LETO III. ŠT. 39 (136) / TRST, GORICA ČETRTEK, 15. OKTOBRA 1998
SETTIMANALE , SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 2°/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596
CENA 1500 LIR
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. )ANUAR]A 1996
NON PRAEVALEBUNT
Te besede najdemo v znani hvalnici Tu es Petrus (Ti si Peter-Skala), ki je nekaka neuradna Papeška cerkvena himna. Iz tega izhaja prepričanje, da Peklenska vrata ne bodo premagala Cerkve. V dolgi
POMEMBEN OBISK TORONTSKEGA NADŠKOFA
dvatisočletni cerkveni zgodovini je ta misel nekaka rdeča nit, ki prepleta vse dogajanje v krščanskem svetu, njegove viške in padce, ki kot nekak tok in pretok (corsi e ri-corsi) - da spomnino na misel, ki jo je zapisal filozof Giambattista Vico - preveva vso svetovno zgodovinsko sceno. In prav rimski papež je v tem obširnem časov-pem loku vodil vse dejanje in nehanje katoliške Cerkve ■n njeno usodo na zemlji.
Podobne misli se lahko porajajo sedaj ob dvajsetletnici vladanja papeža Janeza Pavla II., ki je oktobra leta 1978 po nenadni smrti komaj mesec vladajočega papeža Janeza Pavla I. postal Petrov naslednik. Kard. Karol Wojtyla iz Krakova na Poljskem je torej sprejel nelahko dediščino dveh papežev, svojih prednikov, Pavla VI. in beneškega patriarha Albina Lucianija - Janeza Pavla I. Gotovo to ni bilo lahko, toda že prve besede slovanskega papeža "Ne bojte se" so vdahnile kristjanom in ljudem dobre volje sploh nov pogum in samozavest. In take besede je svet v resnici potreboval ter jih potrebuje še danes.
Kaj pa označuje pontifikat poljskega papeža? Sem lahko štejemo veliko stvari in dejavnikov, ki papeževanje Janeza Pavla II. postavljajo med največje v sodobni oz. moderni zgodovini. Papež ima povsod pred očmi človeka in njegovo dostojanstvo in zato pravično in pošteno družbo. O tem zgovorno pričajo njegove enciklike, kot Laborem exercens ali Sollicitudo rei socialis. Med važne enciklike zlasti za slovanske narode sodi dokument Sla-vorum apostoli, ki postavlja sveta brata Cirila in Metoda s sv. Benediktom kot sozavetnika Evrope. Njegova širina je prišla vedno do izraza na neštevilnih potovanjih, kjer je hotel spoznati posamezne stvarnosti. Sodobna zgodovina mu že pripisuje odločilno vlogo pri rušenju komunistične ideologije in s tem usodne preobrate po letu 1989 po padcu berlinskega zidu. Znan je njegov ekumenizem od krščanstva do budizma, ki pa še ni dosegel vseh sadov. Prvi je kot Petrov naslednik prestopil prag kakega judovskega svetišča z obiskom rimske sinagoge. Se in še bi lahko naštevali pomembna dejanja in pobude, ki jih je sedanji papež udejanjil. Pa njegovo veliko delo za mir v svetu, ki je danes še v Evropi spet rnočno ogrožen? / stran 2
ANDREJ BRATUŽ
KARDINAL AMBROŽIČ V GORICI
JURIJ PALJK
Slovenski kardinal, sicer drugi v naši zgodovini (za Jakobom Missio), dr. Alojzij Ambrožič, nadškof v Torontu, je bil prejšnji teden med nami.
Znano je, da ima kardinal Ambrožič na Goriškem in sploh v zamejstvu več prijateljev, s katerimi se rad srečuje. Prav goriški prijatelji so ga povabili, naj se na poti v Ljubljano, kjer sta ga sprejela tudi ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in slovenski predsednik Milan Kučan, ustavi vsaj za u-ro, dve z njimi. Kard. Ambrožič je v sredo popoldne, 7. t.m., prispel z letalom na letališče v Ronke in nato v Gorico. Zvečer pa smo častnemu gostu priredili slovesen, preprost, a občuten sprejem v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer je uglednega gosta pričakalo veliko ljudi, med njimi precej duhovnikov z obeh strani meje, častitih sester, starih znancev in vernikov, ki so hoteli kardinala spoznati, ga tudi prvič videti.
Kardinal Alojzij Ambrožič je pozdravil predstavnike go-riških kulturnih organizacij, skavtov, predstavnike našega časopisa, sestre in druge ter stopil v spremstvu škofijskega kanclerja msgr. Oskarja Simčiča in dr. Marilke Koršič na oder velike dvorane Kulturnega centra Lojze Bratuž.
V	imenu Kulturnega centra in v imenu vseh, ki so prišli na ta prisrčni sprejem, je kardinala najprej pozdravila predsednica Centra prof. Franka Žgavec, ki je častnemu gostu voščila veliko dobrega in obilo zdravja, nas vse priporočila v molitev ter kardinalu zaželela seveda tudi to, da bi še večkrat prišel v našo sredo. Sopranistka Alessandra Schet-tino, violinist Peter Gusin pianistka Valentina Pavio, gojenci in profesorji na Slovenskem centru za glasbeno vz-
gojo Emil Komel, so prepričljivo in občuteno izvedli Domine Deus iz Vivaldijeve skladbe Gloria. Nato je slovenskega kardinala Ambrožiča pozdravil msgr. Oskar Simčič, ki je dejal, da je naše veselje
dvojno, saj smo veseli, ker imamo Slovenca za kardinala, in zato, ker ga imamo med sabo in vemo, da je naš prijatelj. Msgr. Simčič je dejal, da nikomur ne sme biti vseeno, če sedi v kardinalskem zboru tudi Slovenec, pa čeprav gre za človeka, ki vodi nadškofijo v Kanadi. Spomnil se je prvih prihodov kardinala Ambrožiča v Gorico pred štiridesetimi leti, ko se je kardinal kot mlad duhovnik v Parizu spoznal z gori-škimi vrstniki in študenti, ki so se zbirali o-krog Slovenskega kato-
liškega akademskega društva SKAD, se z njimi spoprijateljil in jih prihajal redno obiskovat tudi takrat, ko ga je življenjska pot zanesla čez Atlantski ocean. Msgr. Oskar Simčič se je kardinalu tudi zahvalil, ker je ob vsem blišču, ki ga daje kardinalski škrlatni plašč, ostal prisrčen človek.
Prav ena od aktivnih članic nekdanjega SKAD-a, dr. Marilka Koršič Čotar, je pozdravila kardinala in se spomnila prijateljevanja nekdanjih goriških študentov z njim. Tudi kardinal Alojzij Ambrožič je namreč goriškim študentom, tako kot Kocbek, Mrak, Truhlar, Trstenjak, Zidar in drugi, predaval in jim tako pomagal iskati odgovore na pomembna življenjska vprašanja. "Gorico in goriške Slovence imam v najlepših spominih, nanjo sem navezan že štirideset let. Ko v Slovenijo še nisem hodil, mi je pomenila nadomestitev za Slovenijo in to mi še danes pomeni!" je dejal kardinal.
--------------STRAN	10
OB ROBU ZADNJE VLADNE KRIZE V ITALIJI
NAŠA ZAŠČITA ZADEVA PREDVSEM VLADO
DRAGO LEGISA
Ena najvidnejših in otipljivih posledic zadnje krize italijanske osrednje vlade je gotovo razcep Stranke komunistične prenove, ki je Prodijevo vlado podpirala od zunaj vse od njenega nastanka pred dvema letoma in pol. Večina komunističnih poslancev se je namreč uprla strankinemu političnemu tajniku Bertinot-tiju in v parlamentu glasovala za zaupnico vladi predsednika Prodija. Ker je Bertinot-tijevo stališče odločno prevladalo v pristojnem strankinem
organu, za upornike seveda ni bilo več mesta v stranki. Dva dni po padcu Prodijeve vlade so disidenti že imeli zborovanje v Rimu in sklenili ustanoviti "Stranko italijanskih komunistov", ki bo nastopila s svojimi kandidatnimi listami na bližnjih upravnih volitvah.
Italijanska notranja politika se torej razvija paradoksalno. Medtem ko se je ogromna večina politikov že pred nekaj leti izrekla za uveljavitev t.i. dvopolnega sistema, ki da edini more odpraviti že tako rekoč kronično politično
Alojz Tul
DOGOVORI JUDOVSKIH POTOMCEV...
Mir, ki je temeljni znak božje prisotnosti, se mora širiti tudi v vseh političnih ureditvah družbe in v življenju vsake skupnosti ter vsakega naroda.
(Janez Pavel II. na Novo leto 199 S)
Ivan Žerjal / intervju JANKO BAN
Majda Pavšič
DROBCI IZ ZGODOVINE ČIPKARSTVA
Mariza Perat
SVETNICA JUDOVSKEGA RODU
G.	KRŽIŠNIK O CERKVENEM PETJU
Igor Devetak IZPOVEDNE PODOBE
Matjaž Rustja / pogovor LUČKA SUSIČ
Luisa Antoni
SEZONA GLASBENE MATICE
Ivan Žerjal
KOROŠKI DNEVI NA TRŽAŠKEM___________________
Milan Gregorič
OZADJE KOPRSKIH OBČINSKIH ZDRAH
Vida Valenčič TURČIJA IN SIRIJA
1
ČETRTEK
15. OKTOBRA
1998
nestabilnost, ugotavljamo, da dvopolni sistem še ni niti v povojih in nove stranke rastejo kot gobe po dežju. Zanimivo je, da pri tem ni izvzeta niti skrajna levica, čeprav se na zunaj vede, kot da bi imela v zakupu vso modrost. Mirno lahko zato trdimo, kako v tem trenutku prav nič ne kaže, da bodo v Italiji v kratkem odpravljeni vzroki politične nestabilnosti.
Medtem ko pišemo, še ne vemo, komu bo predsednik republike Scalfaro zaupal nalogo za sestavo nove vlade. ——— STRAN 2
Ki
ČETRTEK 15. OKTOBRA 1998
MED JUDOVSKIMI POTOMCI IN ZAVAROVALNICO ASS. GENERALI
ZAMRZNJEN DOGOVOR
S 1 . STRANI
NASA ZAŠČITA...
Že zdaj je namreč jasno, da predčasnih političnih volitev ne bo, četudi se za takšno rešitev, seveda z besedami, a s figo v žepu, glasno zavzema opozicija. Koalicija "Oljke", znotraj katere je treba po mnenju mnogih pravzaprav iskati resnične vzroke vladne krize, je na začetku predlagala, naj se naloga za sestavo vlade spet zaupa Prodiju, a je slednji predlog odločno in skoraj jezno zavrnil. Tako se je čedalje bolj začelo uveljavljati prepričanje, naj bi novo vlado vodil eden dosedanjih ministrov - strokovnjakov oziroma izvedencev, pri čemer se najpogosteje omenja zakladni minister Ciampi. Naloga nove vlade bi predvsem bila, da poskrbi, da bo parlament pravočasno odobril finančni zakon in proračun za leto 1999, hkrati pa izpolnila obveznosti v zvezi z uvedbo skupne valute "evro" in z nadaljnjim procesom evropske integracije. Finančni zakon je treba potrditi do konca leta, nakar bi se lahko pričela razprava o nekaterih drugih, zelo pomembnih problemih, kot sta na primer izvolitev novega predsednika republike (Scalfaru bo sedemletni mandat potekel konec aprila) in novi volilni zakon, da volitev v evropski parlament niti ne omenjamo.
