottone e manici di scopa«. W. Disney. Aurora 17.00 - 22.00 »Mariette«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.30 — 22.00 »The Blues Brothers«. J. Belushi. Vittorio Veneto 17.00 — 22.00 »Una la ma nel buio«. Prepovedan mladini Pod 14. letom, maniere Zaprto. Badio 15.30 — 21.30 »Messalina orga smo imperiale«. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Q včeraj-danes Danes, TOREK, 31. julija „ IGNAC ^oonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 i anes dopoldne bo v tržiški ladje-i_ nici vsakotedenska skupščina de-vic/ev v dopolnilni blagajni. Pred-°toa bo beseda tekla o pogovorih, t^i ?° jih prejšnji četrtek imeli na Rin!StrS*lvu za trgovsko mornarico v (ij„ u sindikati in predstavniki la-Dr rj.®v- Na tem srečanju naj bi raz-ki -u. 0 uporabi 195 milijard lir, <-ni J|h je vlada namenila za takoj-Je povečanje naročil. zavzrt!eJt?ga vPrašanja so ladjarji jali 1 delno negativno stališče. De-bodr.S° na.mreč. da novih ladij ne Vnjt naročali, vsaj dokler vlada ne na e med določila finančnega zako-siran-i0t’ so predvidene za finan-To y-‘ naročil v letu 1985 in 1986. čak^m. da nameravajo ladjarji čejn 1. vsaj do septembra in da ho- nansi,!Inetl l°čna jamstva glede fi-■Mranj za celo triletje 1984 86. čai0 ° stališče je seveda še povešaj zaskrbljenost na drugi strani, ni 0(i) ugotavljajo sindikati — pome-ke ,a8anje dejansko ohromitev vsa-temhraejavnosti v ladjedelnici. Sep-ladji Ari6 bodo zaključila dela na Secev ai • Lombardia, le nekaj me-l^lalnn , 130 ostala v ladjedelnici ni naročji Garibaldi, za naprej pa dalfšaP^i 50 še za tri mesece pobila nr dnpolnilno blagajno, ki je naslednjè~ena d° 12’ avgusta- V ^ednin^?1 . trimesečju naj bi se hlača: ^Lovilo delavcev v dopolnilni ukalo okrog 2100, kar predli petine skupnega števi- la zaposlenih. Razlogov za zaskrb ljenost torej ne manjka, saj bi tudi ob novih naročilih v najboljšem primeru delo lahko steklo komaj prihodnje leto. Prispevki za zdravstvo Upravni odbor Goriške hranilnice je nakazal 30 milijonov lir raznim pokrajinskim zdravstvenim ustanovam. Predvsem pomembna so finančna sredstva, ki omogočajo raznim krajevnim zdravstvenim enotam nakup potrebne medicinske opreme. Goriška hranilnica je sklenila tudi sofblanširati drugo izpopolnjevalno srečanje dermatologov naše dežele in seminar biologov, ki preučujejo strukturo in funkcijo celic. Tudi ustanovam, ki skrbijo za ostarele ali neokretne občane je Goriška hranilnica, kot sicer že vsa leta, dodelila razne prispevke. Sladkor proste cone S prvim avgustom bodo pričeli razdeljevati sladkor proste cone za dvo meseč je avgust september. Vsak upravičenec bo imel pravico do treh kilogramov sladkorja s predstavitvijo kupona štev. 70 za Gorico in Sovodnje ter štev. 73 za ostale občine. Ni samo sprostitve na šagrah Poletne sagre so med ljudmi izredno priljubljene, ne samo v okoliških vaseh, ampak tudi po posameznih go-riških rajonih, kjer predstavljajo verjetno še najbolj živo tradicijo iz nekdanjega kmečkega življenja. Znane so nekatere šagre v starejših rajonih, na primer v Podturnu, v zad njih letih pa postaja šagra velik ljudski praznik tudi v novem rajonu kot je Sv. Ana. O novem rajonu je bil marsikdaj govor zaradi življenjskih pogojev v njem. Stanovanjski bloki so v zadnjih desetletjih pri Sv. Ani rasli kot gobe, tako da je kmalu postala najbolj obljudeno goriško