Marsikdo sicer resno dvomi, da bi bila t.i. "tehnična" vlada lahko kos tako velikim in kočljivim problemom, zaradi
S 1 . STRANI
česar ne izključuje možnosti, da predsednik Scalfaro predčasno razpusti parlament, še preden se bo začel tako imenovani "beli" semester, ko po ustavi nima več take pravice. Moglo pa bi se celo zgoditi, da bi Scalfaro odstopil pred iztekom svojega mandata, s čimer bi tudi omogočil čimprejšnji razpis državnozborskih volitev. Vemo pa, da takšno modrovanje ni stvarno, saj se ogromna večina poslancev in senatorjev boji nove volilne preizkušnje in bo tudi naredila, kar je v njeni moči, da se takšni nevarnosti izogne.
Ko smo v našem časniku obravnavali italijanski notranjepolitični položaj, smo nekajkrat tudi napisali, daje italijanska vodilna politična plast znana po svoji bujni domišljiji in da bo zato gotovo tudi tokrat našla pot iz zagate. Kot pripadnike slovenske narodne manjšine v Italiji pa nam mora popolnoma upravičeno vzbujati skrb nekaj drugega, in sicer nadaljnja usoda zaščitnega zakona. Slovenski senator Mitja Volčič je že izjavil, da so zastoji v postopku neizogibni, enakega mnenja je tudi južnotirolski parlamentarec Zeller, kar izhaja iz njegovega pogovora s predstavnikoma Slovenske skupnosti dr. Špacapanom in dr. Terpinom v Meranu, kjer je bil kongres SVP (Južnotirolske ljudske stranke).
Kaj nam je torej narediti, da naše glavno in celo živ-
ljenjsko vprašanje ne bo spet j šlo v pozabo? Ker vemo, da problem zaščite naše manjšine ni le notranje vprašanje ita-! lijanske republike, ampak tudi obveza, ki izhaja iz mednaro-j dnih dogovorov in pogodb, bi se morala za njegovo rešitev j angažirati osrednja vlada. V ta namen ima na razpolago sredstvo, ki mu je ime zakonski osnutek (disegno di legge, v it. jeziku) in ima v parlamentarnem postopku prednost pred zakonskim predlogom (pro-i posta di legge). Vemo sicer, da je tudi pot zakonskega osnut-| ka v bistvu jalova, če ni politične volje. Res pa je, da v pri-I merih neizpolnjevanja mednarodnih obvez lahko primeš ' za jezik predvsem vlado prizadete države, ne pa njenih I parlamentarcev. Zato danes, ko je vladna kriza v polnem razpletu, moramo še glasneje poudariti, da se osrednja izvršna oblast nikakor ne sme ob-I našati tako, kot da se je zaščita naše manjšine ne bi tikala.
ALOJZ TUL
Poročali smo že o doseženem dogovoru med 31 tisoči judovskih tožiteljev in švicarskimi bankami o izplačilu ustrezne odškodnine za njihovo oz. njihovih prednikov imetje, shranjeno med vojno v omenjenih bankah. Zadevni sporazum je bil podpisan v New Yorku 12. avgusta letos.
Le teden dni zatem, t.j. 19. avgusta, in prav tako v Nevv Yorku, pa je bil podpisan drugi poseben dogovor, in sicer med zavarovalno družbo As-sicurazioni Generali (s pravnim sedežem v Trstu) in predstavniki judovskih žrtev oz. njihovih potomcev, ki sedaj živijo v ZDA, za zavarovanja, ki sojih pred drugo svetovno vojno sklenili s podružnicami omenjene zavarovalnice v treh vzhodnoevropskih državah: Češkoslovaški, Madžarski in Poljski. Tudi v tem primeru so izplačilo zavarovanja zahtevali potomci zavarovancev. Družba Generali je spr-
! va zavračala izplačilo zahtevane odškodnine za zavarovanja, izgovarjajoč se, da je bila po vojni vsa njena imovina v omenjenih državah podržavljena po komunističnem režimu. Odvetniki prizadetih Judov pa so na osnovi dokumentov dokazovali, da je bilo ; v zavarovalnih pogodbah izrecno napisano določilo, da za obveznosti svojih podružnic v omenjenih državah jam-j či matična zavarovalnica vTrstu.
Sporno je bilo tudi število ; sklenjenih zavarovanj. Nekateri viri so navajali več kot 300 tisoč. Predstavniki zavarovalnice so od svoje strani pojasnili, da so imeli v teh vzhodnoevropskih državah v obdobju med obema svetovnima vojnama skupno 340 tisoč zavarovancev, od katerih so do začetka zadnje vojne izplačali 200 tisoč strank. Iz tega sledi, da jih ostane še 100 ! tisoč, ki jih zaradi vojne in povojnih dogodkov ni bilo mo-i goče izplačati. Pogajanja so potekala na temelju gornjih
PREDSTAVNIKI MANJŠINE
V	LJUBLJANI
Slovenski zunanji minister Boris Frlec je 12. t.m. sprejel predstavnike slovenskih zamejskih organizacij v Italiji. Sogovorniki so razpravljali o problematiki sprejemanja globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, so sporočili iz ministrstva. Predstavniki manjšine so ministru Frlecu
predstavili svoje mnenje glede zaščitnega zakona in pri tem soglasno poudarili, da se zavzemajo za sprejetje takšnega zakona, ki bo plod kompromisov. Znotraj manjšine že deluje t.i. manjšinska komisija, ki spremlja postopek sprejemanja zakona in redno sodeluje z uradom Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gostje so poudarili tudi zahtevo po primerljivosti z ostalimi manjšinami v Italiji oz. recipročnosti statusa italijanske manjšine v Sloveniji, ministra Frleca pa so seznanili tudi z drugi-
mi nerešenimi vprašanji slovenske manjšine. Minister Frlec je sogovornikom zagotovil, da bo Slovenija ne glede na politične razmere v Italiji po padcu vlade premiera Romana Prodija prek svojih političnih predstavnikov nadaljevala aktivnosti pri sprejemanju zaščitnega zakona. Minister je predstavnike manjšine tudi seznanil z napovedanim obiskom predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine.
Tako poroča Slovenska tiskovna agencija STA. Naš časnik o sestanku ni bil obveščen.
podatkov in ugotovitev. Da se je družba Generali sploh odločila za pogajanja, pa je nedvomno bilo odločilno dejstvo, da je sama bila v vsej svoji več kot stoletni zgodovini tesno povezana z judovskimi kapitali in da je danes najmočnejša zavarovalnica v Izraelu. Minulega 19. avgusta je tako prišlo do podpisa dogovora, po katerem seje družba Generali obvezala, da bo potomcem judovskih zavarovancev izplačala enkratno odškodnino v višini 100 milijonov ameriških dolarjev (približno 170 milijard lir), vendar ne na osnovi pravnih naslovov, temveč iz čuta pravičnosti in človeške solidarnosti do judovskih žrtev v drugi svetovni vojni. Zato je postavila tudi pogoj, da nobeno judovsko združenje ne bo več odpiralo tega vprašanja.
Pred nekaj tedni pa so časopisi z velikim poudarkom objavili vest, da je zavarovalnica Generali zamrznila postopek za izplačilo dogovorjenih 170 milijard lir. Kot vzrok za ta zastoj navajajo stališče ameriških zavarovalnih nadzornikov, da le-ti morajo celotno zadevo temeljiteje preučiti. Poznavalci razmer menijo, da so posredi veliki interesi drugih zavarovalnic in da vse judovske organizacije z dogovorom ne soglašajo, češ daje ponujena odškodnina premajhna.
Vsekakor vlada precejšnje zanimanje, kako se bo zadeva razvijala. Številni judovski oškodovanci namreč zahtevajo odškodnino še od drugih 16 zavarovalnih družb.
NON PRAEVALEBUNT
Naj še posebej podčrtamo velik pomen, ki gaje imel papežev obisk v Sloveniji v letu 1996, še prej pa vatikansko priznanje slovenske države, ki je bilo prvo v absolutnem merilu. Prav gotovo bo ostal nam vsem Janez Pavel II. tudi v spominu kot prvi papež, ki je vsem slovanskim, pa tudi drugim narodom spregovoril vedno v njih jeziku. In še letošnja pomenljiva duhovna priznanja slovenskemu narodu,
| ko je napovedal prvega slovenskega blaženega in imenoval drugega slovenskega
■	kardinala. Vse to sodi v širši mozaik zgodovinske pozor-| nosti do našega naroda in njegove preteklosti in sedanjosti, i Nemški zgodovinar pape-| žev Leopold Ranke citira be-1 sede, ki jih je izrekel srednjeveški papež Gelazij: "Zgodilo se bo, da se bo pozlačen j kip imperija razdrobil na koš-I čke in se bo vsako veliko ce-
I sarstvo razdelilo na štiri kne-ževine; samo tedaj bo Cerkev i svobodna in neodvisna, pod pokroviteljstvom velikega kronanega duhovnika." Če te j besede nekdanjega papeža prenesemo v današnji okvir, lahko zatrdimo, da je prav v svobodi in neodvisnosti Cerkve - tudi od svetne oblasti -eden ključnih ciljev sedanjega i papeštva.
Da bi v tem smislu in tem duhu Janez Pavel II. popeljal Cerkev v tretje tisočletje, je gotovo iskrena želja in voščilo nas vseh.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
34 1 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 E-MAIL nglasts@tin.it
GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA
IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS IE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000,
INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
POVEIMO NAGLAS
JANEZ POVSE
]
HITREJE DO OBČUTKA NEPOGREŠLJIVOSTI TEMELJNIH SLOVENSKIH IZKUŠENJ
Zdi se, da se slovenski narodnostni prostor nahaja na razpotju. V novem času je tako ali drugače sprejel dejstvo dveh svojih temeljnih življenjskih oziroma političnih izkušenj. Tako ali drugače pravimo zato, ker se očitno z njima ni sprijaznil do tiste mere, ki bi bila za vse koristna. To velja za slovensko državo, kjer je soočenje političnih različnosti ostrejše kot med slovensko manjšino v Italiji, obenem pa manj ostro od razmer med slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Zares je torej upati, da smo pred razpotjem, ko ne bomo več prepričani, da je trenutno stanje edino možno ali celo dobro.
Vse bolj prevladuje občutek, da se izteka tisto obdobje po padcu ideologij, ki je uravnoteženo dalo prostor obema temeljnima slovenskima izkušnjama, poenostavljeno rečeno tisti socialistični predvsem pa drugi, ki se močneje prepoznava v lastni narodnosti in še posebej v veri. Uradne povojne enobarvnosti je na ta način konec. Toda trenutno stanje spominja na nekakšno vsiljeno sobivanje, na prenašanje drug drugega, pri čemer pa ni pravega zadovoljstva niti z ene niti z druge strani. V prejšnjem obdobju absolutno prevladujoč del slovenske družbe bodisi v Sloveniji bodisi v manjšini se čuti razočaranega zaradi odvzema nekdanjih pravic odločanja. V narodnosti in veri prepoz-
navajoč del pa vidi v pridobitvah novega časa vse premalo za vso tisto odrinjenost, ki je je bil deležen v skoraj petih desetletjih povojnega sistema. Takšno razpoloženje seveda ustvarja vsesplošno nezadovoljstvo in ga celo poglablja.
Prav gotovo je prišel čas, ko bi morali medsebojno slovensko sobivanje dvigniti na višjo raven. Hitreje bi se bilo namreč mogoče zavedati, da sta obe osrednji politični in življenjski izkušnji dejstvo in obe del nas samih, nas vseh. Zavedati bi se morali, da noben del sam zase ne predstavlja slovenske celote, pač pa le oba skupaj. To pa pomeni, da ima vsak del še kako utemeljene razloge, da v svoji posebnosti obstaja, in kolikor je temu tako, nepogrešljivo dopolnjuje drugega. Prav gotovo nam razpotje, pred katerim se nahajamo, ponuja ravno to: namesto nekakšnega zlovoljnega prenašanja drug drugega spodbuden občutek nepogrešlji-vosti drugega oz. drugačnega. Namesto hladnega ali celo zamerljivega sobivanja prepričanje, da smo vsi del iste celote in da je ista streha nad glavo. Zato bi bilo prav, da pazljiveje in iskreno prisluhnemo drug drugemu. V tem pri-meru bomo zanesljivo ugotovili, da so razlike manjše, kot se nam je zdelo, predvsem pa da nikogar in ničesar ne izključujejo, ampak le dopolnjujejo in bogatijo.
AKTUALNO
INTERVJU / JANKO BAN
GLASBA, SAMO "RESNA
ZABAVA?"
Glasba mora torej spremljati otroka in človeka vedno, če ta človek želi biti muzikaličen. Glede glasbene vzgoje pa je treba povedati to: kot pri vsaki vzgoji je treba v današnjem času poudariti predvsem ustvarjalen pristop otroka do katerekoli dejavnosti. Žal v šolskih sistemih v Italiji ne obstajajo direktne metode po raznih Orffovih, Kodalyjevih ali drugih vzorcih, pri katerih se otrok iz prakse uči glasbo, tako da si morajo pedagogi pomagati, kot vedo in znajo, na vsak način vedno z upoštevanjem otrokove osebnosti, ustvarjalnosti, želje in iznajdljivosti.
Pri nas je bila (in je še vedno) tudi glasbena dejavnost - tako kot vsaka druga sicer - tesno povezana s prizadevanji za narodni obstoj naše skupnosti. Kakšen pomen imata torej glasbena vzgoja in dejavnost na našem narodnostno ogroženem področju?
Glasbena matica je ena slovenska šola več v naših krajih, in tudi ne majhna. Otrok ali mladostnikov, ki obiskujejo individualni ali skupinski pouk v okviru Glasbene matice, je v celi deželi okoli sedemsto. To je izredno velika številka, s katero se ne bi mogli ponašati, če GM ne bi delovala ali ne bi obstajala. Važen je torej seveda po eni strani glasbeni pouk v materinem jeziku, še važnejši pa je potem odločilen doprinos, ki ga dajejo diplomirani glasbe-I niki (do zdaj jih je bilo okoli 60) ali pa tudi tisti, ki študija iz tega ali onega razloga niso dokončali, k razvija-| nju glasbene ali drugačne kulture v naših društvih, zborih, z raziskovanjem na glasbenem področju itd. To je torej investicija, ki se obrestuje s tem, da imamo intelektualce-in teh ni malo - tudi na glasbenem področju.
Kljub temu da smo majhna skupnost, nam je uspelo izraziti tudi na glasbenem področju vrsto priznanih ustvarjalcev in strokovnjakov: tu ne gre več samo za osebnosti, kol sta npr. Črtomir Šiškovič in Stojan Kuret; uveljavlja se tudi mlajša generacija glasbenikov, kot sta npr. Corrado Rojac, ki je prvi diplomiranec v harmoniki v Italiji, in Aleksi Jercog, ki je napisal prvo strokovno knjigo o harmoniki, pa še bi lahko naštevali. Kako gledaš na to? Omenjena imena so le primeri ; nekaterih uspehov glasbene dejavnosti pri nas. Ta dejavnost se ne o-: mejuje samo na izvajanje, na solistične nastope, na igranje na koncertih. Tu mislim na vsestranske uspehe, ki jih imajo slovenski glasbeniki v naših krajih kot pedagogi. Pomislimo, koliko odličnih diplom je bilo opravljenih na konservatoriju. Po-i mislimo na glasbenike, ki se ne uve-| Ijavljajo samo kot solisti, ampak si i prizadevajo, da bi poživili tudi organizacijsko plat našega glasbenega prostora s tem, da prirejajo koncerte, cikluse koncertov, posamezna i glasbena srečanja, da sodelujejo z glasbenimi ustanovami drugje, da i vabijo v naše kraje, po zaslugi osebnih poznanstev, izvajalce iz drugih i krajev. Več je torej pozitivnih učinkov dejstva, da so glasbeniki zrasli i v slovenskem ambientu in da se z vso vnemo posvečajo ali izvajalski ali drugačni glasbeni dejavnosti.
Posebno mesto pri Slovencih, zlasti pri nas v zamejstvu, ima zborovsko petje. Sam vodiš zbor Jaco-bus Gallus. Kakšen pomen ima danes zborovstvo pri nas? Je še aktualno ali pa je - če ne v zatonu -vsaj v krizi? Zborovsko petje je vedno aktualno. Vsaka človekova dejavnost je lahko vedno aktualna, seveda, če je za to dovolj zanimanja in če so dani pogoji, da se določena dejavnost lahko uresničuje. Zborovsko petje pri nas, kot tudi pravzaprav povsod po Sloveniji, je verjetno najbolj množična oblika kulturne dejavnosti. Že zaradi tega mu lahko priznamo veliko vlogo in velik pomen. Če je nato kaka dejavnost slučajno v krizi ali v zatonu, je to samo posledica nekaterih trenutnih kontingentnih razmer, npr. pomanjkanja zadostnega števila ali neugodnih delovnih razmer. Seveda je tudi pri zborovskem petju tako kot pri ostalih dejavnostih: kot ne moreš uspešno igrati nogometa v desetih, kot ne moreš uspešno igrati košarke, če so igralci nižji od 1,80 m, tako tudi ne moreš dobro peti, če nimaš v zboru dobrih in dovolj pevcev. Včasih govorimo o krizi, ker je slovensko zborovsko petje pri nas pravzaprav postavljeno pred dvojno neugodno dejstvo: prvič, kot komorna dejavnost nasploh ni v skladu z nekim današnjim glasbenim trendom, saj zahteva aplikacijo, požrtvovalnost, študij partitur, ki niso najlažje. Splošni glasbeni trend gre danes prav v obratno smer: zabava, vse na lahko, vse na hitro, vse za čim večji učinek. Po drugi strani, pri večinskem narodu, kljub včasih nenaklonjenemu glasbenemu trendu, je vsaj možnost iskanja oz. izbire pevcev za določene zbore večja, ker je pač zbor večinskega naroda. Pri slovenski manjšini pa je to težje.
V zadnjih časih je prišlo do ustanovitve nekaterih glasbenih skupin, ki so se lotile izvajanja ne toliko klasične glasbe kolikor drugih zvrsti. Veliko je tudi skupin, ki se posvečajo lahki - predvsem rock -glasbi. Kako gledaš na vse to? Ali lahko bistveno pripomore k nadaljnjemu razvoju glasbene kulture in dejavnosti pri nas? Vsaka dejavnost, glasbena ali drugačna, lahko pripomore k razvoju kulture, ker pač kaže na določeno ustvarjalnost. Nasprotje dela oz. angažiranosti, npr. v ansamblih lahke glasbe, je lenarjenje; nasprotje ustvarjalnosti, se pravi pisanja novih skladb, iskanja novih stikov, je apatija. Upam pa, da iz vseh teh dejavnosti raste kritičnost. Nobena dejavnost se ne more omejiti na začetno navdušenje, ker je nevarno, da potem zaide v banalnost, se ne razvije. Če začetnemu navdušenju ne režemo kril, ampak omogočamo dejavnost, in če je potem človek pri katerikoli dejavnosti toliko nadarjen, da postaja vedno bolj kritičen, potem bo vsaj iskal vedno boljše rešitve pri svojem delu. Če ne bo iskal boljših rešitev, bo stagniral, stagnacija pa pomeni v resnici nazadovanje. Kdor pa je radoveden, kritičen, dejaven, delaven in išče boljše rešitve, se razvija.
Najlepša hvala za pogovor.
3
ČETRTEK
15. OKTOBRA
1998
IVAN ŽERJAL
V petek, 9. t.m., so na tiskovni konferenci v Trstu predstavili program abonmajske koncertne sezone Glasbene matice 1998/99. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z Jankom Banom, predsednikom umetniškega sveta Glasbene matice, zborovodjo in vsestranskim glasbenim delavcem, ki je drugače tudi urednik sporedov resne glasbe na Radiu Trst A. Pogovor, na katerega je rad pristal, se ni dotaknil samo koncertne sezone naše osrednje glasbene ustanove, ampak tudi širše problematike razširjenosti in vloge glasbene dejavnosti in kulture pri nas.
V zamejstvu - pa tudi v Sloveniji - nisi neznana °sebnost, pa bi te vendarle prosil, da se na kratko predstaviš našim bralcem...
Pred kratkim sem bral oznako, da je umetnost zelo resna zabava. Zase mislim, da sem glasbenik, ki ne najde prav na lahek način zlate sredine v tem paradoksu - "resna zabava" - se pravi neke zlate mere, ki bi bila kar naenkrat veljavna in po kateri bi se ravnal enkrat za vselej. To iz dveh razlogov: predvsem zaradi sistema, v katerem sem odraščal. To je bilo daleč pred letom 1968 in so bile šole drugačne, kot so danes. Nato, ker sem zrasel v času, ko je na glasbeni sceni še veljala estetika neoekspresionizma na eni strani oz. ko so bila to leta prave eksplozije glasbene avantgarde. Vendar se potem človek privadi na vse, na vse estetike in izraze, posebno če razume, da je to estetika tistega časa in se skuša tudi sam vživeti v tiste estetske parametre. Danes se estetska merila seveda spreminjajo. Ni več take napetosti v glasbenem izrazu, kot je bila v času ekspresionizma, tudi ni več takih "pretiravanj", kot so bile v glasbeni avantgardi. Po drugi strani lahko rečem, da Slovenci že Po tradiciji govorimo o glasbeni praksi pravzaprav kot o neki ludični dejavnosti: mi rečemo, da igramo na 'nstrument. Seveda to igranje oz. zabava ne sme biti mišljena kot neka banalna zabava: zato gre tu za glasbeno umetnost, to pomeni, nekaj, kar nastaja iz človeka kot potreba po nekem kulturnem sporočilu, ki je seveda vezano na pripravo, na občutke določenega človeka, na okolje, v katerem nastaja. Glasbena umetnost je torej, kljub tej ludični noti, še vedno nekaj zelo resnega, ker je izpoved nekega občutja. Je torej nekaj, česar prej ni bilo in nastane kot umetna tvorba, z vsemi včasih tudi kompliciranimi oblikami izraza, ki jih ta umetna tvorba nosi s sabo. Vsak človek pač pove v določenem trenutku tisto, kar ga žuli, in umetnik pove to še na posebno oseben ali svojstven način.
O letošnji sezoni Glasbene matice pišemo že na drugem mestu, zato bi te ne spraševal o sporedu koncertov. Vsekakor bi te prosil, da vseeno podaš kratko misel o sezoni, ki se pričenja.
Glasbena matica ponuja obiskovalcem koncertov nekaj zanimivih
i aspektov, ki naj pritegnejo občinstvo. To pomeni nekaj novosti, nekaj drugačnosti, neke zanimive kombinacije solistov, neke nove skladbe, napisane tudi prav za priložnost koncertov
GM, torej stvari, ki jih v drugih sezonah občinstvo ne sliši in ki torej pomenijo obogatitev določenega kulturnega oz. glasbenega prostora.
| Na koncertih GM so letos novosti prav na vseh koncertih. Mimo tega, j da so si izvajalske zasedbe od koncerta do koncerta različne - in zelo zanimive so tudi kombinacije med solisti in ansambli - gre tudi za vsebinske značilnosti, za skladbe, ki valorizirajo zanimivost, novost, drugačnost. Npr. na prvem koncertu prav ! pred kratkim dokončana nova skladba Alda Kumarja, na drugem kon-j certu moteti Gallusovega sodobnika, malo znanega skladatelja iz Maribora Daniela Lacknerja, ali na tretjem koncertu izvedba Gerschvvi-I nove skladbe Rapsody in blue za klavir in jazz band, pa še na istem koncertu praizvedba naročene, a še ne napisane nove skladbe, ki jo pripravlja Tom Hmeljak. Nato so, recimo, zanimivi programi, ki povezujejo tržaško glasbeno stvarnost z Dunajem. Na nekem koncertu bo verjetno prvič izvedena v knjižici odkrita kratka skladba Marija Kogoja. Na istem koncertu bo doživela praizvedbo skladba Uroša Kreka za koncer-tantni kontrabas. Slišali bomo tudi kvartetni stavek Viktorja Šonca, ki je bil prvi ravnatelj Glasbene matice v Trstu ob njeni ustanovitvi leta 1909. Slišali bomo nazadnje tudi zelo zanimive skladbe za duo violina-harfa. Tu sem omenil samo skladatelje, nisem pa še omenil zasedb. Tu so spet zanimive kombinacije in izbire izvajalcev: tako bo Gerschvvina 1 izvajal naš pianist Aljoša Starc. Dunajsko pevko Danjo Lukan, sicer Slovenko, ki živi na Dunaju, bo spremljal naš pianist Marko Ozbič. Nastopil bo godalni kvartet Glasbene matice in imel kot gosta slavnega pianista Sijavuša Gadžijeva. Nastopil bo tudi violinist Črtomir Šiškovič ob 1 spremljavi harfistke Simone Malloz-( zi, ki je tudi njegova žena. Zdi se mi, da sem v zelo zgoščeni obliki naštel 1 nekaj značilnosti. To je res le nekaj značilnosti: za govor o ostalih, vsebinskih in oblikovnih značilnostih bi
bila verjetno potrebna še bolj poglobljena analiza.