predmestje. Vendar rajon je ostal brez nekega jedra in brez infrastruktur, ki ne predstavljajo samo življenjske potrebe ali udobnosti, ampak so tudi priložnost za srečevanje med ljudmi. Tako je postala šagra v tem rajonu morda tudi nadomestilo za to pomanj kanje in vsako leto priteguje na tisoče ljudi, seveda tudi iz drugih mestnih predelov, šagra je priložnost za oddih in sprostitev. Šagra pa je tudi priložnost za pokušnjo kozarčka (bolj ali manj) domačega vina. Nekateri se v tej dejavnosti, pokušnji namreč, še posebno odlikujejo in krepko pogledajo v dno ne samo ene, marveč celo več steklenic. Vino je pač del naše kulture, pa še prijetno je povrhu, ko se ga je človek dobro nadelal. Na žalost pa ima .alkohol tudi negativne lastnosti. Na primer to, da se vsak čuti močnejši in bolj gotov v vsaki stvari, še preveč! Tako se je v soboto zvečer na Sagri pri Sv. Ani pripetilo, da sta se dva moža sprla zaradi malenkostnih razlogov. Padla je kaka beseda preveč, alkohol je prispeval svoje in začele so leteti pesti. Obračun je, na razliko od številnih podobnih prime rov, izredno težak: 44-letni Francesco Marzullo iz Licate (Agrigento) leži s pretresom možganov v nev rokirurškem oddelku videmske bol nišnice, s pridržano prognozo. Mia denič, ki je z udarcem s pestjo po vzročil njegov padec s tako hudimi posledicami in se je v nedeljo sam predstavil na kvesturi, pa bo verjetno obtožen nenamerne povzročitve hudih telesnih poškodb, seveda, če bo mož okreval. Res težak zaključek prijetnega poletnega večera, ki narekuje vsem nekoliko večjo zmernost v srebanju žlahtne kapljice. V bolnišnico zaradi pretepa Poletna vročina, ki sicer te dni ni bila posebno neznosna, verjetno ni primerna za ohranjevanje mirnih živcev. Tako sta se v nekem stanovanju v Ul. Formica v Gorici v soboto sprla 50-letna Emma Comparò in 48 letni Michele Candeloro. Od zmerjanja sta prešla k dejanjem, zaradi katerih sta se morala oba zateči po zdravniško pomoč. Ženski so v splošni bolnišnici ugotovili zlom nosne kosti in otekline, zaradi katerih se bo morala zdraviti vsaj petnajst dni, medtem ko se je mož izmazal nekoliko ceneje, z odrgninami po obrazu, ki bodo zahtevale le nekaj dni zdravljenja. iz istega kraja včeraj popoldne, tako v Gorico kot v Trst. V prvi izmeni je bilo skupno petdeset otrok. Takšno kolonijo prireja Slovenska Vincencije-va konferenca že dolgo vrsto let. Posegi ERSA v prid kmetijstvu Na zadnji seji upravnega odbora deželne kmetijske ustanove so • razpravljali o spremembi proračuna in uporabi presežka lanskega obračuna. Na seji, ki jo je vodil predsednik Del Gobbo, so sklenili dodelitev prispevkov za skupno 1 milijardo lir. Koristniki teh posegov so bili klavnica v Basilianu, nekatere živinorejske in mlekarske zadruge. Odobrili so tudi sklep, ki zadeva nove sadne nasade v zadružnem posestvu v Fiumicellu. Na seji so sprejeli tudi pomemben sklep glede boja proti varozi in drugim čebeljim boleznim. Sklenili bodo nomreč konvencijo z videmsko univerzo za ustanovitev čebelarskega laboratorija, ki bo na razpolago vsem čebelarjem v deželi. Nevaren padec z motornim kolesom Zaradi padca z motornim kolesom prejšnji večer v Moraru leži sedaj v videmski bofnišnici s pridržano prognozo 49-letni Alessio Vecchiet, iz Mo-rara, Ul. Marnai 9. Mož je zgubil nadzorstvo nad vozilom medtem ko je peljal po poljski poti. Najprej so ga prepeljali v bolnišnico v Krmin, kjer pa so zdravniki spričo njegovega hudega stanja odredili premestitev v Videm. Tu so mu ugotovili pretres možganov ter številne rane in udarce po celem telesu. • Goriški občinski bazen na Rojcah je odprt občinstvu vsak dan od 13. do 20. ure, cb sobotah in praznikih pa je bazen odprt nepretrgano od 10. do 20. ure. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Požar na vojni ladji LaribaiHi *’P0,dne je na vojni ladji hjedelnjp-’ . i° gradijo v tržiški la-Je lzbruhnil požar. Izbruhnil Ustavi delu ladje, kjer je s° ga toh P?m°žni diesel motor, ki delavc: s'nik* Preizkušali. Tehniki in Vedli, se malo pred 11. uro za-b-'rern iP piahaja iz prostora, v kajuto pokli °i°r’ precei dima. Zato so to, ki ;e ca*i na pomoč gasilsko če-hitro adJedelnici. Gasilci pa so . *do kos aV!dli- da požaru sami ne lSe dve ° so na pomoč poklicali • Ce*i dvo. gasilcev iz Tržiča. Zar- Gasiir.-Un hilo treba gasiti po-na zavarnv iSo hili oblečeni v poseb-ba So Unortki3 oblačila, pri gašenju P^očkov fhljali posebne vrste pri-1 v trupu S 80 veliko težav, kaj-°kenc :n . tadje je nešteto vrat in agn.ieni zato nevarnost, da te V6 da bi sp Ì* kar naenkrat objamejo ,er|dar Da -Cga Pravočasno zavedal. mrtl delom ,Je gasilcem s truda pol- Kaj : T USpel° Pogasiti požar. £°> naihr*r°tVa'° P°žaru, še ni znajdi gradnja tak8 bodo P°veda,i- vgemu voio^0 ladie Je podvržena ,V ladjedeUc • mu nadzorstvu, n Vci Pokonm1 So biLl seveda vsi de sèt° ^zari tolSaj V tcJ veliki tovarni dMej ker s,^h°, Pok’0813 stvar, še po Cj0Pa todi vad^‘.^l0„°prezni Pri v redu varnostne naprave de- Vojno ladjo Garibaldi, gre za križarko, ki bo lahko prevažala tudi helikopterje, gradijo po naročilu italijanske vojne mornarice. Poleg domačih delavcev je pri gradnji zaposlenih kar precej strokovnjakov, ki so prišli od drugod. Italijanska ladjedelniška industrija upa, da si bo s to ladjo pridobila precej ugleda na svetovnem trgu in da jo bodo lahko ponujali tudi drugim državam, kar bi seveda prineslo delo v tržiško ladjedelnico. Dva dni stavke v zdravstvu za delovno pogodbo Upravni odbor goriške Krajevne zdravstvene ustanove že mesece odlaša z izvajanjem nove delovne pogodbe za zdravstvene uslužbence, glede katere so pred časom dosegli sporazum z deželnim odbomištvom. Tako je rečeno v tiskovnem poročilu enotne sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL, ki napoveduje celodnevni stavki v zdravstvenem sektorju v petek, 10., in v ponedeljek, 13. avgusta. Stališče sindikatov do vodstva KZE je dokaj ostro. Upraviteljem očita- Garibaldi jo, da se skrivajo za formalnimi pomisleki, ki jih pri drugih zdravstvenih enotah v deželi niso niti vzeli v poštev. Kot neodgovorno in neupravičeno označujejo sindikati odia sanje pri reševanju številnih odprtih vprašanj v zvezi z i eorganiza cijo zdravstva in zmanjšanjem stroškov za zdravstveno oskrbo. Sindikati zato pozivajo vse prebivalstvo, župane in politične sile, naj dvignejo glas proti sedanji upravni politiki KZE. V zvezi s tem vprašanjem gre zabeležiti tudi tiskovno poročilo načelnika komunistične svetovalske skupine v upravnem svetu KZE, Maurizia Salomonija, ki glede izvajanja dopolnilne delovne pogod be zvrača krivdo za zamude na deželno vlado. KPl ugotavlja namreč, da -sporazuma, ki so ga sindikati dosegli z deželnim odbornikom, deželna uprava še ni uradno odobrila z odlokom. Zato