Glasbena matica, kot vemo, ne prireja samo koncertov, ampak je tudi -in predvsem - glasbena šola, ki je doslej bila zasebnega značaja. Predvideno je, da vsaj del GM postane avtonomna sekcija državnega konservatorija Tartini. Kako je s tem? Kako pa je s prostori?
Rekel bi, da je to že dolga zgodba. Iz najnovejšega časa smo lahko brali, da naj bi bil priznan slovenskemu glasbenemu šolstvu v Furla-niji-Julijski krajini status konservatorija. To je predvideval že Maccani-cov osnutek zaščitnega zakona. V tej smeri je bil letos spomladi že precej podrobno izdelan načrt na šolskem ministrstvu v Rimu. Istočasno je to formulo prevzel tudi Maselli v svojem osnutku. Sedaj seje seveda ves postopek ustavil in zdi se, da bo treba spet stopiti v stik z ministr-! stvom za uresničitev tistega načrta. Rekel sem, da je to dolga zgodba, i saj se vleče skoraj 90 let, kolikor je pač stara Glasbena matica. Ne sme-I mo pozabiti, da je bila Glasbeni matici že 1.1912 priznana pravica javnosti s strani avstro-ogrskega ministrstva. To pravico javnosti, skupaj z vsem drugim, smo seveda izgubili po prvi svetovni vojni. Od Italije si j torej pravzaprav pričakujemo samo to, da vzpostavi stanje, ki gaje našla, ko je prišla v te kraje, torej naj priz-i na Glasbeni matici status javnosti. Vrnimo se h glasbi, saj imajo upravne naloge drugi. Kakšno vlogo ima glasba v oblikovanju mladega človeka v zrelo in popolno osebnost? Nisem pedagog, ampak vsi ve-| mo, da ima tudi glasba lahko velik J pomen pri vzgoji otroka. Glede sa-I me glasbene občutljivosti naj rečem to: čimprej bo otrok slišal petje in glasbo okoli sebe, tem boljši posluh bo imel, tem bolj bo muzikaličen.
4
ČETRTEK 15. OKTOBRA 1998
»■caui vj ter-, i tttm h .hj j—n;Tm,vi
KRISTJANI IN DRUŽBA
BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA
OB NEDELJSKEM EVANGELIJU
IZLUŠČI JEDRO!
ZVONE STRUBELJ
29. NAVADNA NEDELJA
c
J
Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: "V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: "Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku." Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: "Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca." In Gospod je rekel: "Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal 1 Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?" (Luka 18,1-8)
MOLITEV KOI VZTRAJEN BOJ
Sirote in vdove so v Svetem pismu najbolj nezavarovane osebe. Izpostavljene so vsem mogočim pritiskom in izkoriščanjem. Nobenega zagovornika nimajo, nikogar, ki bi jih zares ščitil in branil. Le na Boga se lahko obrnejo in v Njem najdejo pomoč. O tem radi pišejo preroki, ki se postavljajo v bran najšibkejšim članom družbe, o tem govori tudi Mojzesova zakonodaja.
V priliki o vdovi in sodniku Jezus prikaže naporno pot do pravice ene od takih oseb.
Podčrta vztrajno trkanje na vrata sodnika, ki se zanjo in za njeno tožbo ne zmeni. Se bolj kot je mrzlo sodniško poslopje, je hladen sodnikov odnos do te nesrečne žene. Njena vztrajna in za sodnika gotovo tudi nadležna prošnja: "Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku!", sodnika ne premakne z njegovega prestola pravice. Boga se ne boji, za človeka se ne meni. Zakaj bi se pretegnil za ubogo vdovo, ki mu njegove usluge verjetno niti plačati ne more? Kljub temu hladnemu in do konca preračunanemu odnosu do vdovine tožbe pa se sodnik le odloči, da bo stvar razrešil, predvsem sebi v prid: da me ne bo stalno nadlegovala in da mi ne bo požrla živcev!
"Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice." Primerjava med hladnokrvnim in krivičnim sodnikom in Bogom lepo in učinkovito prikazuje gotovost in popolno zaupanje, ki naj ga ima vernik, ko moli. To je Jezus povedal tudi z besedami: "Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo." (Lk 11,13).
V Jezusovi pripovedi zmaga vdova, njena odločna vztrajnost. In k tej lastnosti je usmerjena Jezusova prilika. Povezati jo moramo z Lukovim uvodom v priliko: "Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati." Molitev ni izgovarjanje besed, opravljanje obredov, izpolnjevanje verskih dolžnosti, med katerimi je tudi dolžnost vsakdanje molitve. Molitev je veliko več. Sveto pismo jo večkrat primerja življenjskemu boju. Jakob se je celo noč boril z Bogom, pripoveduje 1. Mojzesova knjiga (1 Mz 32-33). Prerok Ozej o Jakobu pravi: "V materinem telesu je prijel brata za peto, ko je odrasel, se je bojeval z Bogom. Bojeval se je z angelom in vzdržal, jokal je in ga prosil, našel ga je v Betelu, tam je govoril z nami." (Oz 12,4-6). Bojeval se je, vzdržal, jokal in prosil! Kako močne besede za to, čemur pravimo molitev, ki ni nekaj "sladkega", celo osladnega, ni duhovni aspirin proti našim bolečinam, ampak stisnjena pest, meč v roki, napeta mišica, preizkus moči, tekma, boj. Apostol Pavel zato pravi: "Opominjam vas, bratje, da se bojujete z mano v svojih molitvah..." (Rim 15.30). V grškem originalu uporablja apostol besedo "agonia", kar kaže na odločilen in zagrizen boj za življenje. Iz vsega tega lahko sklepamo, da sta osnovni značilnosti molitve vztrajnost in zvestoba, predvsem v obdobjih, ko se zdi, da Bog molči, v trenutkih duhovne suše in v urah ekzistenčne teme.
EDITH STEIN, FILOZOFINJA IN KARMELIČANKA
JUDOVSKA SPREOBRNJENKA IN SVETNICA
MARIZA PERAT
Dne 11. oktobra letos je sv. oče Janez Pavel II. proglasil za svetnico Edith Stein, judovsko spre-obrnjenko in poznejšo karmeličanko, ki je umrla v taborišču v Auschvvitzu 9. avgusta 1942.
Ta velika žena, katero zaradi njenih globokih teoloških spisov upravičeno imenujejo "Terezija Avilska 20. stol.," se je rodila v VVroclavvu, mestu, ki je takrat pripadalo Nemčiji, 12. oktobra 1891 v globoko verni judovski družini. Bila je najmlajša izmed sedmih otrok in silno nadarjena. L. 1910 se je kot edina ženska sluša-teljica vpisala na filozofsko fakulteto v domačem mestu, nakar je odšla na univerzo v Gottingen, kjer je prišla v stik s svetovno znanim filozofom Edmundom Husserlom, ki je tam predaval. Med prvo svetovno vojno je nekaj časa delala v vojaški bolnišnici kot bolničarka Rdečega križa, za kar je prejela tudi odlikovanje, leta 1916 pa je na univerzi v Freiburgu z odličnim uspehom doktorirala, nakar je takoj začela poučevati na univerzi.
Edith se je v tej dobi popolnoma oddaljila od vere svojih prednikov in je bila, vsaj na videz, ateist, a njeno srce in tudi njen ostri razum sta iskala resnico. Ni se mogla zadovoljiti samo s filozofijo svojega znamenitega učitelja, želela in iskala je nekaj več. Tedaj ji je prišel v roke življenjepis sv. Terezije Avilske, ki je v njeno življenje prinesel popoln preobrat. Sama o tem takole pravi: "Začela sem ga brati. Branje me je tako zelo pritegnilo, da knjige nisem odložila, dokler je nisem prebrala. Ko sem knjigo zaprla, sem rekla: »To je resnica!«"
Takoj si je kupila katekizem in mašno knjižico ter se začela poglabljati v krščanstvo in njegov nauk. Čez nekaj časa se je predstavila katoliškemu duhovniku ter ga prosila, naj jo krsti. Duhovnik jo je začel izpraševati, čeprav je sam pri sebi zelo dvomil, da bi Edi-thino znanje zadostovalo za prejem krsta. Toda kako se je začudil, ko je spoznal, da znanje mlade judovske profesorice visoko prekaša znanje vsakega povprečnega kristjana! Edith je bila krščena 1. januarja 1922; takoj zatem je prejela tudi prvo sveto obhajilo. K obhajilu je nato redno hodila vsak dan. Čakal pa jo je še najtežji korak: o svojem prestopu v katoliško vero je morala obvestiti mater in ostale domače. Zanje je bil to hud udarec, posebno za mater, a so ga sprejeli. Pozneje je postala katoličanka in nato celo karmeličanka tudi ena izmed Edithinih sester; z E-dith sta potem skupaj bili odpeljani v Auschvvitz, kjer sta obe umrli v plinski celici.
Francoska redovnica Elisa-beth de Miribel, ki je napisala življenjepis slavne spreobr-njenke, piše med drugim takole: "Edith je svojo vero živela v polnosti tudi v praktičnem
življenju; v vsaki stvari je hotela priti do dna. Tuja ji je bila vsaka površnost. Njena resnicoljubnost in njena globoka vera sta jo privedli do globokega spoznanja Boga. Njen jasni razum je ves težil za tem, da bi verske resnice prenesel v praktično življenje."
Po spreobrnjenju je Edith, sama velik filozof, začela proučevati razliko med filozofijo svojega učitelja Husserla in o-no sv. Tomaža Akvinskega. Medtem je pustila poučevanje na univerzi in devet let poučevala nemško slovstvo na višji dekliški šoli v samostanu dominikank. Na univerzi pa so njeno prisotnost in njena predavanja preveč pogrešali, zato seje vrnila na vseučilišče, in sicer v Munster. Tu so njena predavanja imela velikanski vpliv na študente in na katoliške izobražence sploh, tako da ji njen duhovni voditelj prav zaradi tega vpliva od začetka ni hotel dati dovolje-
nja za vstop v samostan. Kon-| čno se je vdal in tako je Edith
15.	oktobra 1933 vstopila v i karmelski samostan v Kolnu j in tu prejela redovno ime s. Terezija Benedikta od Križa. V
tem samostanu je ostala do leta 1938, ko so jo zaradi preganjanja Judov premestili v karmelski samostan v Echt na Holandskem. Tu je bila do 2. avgusta 1942, ko Jo je gesta-po skupaj s sestro Rose odpeljal proti Auschvvitzu, kjer je
9.	avgusta našla smrt v plinski celici.