se KZE ne more sklicevati na vsebino sporazuma — s katero K Pl soglaša — dokler se ta iz zasebne pogodbe, kakršna je sedaj, ne spremeni v uradni deželni akt. V nasprotnem primeru bi upraviteljem grozil upravni, če že ne sodni postopek. Podpisnik se zato obrača na deželni odbor in ga poziva naj čimprej razjasni stanje in naj z objavo sporazuma omogoči, da se preneha z odlašanjem. Ženska smrtno ponesrečena v nočni prometni nesreči Kmalu po polnoči, v noči med nedeljo in ponedeljkom, je prišlo v Gorici na križišču med uiico Terza Armata in ulico Scuola Agraria do hude prometne nesreče po posledicah katere je umrla komaj 38-letna Lucia Bo-fulin iz Gorice. Sodeč po uničenem avtomobilu Fiat 128 je 37-letni delavec Rodolfo Mer-secchi (Mržek) iz Gorice, mož umrle Bofulin, na zgoraj omenjenem križišču izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in silovito bočno trčil ob zid sp ošne bolnišnice. Njegova žena je bila pri priči mrtva, Mersecchija pa so prepe ljali v tržaško bolnišnico zaradi možganskega pretresa in številnih poškodb po celem telesu. Njuna sinova, 10-letni Marco in 11-letni Mario bosta okrevala v osmih oz. v mesecu dni. Obvestilo CISL Sindikat CISL, v Gorici obvešča člane. ki so bili zaposleni tako v zasebnem kot v javnem sektorju, naj se zglasijo na sedežih CISL v Gorici, Gradežu, Tržiču ali Krminu za predstavitev prošenj za povračilo davka IRPEF na odpravninah. Zainteresirani morajo predložiti izkaznico z osebno davčno številko (codice fiscale) in model 102 oziroma prospekt odpravnine. kino Gorica VITTORIA 17.45—22.00 »L’universo e-rotico di Gerard Damiano«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.00-22.00 »II cacciatore del-lo spazio«. VERDI Zaprto zaradi počitnic. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Newyorške noči«. SVOBODA 20.30 »Maščevanje uklonjene pesti«. DESKLE 19.30 »Javna hiša v Parizu«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. POGREBI: 11.00 Cecilia Cossi iz kapele Notre Dame na glavno pokopališče; 12.30 Pavlina Lutman iz Trsta v cerkev in na pokopališče v Štandrež. Naročnina Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 20 00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1 800 00 din. za orga-nizaciie in podietja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st , vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek PO'- IVA 18 ■ Osmrtnice, zahvale m sožolia po formala Oglasi iz dežele Furlanije Jurske krajine se noro čaja pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski 31. julija 1981 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. |040| 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samse izdaja L JZTT Cl.n m tiska r 1 Trst ll lllU Bm C««*»* r 1 zalolnikov FIEG Aretaciji Mele ja in Mucciarinija nista prekinili verige zločinov Nov umor zaročencev v florentinski pokrajini Isto zločinsko orožje kot v šestih prejšnjih ? Usodna neprevidnost 74-lelnega voznika Smrtna nesreča na avtocesti IMPERIA — Včeraj je okrog 20. ure prišlo na avtocesti Savona - Ventimiglia do smrtne nesreče. Povzročil jo je 74-letni Vivaldo Viale, ki je za volanom svojega fiata 500, na poti v Sanremo, prevozil 15 km v nasprotni smeri. Ko je prišel iz tunela, mu je privozil nasproti 41-letni Mario Radino, zdravnik iz San-rema s svojim ferrarijem 208 turbo. Radino je močno zavrl in s tem preprečil trčenje, zaletel pa se je v zid na desni strani ceste. Avtomobil je bil pri tem popolnoma uničen, zdravnik pa se rii poškodoval. Ko je Viale- prevozil še nekaj metrov, sta mu privozila nasproti druga dva avtomobila: macerati turbo 313, ki ga je vozil 30 letni Enrico Valditerra iz Novi Ligure in audi 80, ki ga je vozil 39-letni Giovanni Gronchi, ki stanuje v pokrajini Pise. Trčenja ni bilo mogoče preprečiti. Vivaldo Viale je bil pri priči mrtev, Gronchi ni zadobil hujših poškodb, Valditerro pa so najprej prenesli v Sanremo, potem pa so ga premestili v bolnišnico v Ales-sandrii. Zdravniki predvidevajo, da bo ozdravel v 30 dneh. VICCHIO DI MUGELLO (Firence) — Po skoraj enoletnem premoru od zadnjega zločina je Urah ponovno zavladal med mladimi pari florentinske pokrajine. Včeraj pred zoro so namreč prijatelji odkrili trupli 21-let-nega Claudia Stefanaccia in 18-letne Pie Rondini. Zaročenca sta se v nedeljo podala z avtom na samotno območje Boschetta v občini Vicchio di Mugello, kjer se običajno zadržujejo mladi pari, da bi kako urico preživeli na samem. Claudio in Pia pa se nista kot običajno vrnila domov, da je Claudiova mati v nedeljo ob 23.30 naprosila prijatelje in znance, naj poiščejo sina, saj se je običajno vedno vračal v doglednem času. Tudi Pia je staršem napovedala, da se bo vrnila pred 22. uro. Prijatelji so Claudiov avto našli šele ob 3 zjutraj. V njem je bilo Claudiovo truplo, na jasi, nekaj metrov od avta pa iznakaženo truplo Pie Rondini. Zločinec ali zločinci so se zversko znašli nad dekletom. Z ostrim nožem so ji odrezali dojko in osramje, oba zaročenca pa so ubili z dvema stroloma iz pištole kalibra 22. Prav ta pištola povzroča nov preplah med mladimi pari florentinske pokrajine. Po vsem sodeč je namreč isto orožje, ki je od leta 1968 ugonobilo življenje šestih parov in dvojice nemških turistov, ki jih je zločinec bržkone zamenjal za zaročence. Nedeljski zločin se je pripetil le 6 kilometrov od jase, kjer sta bila v noči od 14. na 15. september 19y* na podoben način ubita Pasquale Gentilcore in Stefania Pettini. Izvedenci bodo morali vsekakor še ugotoviti, c® so krogle in tulci iz istega orožja, ki je tolikokrat morilo v florentinski pokrajini. Za mlade pare je preko noči splahnelo upanje, °a so z aretacijo upokojenca Giovannija Meleja in njeg°' vega svaka Piera Mucciarinija prekinili verigo zločinov-Dvojico že res obtožujejo samo enega dvojnega umora, in sicer prvega, marsikdo pa je bil prepričan, da sta kriva tudi za ostale zločine. Preiskovalci seveda molči jo. Navsezadnje je edina vez med umori orožje, to pa •? lahko romalo iz roke v roko. Tudi podoben zločinski P" tual je navsezadnje lahko le plod podobnih bolezenske zločinskih nagnjenj različnih in ne ene in iste osebe- Vsekakor je preiskava v polnem teku. Obdukcij obeh trupel bi morala dati odgovor na marsikatero vP'"a-šanje. Preiskovalci polagajo še največ skrbi podrobn analizi vbodov in vrezov, s katerimi se je neznanec znesel nad truplom nesrečne Pie. Pištola in nož lahko res romata iz roke v roko, a vsak patolog lahko s Pr® cejšnjo mero verjetnosti ugotovi, če se je z nožem na različnimi trupli znesla ista roka. Gost promet ob zadnjem koncu tedna ni še poroštvo za turistični uspeh RIM — Kljub manjšim konicam je v treh dneh julijskega eksodusa od petka do nedelje, 29. julija, krožilo na italijanskem cestnem omrežju skoraj 18 