Edith Stein so vse življenje odlikovali oster razum, močna volja in široka razgledanost. Bilaje odločnega značaja, a istočasno zelo rahločutna in dobrega srca. Bilaje preprosta s preprostimi, učena z učenimi in nikdar malenkostno natančna. Ni se prevzela zaradi laskavih uspehov, ki jih je dosegla s svojimi spisi in predavanji, in ko je vstopila v Karmel, je bila pripravljena opustiti študij in postati čisto navadna redovnica. Predstojniki pa so ji izrecno zaukazali, da mora nadaljevati s svojimi študijskimi razpravami in tako so prav v samostanu nastala njena najboljša dela, ki so zaradi svoje globoke duhovne vsebine in mistike vredna sv. Terezije Velike, sv. Janeza od Križa in sv. Terezije Deteta Jezusa.
Danes je ta visoko izobražena karmeličanka, nekdanja Judinja, dosegla čast oltarja. Mislim, daje zelo verjetno, da se bo tej časti v prihodnosti pridružila še ena, to je naslov cerkvene učiteljice.
MNOŽIČNE SVEČANE PRIREDITVE
VERSKO DOGAJANJE V SLOVENIJI
V koprski škofiji, pa tudi drugod v Sloveniji, se je v zadnjih dveh mesecih zvrstilo več dogodkov, o katerih je prav, da jih vsaj zabeležimo.
V	nedeljo, 16. avgusta, lik po prazniku Marijinega Vnebovzetja, je koprski škof msgr. Metod Pirih v župnijski cerkvi v Solkanu posvetil za diakona dva škofijska bogoslovca. To sta Sašo Mugerli iz Biljane in Simon Vendramin iz Solkana. Če Bog da, bosta oba kandidata prihodnje leto posvečena v mašnika, tako da bo koprska škofija dobila nova delavca v božjem vinogradu.
V nedeljo, 20. septembra, sta bili na Primorskem poleg Kvatrnice na Mirenskem Gradu, o kateri je Novi glas že poročal, še dve verski manifestaciji. Tradicionalni 22. Baragov dan je letos prvič potekal v koprski škofiji, in sicer v božje-potni cerkvi v Logu pri Vipavi. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, ki je v uvodu v slavje dejal: "S tem da smo se danes zbrali v Logu pri Vipavi, hočemo poudariti, da je veliki škof in misijonar Friderik Baraga vzor in ponos za vse Slovence. Kakor Slomšek ni zgled samo za štajerske vernike, tako tudi Baraga ni zgled duhovnika in škofa samo za kranjsko deželo. Naši svetniški kandidati so last in ponos, vzor in čast vsega slovenskega naroda." Med mašo je pridigal generalni vikar ko-
prske škofije msgr. Podbersič, j peli pa so cerkveni pevci iz Vi-pave in Ajdovščine. Po maši je sledila krajša akademija, med katero je spregovorila j urednica/V/aw7ceMira Dobra-I vec, sicer avtorica letošnjih l šmarnic Krplje ljubezni, ki so j bile posvečene Frideriku Baragi. P. Bruno Korošak, ki je i odgovoren za spremljanje procesa beatifikacije, pa je j prisotne seznanil s tem, da so j bili 4. marca letos na rimski j kongregaciji za svetnike predloženi vsi dokazi, potrebni za Baragovo beatifikacijo. Na Sv. gori je istega popold-i neva potekala še ena sloves-I nost. Novi provincial sloven-| skih frančiškanov p. Stane Zore je namreč blagoslovil novo kopijo svetogorske Matere Božje, delo slikarja Lojzeta Čemažarja. Ta kopija je namenjena primorskim izseljencem v Buenos Airesu v Argentini, saj je bila prejšnja kopija, izdelek Izidorja Moleta, letos pozimi iz cerkve, kjer so jo častili, ukradena. Čemažarje-j va kopija jo bo tako lepo nadomestila in naše rojake traj-no'spominjala na rodne kraje.
1 Začetek tega meseca pa je I v Stični na Dolenjskem, kjer stoji starodavni cistercijanski samostan, potekal v znamenju dveh jubilejev: 900-letni-• ce ustanovitve cistercijanske-! ga reda in 100-letnice obnovitve redovnega življenja v tem samostanu. Slovesnosti so se pričele v soboto, 3. ok-
tobra. Pod vodstvom Marka Muniha so nastopili združeni pevci ljubljanskih pevskih zborov, simfonični orkester RTV Ljubljana in pevski solisti. Izvedli so oratorij primorskega skladatelja in duhovnika Avgusta Ipavca, ki nosi naslov Missa in agris (Maša na polju). V nedeljo, 4. oktobra dopoldne, pa je bilo v stiški baziliki slovesno mašno bogoslužje, med katerim so združeni mešani pevski zbori, simfonični orkester, organist Tone Potočnik in sopranistka Olga Gracelj izvajali peto latinsko mašo Avgusta Ipavca Missa populorum; na koru je dirigiral skladatelj sam. Se posebej pomenljiv je bil pogled na prezbiterij, kamor so se zvrstili opati in opa-tinje iz raznih evropskih držav. Mašno bogoslužje je vodil dr. Kassian Lauterer, predsednik Mehrerauske kongregacije, imenovane po kraju s tem imenom v Avstriji; ta kongregacija združuje benediktince in benediktinke. Dr. Lauterer je uvodoma spregovoril nekaj besed v slovenščini, nato pa je njegovo pridigo prebral stiški opat dr. Anton Nadrah. Bilo je to res veličastno bogoslužje, v svojih stalnih delih v latinščini, kar je da-
lo	tej slovesnosti tudi širše evropske razsežnosti, slovenščina pa je bila polno prisotna v mašnih berilih in ljudskih pesmih. Stiški jubilej se je zaključil isto nedeljo popoldne. Slovesno somaševanje slovenskih škofov, gostov iz tujine in mnogih slovenskih duhovnikov je vodil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. 	MV
POGOVOR / G. LOJZE KRŽIŠNIK
CERKVENI ZBOR JE POKLICAN K ODGOVORNEMU SLUŽENJU
G. Lojze Kržišnik je župnik in dekan pri sv. Marku v Kopru in je dobro poznan tudi na Tržaškem, saj je že večkrat sodeloval in javno nastopil na raznih tukajšnjih verskih in kulturnih prireditvah. Tako smo mu lahko prisluhnili pred letom dni ob pobožnostih, ki so bile pri sv. Mariji Veliki za Marijo od zdravja in še na božičnem koncertu ZCPZ januarja letos pri sv. Justu. G. Kržišnik je letos avgusta tudi spregovoril o vlogi cerkvenih pevskih zborov na tradicionalnem poletnem seminarju ZCPZ, ki je bil v zdravilišču Banovci. Da bi širši javnosti posredovali nekaj misli o tej temi, smo mu postavili nekaj vprašanj.
Poudarili ste, da vsak cerkveni zbor niora graditi občestvo znotraj sebe in župnije. Kako naj se torej delovanje cerkvenega zbora vrašča v življenje župnije?
Morda je komu že župnijska skupnost nekaj tujega, pripadati njej pa sploh nezanimivo. Velikokrat vse to izvira iz premajhnega poznanja dogajanja v župniji in vrednosti vključenosti za posameznika. Župnijska skupnost ima ali pa mora imeti dovolj vsebine in zgodovinske izkušnje, da nagovarja posameznike k duhovni rasti in doživljanju Cerkve kot skupnosti Kristusovih prijateljev. Župnija ni namenjena sama sebi. Je v službi ljudi. Dogajanje v župniji poteka preko skupin. Čim več je skupin v župniji, bolj je župnija dejavna. Prav preko svoje skupine, kateri pripada vernik, doživlja pripadnost večji skupnosti, kot je župnija, škofija, vesoljna Cerkev. Res pa je, da so v župniji različne skupine po sestavi in ciljih. Župnijski pevski zbor je tudi ena od najbolj aktivnih skupin v župniji in lahko odigra pomembno vlogo v dogajanju v njej. Žup-
nijski pevski zbor se mora zavedati svojega poslanstva. To ne pomeni, da bi morali cerkveni zbor povzdigovati nad druge in poveličevati njegovo vlogo ali glasbenega orkestra nad drugimi vlogami pri bogoslužju. Vse, kar je pri zboru ali orkestru treba poudariti, je večji značaj služenja in večja odgovornost pri bogoslužju, kakor jo morda imajo drugi udeleženci. Pevski zbor ni nad ljudskim petjem, ampak je njegova naloga v služenju kot pomoč, vzor in spodbuda za bolj plemenito glasbo in petje. Iz pastoralne prakse vidimo, da so marsikje cerkveni pevci skoraj edini ali pa najboljši župnikovi sodelavci. Tudi zboru se pridružijo ljudje, ki imajo v sebi večji čut za služenje. Prav zato bi morali tudi cerkveni pevci spodbujati vernike k drži služenja. Oni lahko naredijo veliko dobrega ali pa tudi vnesejo razdor med vernike do župnika.
Govorili ste tudi o zavesti pripadnosti.
Zakaj je ta zavest važna in kateri prijemi naj jo med posamezniki utrjujejo?
Pripadnost je danes v krizi, virus individualizma je ve-
JUBILEJNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM
V SVETO DEŽELO IN NA GORO SINAJ
Ob jubilejnem letu 2000 in prehodu v novo tisočletje Novi glas vabi na izredno in pomembno potovanje in romanje v Sv. deželo in na goro Sinaj od četrtka, 11., do četrtka, 18. februarja 1999. Na osemdnevnem potovanju bomo pod strokovnim vodstvom obiskali vse najvažnejše kraje iz Jezusovega evangelija in njegovega življenja. Pot nas bo vodila od Galileje do Judeje, kakor jo je prehodil naš Zveličar, od Nazareta do Genezareškega jezera in Tiberaide preko Samarije v Jeruzalem. Ustavili se bomo ob reki Jordan, obiskali Jeriho ob Mrtvem morju, nato Qum-ramske votline in bivališče Ese-nov. Višek romanja bo v Jeruzalemu z ogledom najpomembnejših krajev iz Jezusovega življenja kakor tudi Betlehem, Oljsko goro, Betanijo in Kalvarijo z božjim grobom. Sedmi dan se bomo povzpeli na sveto goro Sinaj, kraj božjega razodetja in obiskali samostan svete Katarine.
Potovali bomo z letalom družbe Alitalia z letališča v Ron-kah direktno v Tel Aviv, prav tako tudi povratni let. Za potovanje je potreben potni list oz. skupinski potni list, za katerega je dovolj, da dostavite na upravi Novega glasa fotokopijo veljavne osebne izkaznice. Cena celotnega potovanja in oskrbe znaša 1.580.000 lir; akontacija pri vpisu 300.000 lir; celotni znesek je treba poravnati v drugi polovici januarja 1999. Vpisovanje (na upravi Novega glasa) se začenja takoj do zasedbe razpoložljivih mest (45).
Potovanje priporočamo tudi župnijam, da bi lahko Slovenci s Tržaškega, Goriškega in Videmskega skupno opravili to jubilejno potovanje in romanje k virom naše vere in potrditev naše narodne pripadnosti pred vsem svetom.
Poleti bomo pripravili tudi potovanje na Poljsko in v Litvo. Program o tem bomo pozneje objavili.
dno močnejši. Ne bo nas spremenila ideja, ampak pripadnost neki skupnosti, ker ! skupek dejavnikov počasi vpliva tudi na najbolj uporno srce. Pot duhovnega življenja nujno vodi k živi pripadnosti. Pripadnost je drža odraslosti. Ko človek pripada nekomu, se njegov svet širi, spremeni ! smer svoje pozornosti od sebe k drugemu, se začne zanimati za drugega, se z njim primerja... in s tem vstopa v proces rasti. Pomembno je, komu pripada. Če pripadamo tistemu, ki nas spodbuja k "viš-! jim" držam v življenju, nas to daljnoročno osrečuje.
Prvo, kar bi nas moralo družiti, in stvar, ki bi nam morala biti najbolj sveta, je zavest, da smo kristjani. Pripadnosti Kristusu in Čerkvi bi zato morali dati prednost pred vsemi drugimi pripadnostmi. Iz pripadnosti sledi tudi odgovornost. Za tistega, komur pripadam, se tudi trudim in njemu posvetim svoje življenje.
Kaj lahko naredimo?
Mnogo, ko nam bo ta drža postala tako velika vrednota, da bomo storili vse, da bo v nas pripadnost vedno večja.
, Taki ljudje bodo postali pravi : "magnet" za druge, ker bodo lahko odgovorili na resnične potrebe begavih ljudi. Cerkveni pevski zbor in organist sta torej poklicana, da se vzgajata in utrjujeta v drži slu-! ženja.
Kaj mislite s tem?
Včasih pričakovanja in zahteve od pevskega zbora daleč presegajo ne samo njihove glasbene, ampak tudi človeške in verske zmožnosti. Zato je koristno k zboru pri-' stopati kot k večplastni človeški skupnosti. Velik del pevcev prihaja k zboru tudi zaradi sprostitve in prijateljskih i vezi. Če bi ostali samo pri tej ! motivaciji, je premalo, da bi cerkveni zbor opravil svoje poslanstvo. Cerkveni zbor je verska skupina. Pomembna drža cerkvenega pevca je dr-l ža služenja. Služiti pomeni is-i kati priložnosti, komu bi lahko naredili dobro. Naloga cerkvenega zbora je omogočiti ljudem, da prek naše glasbe in petja spoznajo večno resni-
co in vzljubijo Boga. S pomočjo pesmi moremo neposredno vplivati na vzdušje, ki napolnjuje kraj, kjer on prebiva. Bolj kot je to doživeto in pristno, bolj je naše oznanilo sprejeto. Brez globoke povezanosti s Kristusom pesem ne bo imela vsebine. Če se pretrga vez med mano in Bogom, potem sem jaz kriv, da vernik ne bo srečal Boga. Navadno se vprašamo, ali je bilo dobro zapeto. Morali pa bi se vprašati, ali so ob našem petju ljudje lahko molili, ali so se ob besedah in harmoniji lažje srečali z Bogom, se mu odprli, bolj zahrepeneli po njem... Če tega ni, bi bilo bolje, da bi molčali, kajti človek lažje sreča Boga v tišini kot ob praznem hrupu.
Razlika med posvetnim in župnijskim zborom je v tem, da je župnijski predvsem pastoralno usmerjen. Ob glasbene in kulturne užitke postavlja cerkveni zbor na prvo mesto delo za božje kraljestvo. Svoje glasbene sposobnosti bo usmeril v to, da ljudem spregovori o Bogu. So priložnosti, ko je človek še posebej odprt za tak nagovor. To so pomembnejši prazniki, pa tudi osebni in družinski prazniki, kot npr. krst otroka, poroka, pogreb... Če župnijski zbor ob taki priložnosti zapoje, naredi veliko dobrega. To ni samo lepo bogoslužje, ampak je nagovor s pričevanjem, ki se je dotaknil še tako "hladnih src". To je služenje, ki je včasih zelo težko.
Pri vsakem vzgojnem in pastoralnem delu je rezultat odvisen tudi od zgleda in sistematičnega dela. Kakšno vlogo naj ima duhovnik pri usmerjanju liturgične vloge zbora ter kateheze pevcev in organista?
Cerkveni pevci so po prizadevnosti in žrtvovanju časa za vaje kot za redno sodelovanje pri mašah občudovanja vredni. Mislim, da ne gre zgolj za veselje do petja, ampak gre za poklicanost in služenje. Ne smemo pozabiti, da so imeli cerkveni pevski zbori močno versko in kulturno vlogo. Že zaradi tega mora biti skrb za pevski zbor vključena v župnijski pastoralni načrt. Župnik mora imeti vpogled v delo župnijskega pevskega zbora. Skrb naj posveča predvsem duhovni rasti zbora. Cerkveni zbor kot liturgični dejavnik potrebuje duhovno vzgojo, in sicer prav njemu lastno, ker je liturgično dejanje, ki ga opravlja, specifično. Če ima pevski zbor duhovnega voditelja v osebi organista, zborovodje ali enega izmed pevcev, naj župnik z njim tesno sodeluje. Potrebnost liturgične vzgoje se vidi iz negativnih in napačnih drž, ki se pojavljajo kot konfliktne situacije po župnijah. Veliko težav bi lažje premostili, če bi imeli tudi liturgično vzgojo za vse člane pevskega zbora. Včasih pride do konflikta zgolj iz nepoznanja problema in zaradi prešibkih odnosov, ki bi sloneli na trdnih temeljih. Liturgija, v kateri prihaja do stičišča božjega in človeškega, je preresna stvar, da bi jo prepuščali stihiji.
SVETNIK TEDNA
18. OKTOBRA
SILVESTER CUK
LUKA, EVANGELIST
Po soglasnem izročilu je pisatelj tretjega evangelija sv. Luka, učenec in spremljevalec apostola Pavla. Pri pisanju je Luka, edini novozavezni pisatelj, ki ni bil Jud, ampak Grk, po izobrazbi zgodovinar in literat, imel pred očmi predvsem kristjane iz poganstva. Luka po zgledu svojega učitelja Pavla bralcem dokazuje vesoljnost Kristusovega odrešilnega dela. Jezus iz Nazareta ni samo Odrešenik Judov, marveč vsega sveta. S posebno ljubeznijo in globokim občutjem Luka slika dogodke, ki iz n jih odseva Jezusova ljudomilost in neskončno božje usmiljenje do grešnikov. Pripoved o usmiljenem Samarijanu in izgubljenem sinu spadata med najlepše bisere svetovne književnosti. Luka je tudi edini med evangelisti, ki opisuje dogodke predJezusovim rojstvom in njegovo otroštvo. Čudovita je njegova božična zgodba s hlevom in pastirji na betlehemskih poljanah. Brez upodobitve božjega rojstva si krščanstva kar ne moremo predstavljati.
Podatke o življenju in delu evangelista Luka zajemamo predvsem iz Apostolskih del, zgodovine mlade Kristusove Cerkve, ki jo je napisal isti pisatelj kot tretji evangelij. Bogato je tudi legendarno izročilo o njem. Cerkveni zgodovinar Evzebij in sv. Hieronim izpričujeta na podlagi zanesljivih virov, da je bil Luka doma iz Antiohije v Siriji, živahnega trgovskega mesta, po velikosti tretjega v rimski državi. Tam so Jezusove vernike prvikrat imenovali kristjane. Po poklicu je bil zdravnik; apostol Pavel na koncu svojega Pisma Kološanom sporoča: 'Pozdravlja vas Luka, dragi zdravnik." Ta poklic odseva v njegovem evangeliju, v katerem slika Kristusa-Zdravnika duš in teles. V rodnem mestu se je zgodaj seznanil s krščanstvom, prejel krst in se oklenil apostola Pavla, kateremu je bil zvest spremljevalec in več let pomočnik pri apostolskem delu med pogani.
Iz Apostolskih del zvemo, da se je Pavlu pridružil na drugem misijonskem potovanju v Troadi in ga potem spremljal v Makedonijo do Filipov. Ko se je Pavel po tretjem potovanju vračal skozi Troado, se mu je Luka spet pridružil ter šel z njim do Jeruzalema. Čez dve leti ga je iz Cezareje spremljal v Rim. Od tedaj je ostal pri Pavlu -morda s kratkimi presledki - do njegove smrti. O nadaljnjem življenju in delovanju evangelista Luka ni zanesljivih podatkov. Kot njegovo misijonsko polje se omenjajo Altaja v Grčiji terBeotija in Bitinija v Mali Aziji. Umrl je mučeniške smrti, ni pa znano, kdaj in kje.
Po legendi naj bi Luka v prostem času slikal, zato so ga krščanska slikarska združenja izbrala za svojega zavetnika. Izročilo vzhodne Cerkve pravi, da se je evangelist Luka srečal z Jezusovo materjo Marijo v Janezovi hiši iti naslikal Marijino ikono. Ko je na prošnjo učencev začel slikati Kristusovo ikono, se je na tabli nenadoma prikazalo Jezusovo obličje, ki ga ni ustvarila človeška roka. Vsekakor pa je Luka v svojem evangeliju naslikal najlepšo Kristusovo podobo in z njim ustvaril največjo ikono vseh časov.
Med štirimi evangelisti je Luka dobil simbol vola. Osnova tega simbola je misel na daritev. Vse, kar je za Lukov evangelij značilno, lahko strnemo v daritveni simbol: Kristus se je na križu daroval za vse ljudi. Po volu kot simbolu se je Luka na Slovenskem uveljavil kot kmečki patron. Sicer pa velja za zavetnika zdravnikov, slikarjev, umetnikov, zlatarjev, knjigovezov pa tudi živine in vremena. Ime Luka zadnje čase pri nas spada med "modna imena"; nekoč je bila dokaj razširjena oblika Lukež (lat. Lucas).
ČETRTEK 15. OKTOBRA
1998
■	Lokalni primorski program iz koprskega studia se začne vsak dan ob 16. uri. Ob 16.45 so obvestila o kulturnih in cerkvenih dogodkih na Primorskem in v zamejstvu.
Vsak ponedeljek ob 16.15 nova oddaja Primorskih minus sedem: vse o dogodkih na Primorskem v zadnjem tednu! Oddajo vodi Marko Ž. Sledi izbor "naj" osebnosti Primorske '98. Pokličite in povejte svoj predlog: 00386 66 281 113 in 00386 66 281 114.
Radio Ognjišče lahko poslušate v zamejstvu na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora (v Goriški in Furlaniji) in 91,2 - Tinjan (na Tržaškem).
KULTURA
POGOVOR / LUČKA PETERLIN - SUSIČ
VLOGA RADIJSKEGA ODRA VČERAJ IN DANES
ČETRTEK 15. OKTOBRA 1998
MATJAŽ RUSTJA
V	času visoke tehnologije komunikacij, ko potuje informacija po svetu v nekaj minutah, seje težko povrniti z mislijo v vzburljivo obdobje prvih povojnih radijskih oddaj. Nadvse novi čas ni bil le zanimiv zaradi vse večje razširjenosti komunikacijskih sredstev (radia, telefona..), ampak posebno, ker je po črnem petin-dvajsetletju tlačenja ponovno globoko zadihalo slovenstvo in se naužilo novih moči za vsestransko uveljavljanje v težkih povojnih časih. Ko bi ne imeli takrat (in danes) Radijskega odra, bi zamudili vlak kulturnega osveščanja, vlak polne slovenske besede. Jože Peterlin je v premočrtnosti in klenosti duha, ki sta ga zaznamovala na vsej življenjski poti, uvidel moč radijskega sredstva, ki pa je le sredstvo potrebno bogatega sporočila, tega pa ni težko iskati v domači književnosti. Po junijskem občnem zboru seje odbor nekoliko spremenil, vajeti odra pa je sprejela prof. Lučka Peterlin - Susič, katero smo prosili za pogovor.
Kako bi nam predstavili delovanje Radijskega odra?
Kot veste, se Radijski oder posveča predvsem nastopanju pred mikrofonom, torej umetniški intepretaciji besedil, kjer ima glavno vlogo igralčev glas. Medij, ki se mu naša igralska družina pretežno posveča, je radio, v poštev pa pride tudi za snemanje kaset ali plošč, v zadnjih časih tudi za sinhronizacijo besedil v risankah ali filmih. Take vrste umetniškega poustvarjanja ima svoje posebne zahteve in pri tem svoje pozitivne in negativne strani. Igralec se pri interpretaciji lahko nasloni le na svoj glas, ne more si pomagati ne z mimiko ne z gestami ne s fizično lepoto, kostumi ali masko. Ker je vsa pozornost poslušalca usmerjena v slušno percepcijo, zato je gojenje lepe, pravilne in čiste dikcije osnovnega pomena, zraven pa seveda spada sposobnost modulacije in barvanja glasu, vse to pa sloni na pravilnem razumevanju be-
sedil, ki jih je treba posredovati s primernimi poudarki in interpretacijo.