milijonov vozil (17.679.000). Upoštevajoč dejstvo, da so v avtomobilih v povprečju po tri osebe, lahko računamo, da je v treh dneh potovalo kakih sedem do osem milijonov Italijanov in tujcev, ki so bili namenjeni v letoviščarske kraje, ali pa so se vračali z dopustov. Letos pa se je vsa ta masa vozil smotrneje porazdelila, da odgovorni z zadovoljstvom ugotavljajo, kako jim je uspela pobuda o »inteligentnem odhodu«. Konice so bile le v nekaterih odsekih proti odmorskim krajem, v glavnem pa je bil pro met tekoč. Kljub vsemu temu pa je obračun prometnih nesreč težak. Zabeležili so jih namreč kar 2.098, v katerih je izgubilo življenje 75 oseb, ranjenih pa je bilo 1.967. Prometna policija in drugi organi javne varnosti so izstavili 57.448 glob, odvzeli pa 125 vozniških dovoljenji1 Dokočne podatke o poletnim turističnem gibanju bodo lahko posre- dovali šele po velikošmarenskih praznikih, a že sedaj je jasno, da Italijani varčujejo. Relacije so krajše, prav tako so krajši dopusti, povečalo se je tudi število tistih, ki so raje ostali doma. Prav tako se je znižalo število potnikov na železnici. Turistični operaterji so torej u- pravičeno zaskrbljeni. Pogostejša menjava gostov, daje le navidezno občutek večjega prometa, v bistvu pa je denarni priliv manjši. Nekateri se tolažijo, da so vsega krive losangeleške olimpijske igre, ki so pred televizijskimi ekrani priklenile na tisoče in tisoče ljubiteljev športa. Italijanska družina ob življenje v prometni nesreči pri Splitu TROGIR — Pripadniki preiskovalnih organov so identificirali vseh P®* italijanskih državljanov, ki je zgubilo življenje v soboto zvečer v p»rorne;t__ nesreči pri Splitu. Gre za 36-letnega fotografa Giancarla Magrassija iz ghere pri Benetkah, za njegovo 34-letno ženo Cristino ter za njuni hčeri M nico (12 let) in Giorgio (10 let). Z njimi se je peljala tudi 34-letna Carmeu Begotti, prav tako iz Marghere, ki je tudi izgubila življenje. Magrassi je vozil svoj ritmo, ki je vlekel še prikolico na kateri je .jj. 5 metrov dolg gliser, ko je nenadoma na ravnem delu ceste zavozil v zašci zid, ga prebil ter zletel v jezero, ki leži pet metrov nižje. Vseh pet potnik je pri priči bilo ob življenje. Prazne rimske ulice Rimske ulice so bile v nedeljo povsem prazne. Meščani so odšli na dopust ali na krajše izlete, turistom pa ni uspelo zapolniti praznine. (Telefoto AP) Ženske v SZ naj bodo bolj »ženske« MOSKVA — Gospodarstvo mora biti varčno, je rad ponavljal Leonid Brežnjev v zadnjih le tih svojega življenja. Na straneh glasila sovjetskih sindikatov Trud se sedaj oglašajo psihologi, ki se sklicuje na skoraj še bolj jasno geslo: »Ženske naj bodo bolj ženske!« Vendar kot so bili pozivi Brežnjeva pogojeni s potrebo po odpravi velikih razmetavanj v sovjetskem gospodarstvu, tako so pozivi psihologova manj odvečni, kot bi bilo videti. Psiholo gi namreč pozivajo matere, naj vzgajajo svoje hčere »v spoštovanju do moških« in naj jih že od mladih nog pripravljajo na njihovo pomembno vlogo žensk, mater in žena. Čeprav se to čudno sliši v državi, kjer je ženska vsaj kar se zaposlitve tiče dosegia P polno enakopravnost z moškim (le da moTaLj tem čakati dolge ure v vrsti za nakup osnovnejših življenjskih potrebščin in se P°Jl^ titi delu na domu, v veliki večini Prj1l^0Č- brez gosp dinjskih strojev in raznih Pf’Pvjy), kov, na ki re so ženske navajene na Z»'l