Vloga Radijskega odra je bila zaradi vsega povedanega izrednega pomena v prvih povojnih letih, ko so Slovenci v naših krajih po četrtsto-letnem zatiranju slovenske besede, z izredno hvaležnostjo in pozornostjo poslušali svoj slovenski radio in se od njega tudi učili pravilne slovenščine. Ljudje znajo še zdaj povedati, kako so ure in ure ob domačem delu poslušali radijske igre. Ob tem so mimogrede spoznavali temeljna dela slovenske in svetovne literature.
Marsikateri mlad in tudi starejši človek je takrat na povabilo prof. Jožeta Peterlina, kije bil ustanovitelj in duša skupine, pristopil k Radijskemu odru, tu izbrusil svoje govorne in in-terpretacijske sposobnosti in, neredko, te pridobljene spretnosti koristno uporabil na delovnem mestu ali pri javnem nastopanju.
Prerana smrt prof.
Jožeta Peterlina je pustila globoke sledove v zamejskem kulturnem prostoru in torej
tudi v delovanju Radijskega odra.
Po smrti Jožeta Peterlina se je za Radijski oder začelo temno obdobje. Ne samo zato, ker je odšel mentor in glavni režiser in organizator, v tistih letih seje marsikaj spremenilo tudi v samem ustroju italijanske radiotelevizije. Za radijski oder ni bilo več mesta v njeni strukturi. Skupina je začela iskati novo pot, snemala je v privatnih studiih, možnosti za delo je bilo zelo malo. V tistih letih je tudi umrlo nekaj vodilnih igralcev in režiserjev, treba seje zahvaliti vztrajnosti, skoraj bi rekla trmi tistih, ki so zaupali, da se da skupino ohraniti in najti zanjo nov prostor v zamejskem kulturnem prostoru. To so bili predvsem Marjana Prepeluh, Matejka Maver, GlavkoTurk, Ivan Buzečan, Marijan Kravos.
Danes pa so se stvari uredile in tudi zagona pri delu ne manjka.
Sedaj Radijski oder snema v studiu Trak, prijetno je, da je to slovenski studio s slovenskimi tehniki. 0-premljen je imenitno, z najmodernejšimi aparaturami. Ker pa je privaten, so cene snemanja višje in možnosti delovanja omejene. Iščemo pa novih poti in novih tržišč. Omenila sem že sinhronizacijo. Zaenkrat sinhroniziramo le risanke tako za slovensko televizijo v Trstu kot za nekatere videokasete. Morda ste opazili zelo lepe risanke s svetopisemskimi prilikami, ki so izšle v lanskem letu.
Ukvarjamo pa se tudi še z nekaterimi spremnimi pobudami. Sami ali v vlogi soorganizatorjev prirejamo tudi razne odrske predstave. V letošnjem letuje na tem področju najvažnejša organizacija gledališkega abonmaja za otroške predstave, t.i. Gledališki vrtiljak. Stekel je prav to nedeljo in vsi smo navdušeni nad njegovim uspehom.
Organizacija tega abonmaja spada že med projekte novega odbora, ki je bil izvoljen na občnem zboru na začetku tega poletja. Takrat sem postala predsednica Radijskega od-
ra, v zahtevnejše in pomembnejše funkcije pa začenjamo od takrat uvajati tudi lepo število mladih, za katere upamo, da bodo pozneje prevzeli vse važnejše funkcije v odboru.
Kaj pa načrtujete še za letošnjo sezono?
Poleg običajnega že omenjenega udejstvovanja in poleg Gledališkega vrtiljaka spadata med izredne pobude letošnje sezone še vsaj dva projekta: tečaj dikcije in nastopanja ter nagradni natečaj za izvirne radijske igre, ki smo ga že razpisali. Radi bi namreč vzpodbudili po eni strani gojenje lepe slovenske besede, po drugi pa ustvarjanje novih dramskih tekstov, posebno v našem zamenjstvu.
Hvala lepa za pogovor.
VENO PILON
V	OBJEKTIVU FOTOGRAFA
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini je na ogled razstava fotografij slikarja, fotografa in umetnika Vena Pilona. Predstavlja jih znani slovenski umetniški fotograf Edi Šelhaus; fotografijam, ki so bile širši javnosti doslej povečini naznane, pa je dal naslov Pilon v mojem objektivu. Razstavo je odprla dr. Irene Mislej, ravnateljica Pilonove galerije, na ogled pa bo do 22. oktobra.
SPORED LETOŠNJIH GLASBENIH SREČANJ
KONCERTNA SEZONA GLASBENE MATICE
LUISA ANTONI
V	petek, 9. t.m., je Glasbena matica na tiskovni konferenci v Trstu predstavila novo koncertno sezono.
Umetniški vodja Janko Ban in ravnatelj Bogdan Kralj sta ob prisotnosti predstavnikov tiska in medijev orisala glavne smernice letošnjih koncertov in izpostavila finančne in organizacijske probleme, o katerih sicer vemo, da pestijo glasbeno ustanovo že vrsto let; poudarila sta tudi, da bosta glavni značilnosti letošnjih glasbenih srečanj sodelovanje italijanskih in slovenskih glasbenikov ter mala sezona na Goriškem.
Tržaška koncertna ponudba šteje sedem srečanj, ki se bodo začela 20. t.m. in končala 13. aprila 1999. Ban je posebej poudaril, da je letošnja koncertna sezona neke vrste uvod k jubilejnemu praznovanju 90-letnice ustanovitve GM, ki bo dosegel višek v prihodnji sezoni 1999-2000.
Tudi letos, kot že lani, bo prvi Ma-tičin koncert zaključni koncert Kogojevih dnevov. V Kulturnem domu bodo namreč nastopili ljubljanski Komorni orkester Pro arte pod taktirko Nade Matoševič ter solista tenorist Marjan Trček in hornist Boštjan Lipovšek; izvajali bodo skladbe tujih skladateljev (Britten, Elgar in Ligeti) ter dve deli slovenskih avtorjev, in sicer skladbo Argentinca slovenskega rodu Cirila Krena in novo kompozicijo Istrana Alda Kumarja. Posebej gre poudariti, da sodijo Kogojevi dnevi, ki bodo leta 2000 slavili 20-letnico neprekinjenega delovanja, med najvažnejše festivale sodobne glasbe ne samo na Slovenskem, ampak tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. V teh letih so organizatorji Kogojevih dnevov sodelovali s svojimi koncerti z najrazličnejšimi italijanskimi in slovenskimi ustanovami v široko zamišljenem primorskem prostoru in največkrat uspešno predstavljali bolj in manj znane slovenske skladatelje. V sezoni GM bo v tem sončnem letu na vrsti še Cuderma-
nov Slovenski komorni zbor, ki je že stalen gost zamejskih odrov; na sporedu so skladbe Lagkhnerja, Orbana in komaj preminulega Šnitkeja. Novo leto pa se bo začelo z nastopom Pihalnega orkestra in tolkal Serenade ensemble, ki je v italijanskih tržaških krogih veliko nastopal in posnel že tudi laserske plošče. Vodil ga bo priznani italijanski koncertant Ange-
lo	Persichilli, sodelovala pa bosta o-boist Emanuele Quargnal in pianist Aljoša Starc. Na sporedu sta dve zelo zanimivi skladbi, in sicer izvirna partitura Gershvvinove Wiapsody in blue za jazz-band in klavir ter delo domačina Toma Hmeljaka, ki bo nastalo prav za to priložnost. Sledil bo duo, ki ga sestavljata sopranistka Danja Lukan in Marko Ozbič pri klavirju; izvajala bosta avstrijske in slovenske skladatelje. Tržačan Ozbič je sicer dirigent, korepetitor in pianist, kije našemu občinstvu že dobro znan in ne potrebuje dodatnih predstavitev. Nato bo na vrsti ljubljanski Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, ki bo med drugim predstavil na novo odkrito Kogojevo skladbo. Tudi spored naslednjega koncerta bo ravno tako zanimiv: tržaški Godalni kvartet Glasbene matice bo namreč igral kvartetni stavek Viktorja Šonca,
prvega ravnatelja Glasbene matice, skladbo sodobnika Jirija Pauerja in kompozicijo Dmitrija Šostakoviča, pri kateri bo sodeloval tudi pianist Sija-vuš Gadžijev. Letošnjo koncertno sezono pa bosta sklenila violinist Črtomir Šiškovič in harfistka Simona Mal-lozzi: v prvem delu bosta izvajala slovenske sodobne skladbe, v drugem delu pa poznobaročne in romantične kompozicije.
Letošnja koncertna sezona GM bo ponudila tudi tri koncerte v Kulturnem domu v Gorici; Serenade ensemble, ki ga bo tokrat vodil Romolo Gessi, bo gostoval 15. januarja, marca bo koncert za dva klavirja in enega pianista, na katerem se bo predstavil pianist AlfredoTisocco, zadnje srečanje pa bo aprila z duom violinista Črtomira Šiškoviča in harfistke Simone Mallozzi.
V	letošnji koncertni sezone bo torej mogoče slišati marsikatero zanimivo skladbo in tudi več praizvedb (Kumar, Hmeljak, Kogoj...). Veliko pričakovanja je seveda za domače izvajalce (Starc, Šiškovič), predvsem pa za nastop Marka Ozbiča, ki je bil sicer tudi lani na koncertnem sporedu, a ga je nazadnje nadomestil pianist Christopher Hinterhuber.
Jakec: Ti, ma kej si prerok al pej štrigun?! Kaku si znou, da zs našo globalno zaščito ne bo n'č? Čn reč, kaku de si znau, da bo vladna kriza jn da bo zaščitni zakon nardo fuč?
Mihec: Znaš, ni blo teško. Še vsa-kikrat, kadr je kazalo, da bo šlo zares, so kej nrdili in zakon za zaščito je šel po gobe. Za zaščito manjšine nemajo noben‘ga interesa ne v prvi republiki ne zdej. In tak osnutek, bulše, da gre na ta način u neč, sej bi bla zaščita bolj revna; še skregali be se med sabo, bolj kukr smo vre.
Jakec: Ma kaj govoriš? Kaj češ reč, da je Bertinotti nrdu ves tisti geto samo zastran zakona za Slovence? Glej, ki jest mu vervem, da je u-maknu podporu vladi, zatu ki čeje-met konkretne rešitve za brezposelnost in socialne pravice. Komunisti, dragi muj, so za delauce, kukr sva midva, in četa bouzi plačajo gor, jeh čakole okrog evropske integracije in svetovnega gospodarskega tržišča ne brigajo. Mižerja in krivice so krivice nu mižerja pousud, taku v Italiji ku v Južni Afriki al pej u Rusji.
Mihec: Pestmo fraze. So pasale cajte, da be jen vervali. Se je vidlo, kašnu mižerju so pčpravli pousud tan, kamr so vladali al pej še vladajo. Sej so spufali Rusjo, Albanju, Ju-goslavju in še kešno deželu, ma ne samo spufali, še možgane so mar-sikome skisali. Cilj pej je bil nu je -uostat na oblasti.
Jakec: Ne, tega ne sprejmem. Kaj ne poznaš Internacionale, znaš, da poje: Vstanite v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja! Zdaj pravda stara k borbi sveti vas kliče za prostost sveta. Ta svet krivičnosti razbijmo, do tal naj boj ga naš podre, nato svoj novi svet zgradimo...
Mihec: Sej pravem, Internacionala je cilj in vse mora biti v funkciji tega. Narod jeh ne briga. Vse je fra-telanca al pej, če češ reč zs parolo današnjih dni, vse mora bet multikulturno. Sej videš, da se komunisti pousud ponovno organizirajo. Kadr se je sesu zid v Berlini, so stopili v ilegalo, da rečmo taku, jn počasi, počasi, taku u Rusji kukr tudi u Trste, u Rime al pej u Srbiji utrjujejo položaje. Cilj je oblast in manjšinska zaščita jeh zanima samo, da se bojo pred volivci hvalTi, da so uani kej dosegli. Vse drugo so čakole. Jen pole, sej sen ti pravu, kaku zgleda Masellijev osnutek. Tu be blo šaldo slabo, če be občinske uprave imele besedo pri določanju o-zemlja, kamr ki nej se manjšina zaščiti. Sej se vide, kaj traja lahko vlada al pej ena občinska uprava.
Jakec: Ja, tu jemeš prou, traja do prve resne krize. Ma, ti ki veš te stvari, kej je jemo DAlema pr tej stvari. Kej se ni znao numalo poment sz bivšimi tovariši, de be jen razložu, kaku grejo končet take krize?
Mihec: Mouči, dej, mouči. DAlema je, kukr kaže, nrdu en preprost račun: Prodi je zs križu pogoru in tu je prilika, da bi on ratu premier. Kakorkoli, na Masellijev osnutek lahko pozabemo. Tudi če Oljki al pej DAlemi rata sestava nove vlade, bo šaldo švoh in bo morala mi-slet, da odobri finančni manever. Pole boju predsedniške volitve, pole... na kratko, cajta bo zmanjkalo. Glede Slovencev pej si t'n u Rime mislejo vsi po vrsti enako: nej počasi propadajo sami u sojem zamejskem zosu. Med sabu, si misleju, so itak skregani. "Nrdi razdor u hiše in l'že boš vladu," dragi muj, tu u Rime znaju ži več ku dva taužent let.
Jakec: A ne, dragi muj; sn brau, da usak, ki ga je nekaj u hlačah, si lahko sam izbere obliko vladavine: črno, rdečo, rjavo al pej blond!
Mihec: Ma, sakramenski! Zmern mureš kšno matasto reč! Znaš kej, ne bova rešla midva te krize. Zdej, kesn trko gouaru, mejez'čnlo žejet...
Jakec: Ben, pejva popit en glaž!
ju	A.	^
ABONMAJSKA SEZONA SSG 1998/99
ZAPLETENA OSEBNOST IBSENOVE HEDDE GABLER NA TRŽAŠKEM ODRU
IVA KORŠIČ
Ibsen, HEDDA GABLER. PO prevodu Bogomila Faturja priredila Jože Faganel in Bojan Jablanovec. kostumograf: A-tan Hranitelj, skladatelj: Mario Marolt. LEKTOR: Jože Faganel. REŽISER IN SCENOGRAF: Bojan Jablanovec. igrajo: Lučka Počkaj, Gregor Gec, Mira Sardoč, Barbara Cerar, Vladimir Jurc, Janko Petrovec, Vesna Pernarčič.
Začetka letošnje gledališke sezone Slovenskega stalnega gledališča po dolgem času ni težila mora kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev, ki je v preteklih letih večkrat postavila pod vprašaj samo delovanje edine zamejske profesionalne gledališke hiše. Poleg tega se je z letošnjim letom marsikaj spremenilo v samem jedru zamejskega gledališkega hrama. Umetniško vodstvo je sprejel Marko Sosič - prvo izkušnjo te nelahke naloge je opravil pred časom v Primorskem dramskem gledališču -obenem pa se je igralski ansambel znatno okrepil s svežimi igralskimi obrazi, od katerih si gledalci gotovo veliko o-betajo.
Po že ustaljeni tradiciji SSG je tudi v letošnji sezoni kot prvo na sporedu dramatično besedilo iz svetovne klasične zakladnice.
V	petek, 9. oktobra, so odrske luči na velikem odru tržaškega Kulturnega doma osvetlile dramoHedda GablerHenrika Ibsena, največjega norveškega in najpomembnejšega evropskega dramatika iz druge polovice devetnajstega stoletja. Ta drama sodi v t.i. tretje obdobje Ibsenovega literarnega opusa. V teh poznih dramah Ibsen iz psihološkega realizma že prehaja v simbolizem, realistični elementi že bledijo in se prepletajo s simbolističnimi. Kritična obravnava takratne malomeščanske družbe in njene moralne osnove se preusmeri v analizo posameznika v njej in vseh njegovih moralnih in etičnih dilem. Taka je tudi Hedda Gabler, sicer verjetno eno najtežje doumljivih Ibsenovih del, ki nam ga ni zmogel razvozlati s svojim posegom niti režiser Bojan Jablanovec, predstavnik mlade generacije gledaliških umetnikov na Slovenskem.
Premierska publika je v glavnem ostala nekako šokirana, ni
mogla prebiti ledene koprene, ki jo je ločevala od izvajanja igralcev. Nekam zadržano je sledila enigmatičnim, ostrim, odrezavim dialogom, večkrat statičnemu, a obenem vihravemu razvijanju dogodkov, ki vodijo v neizbežni katastrofalni epilog. A tudi pri tem ostanemo hladni, prav gotovo zaradi nekakšnega šoka, ki ga doživljamo skozi celoten potek dogajanj, ki si sledijo v scenskem prostoru, nakazanem na raznih višinah, privzdignjenih pedanah, prepolnih simboličnih elementov.
Izredno težek psihološki o-ris protagonistke je bil dodeljen Lučki Počkaj (na sliki), ki je že večkrat dokazala, kaj je zmožna pokazati na odrskih deskah. Po režiserjevih drznih in nemalokrat izzivalnih navodilih je izrisala kompleksen lik usodno lepe ženske, ki je le poguba za moške in katere nerazsodno ravnanje nam ostaja prikrito. To je ženska, ki se samovoljno zaplete v zakon brez ljubezni, da bi pač lahko živela v bogatem malomeščanskem krogu. V resnici si sploh noče ustvariti družine; nič je ne gane; strašna je njena sposobnost manipuliranja, popolnoma nekonstruktivna je, zmore le vse uničevati. Le enoji je resnično pri srcu; pištola njenega očeta generala, S strelom iz nje konča svoje življenje s samomorom oz., kot sama pravi, z dejanjem lepote.
Ko priznavamo nastopajočim igralcem SSG velik trud, ki so ga vložili v študij psihološko težkih poosebitev, se vendar sprašujemo, kako bo sleherni obiskovalec sprejel to odrsko predelavo in izbiro tega dela prav za uvod abonmajske sezone, ki je namenjena širokemu krogu gledalcev, in kakšen bo nadaljnji odziv zamejske publike, ki ima samo eno gledališče,v katero verjame, ga skuša podpirati, toda od njega želi, da mu izpolni pričakovanja.
Res je, kot pravi režiser Jablanovec, da je treba publiko vzgajati tudi s takimi teksti, a zamejska ima drugačne zahteve in okuse kot ljubljanska • le-ta ima na izbiro mnogo gledaliških skupin, ki lahko zadovoljijo najrazličnejše obisko valce. Če naši gledalci obrnejo hrbet zamejski gledališki hiši, komu naj služi naše gledališče, morda le izbrani eliti?
O IZVORIH ZNAMENITE IDRIJSKE OBRTI
DROBCI IZ ZGODOVINE ČIPKARSTVA
MAJDA PAVSIC
Idrija - najstarejše slovensko rudarsko mesto - je poznana daleč po svetu kot zibelka slovenske umetne obrti - klekljanih čipk.
Čeprav se čipkarstvo pojavlja v nekaterih krajih na nekdanjem Kranjskem konec 17. stoletja (v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani hranijo prvo čipko z letnico 1696), pa je vendar največji začetni val čipkarstva pljusknil na slovenska tla v drugi polovici 19. stoletja, ko so bili za to dani tudi pravni in gospodarski pogoji. Z ustanovitvijo čipkarske šole v Idriji leta 1876 seje te obrti oprijela precejšnja množica idrijskih žena, katerim je ta obrt ob dokaj skromni "knapovski" plači njihovih mož prinašala dodatni vir zaslužka, prodirala pa je tudi na podeželje, kjer se ni klekljalo samo za domačo rabo, temveč je prodaja teh čipk pomenila tudi znaten finančni doprinos malim kmetijam, ki so se v tistih časih borile za svoj obstoj. Izldrijeseječipkarstvo širilo v kraje, kot so Otlica, Če-povan, Bovec in Cerkno, najgloblje pa je prodrlo v Žiri in Selško dolino. Vzorci, ki so jih v Idrijo prinesle žene znanih čeških rudarskih strokovnjakov, predvsem pa učiteljica Ivanka Ferjančič, so vsebova-
li	široki ris v sedem ali več parov kot glavni tekoči element vsake čipke; takšne čipke so bile zelo verjetno zaradi nekoliko preprostejše izvedbe dosegljive tudi manj spretnim klekljaricam, medtem ko je bila prej poznana tehnika stavljenih čipk, tako imenovanih vejevk in pečne čipke, mnogo bolj zahtevna.
Čipkarska šola (ustanovljena leta 1876) z znano prvo učiteljico Ivanko Ferjančič na j čelu, Spezialspitzenkurs na Dunaju, ki je nadziral razvoj te obrti tudi po komercialni plati, in znamenita idrijska čipkarska trgovska hiša - podjetje Franc Lapajne (ustanovljeno leta 1875), ki je evropskemu trgu ponudilo prvi katalog idrijskih čipk, so bili prvi utemeljitelji idrijske čipke.
Zanimivo pa je vedeti, da je klekljana čipka prihajala v naše kraje kot trgovski artikel iz drugih dežel, predvsem Italije in Flandrije že mnogo prej, j kot se na Slovenskem pojavijo prve domače čipke. Valvasor v svojem velikem deluS/ai/a Vojvodine Kranjske (1689) piše, da so prek našega ozemlja prihajali tuji krošnjarji, ki so prodajali čipke ali jih pa zamenjevali za drugo blago. Zelo zanimivo je izvedeti, da je s tem v zvezi v 5. zvezku publikacije Razvrstitev salzburških klekljanih čipk, ki jo izdaja domoznanski muzej v St. Gilgnu pri Salzburgu (1998), na prvem mestu izšla razprava znane strokovnjakinje Monike Thon-hauser z naslovom Trgovina s \ čipkami na Salzburškem (Der salzburger Spitzenhandel). V njenem prispevku zvemo nekatere podrobnosti o stvareh, ki jih je Valvasor v svojem delu samo okvirno nakazal. Popelje nas v leto 1691, ko pri nas še ni bilo čipke, na Salzbur-škem pa so se v nekaterih krajih že oblikovali posamezni določeni poklici, ki so bili v tesni zvezi s čipkarsko obrtjo. Tu ne gre samo za izdelovalce čipk, temveč tudi za trgovce, založnike in potujoče prodajalce, "Spitzentragerje" ali no-sače-krošnjarje, ki so v pose-| bej prirejenih omaricah s predalčki za nošnjo na hrbtu no-
-Ji
ifs'
"M.	‘	i
-'V ■=*£*<» V'
+ T\ r~ m
..
mtiS.z.m'
s sili čipke. Razpravo nazorno dopolnjuje fotografija krošnje z vratci ob strani, s sedmimi predalčki za čipke in z oprtni-;cama. Iz razprave Monike i Thonhauser zvemo, da so krošnjarji s čipkami iz St. Gilgna prodajali čipke po raznih sejmih Bavarske in Tirolske, prodirali so celo to trgovskih hiš Augsburga, Švice, Italije in Holandske. Na jug so prihajali na Koroško, Štajersko, Kranjsko in naprej na Hrvaško do Varaždina, čez vojaško krajino na turško ozemlje pa niso zahajali. Pot teh krošnjarjev je bila dolga in težka ter polna nevarnosti. Nosač čipk je moral biti fizično sposoben, zdrav človek. Posebna pravila so določala, da morata na dolge in nevarne "rajže" v zimskem ča-i su ali ob tako ali drugače otež-kočenih razmerah oditi dva nosača skupaj, da si v potrebi drug drugemu pomagata. Krošnjarji so morali imeti tudi potne listine in predvsem potrdilo, da niso nosilci kužnih in drugih nalezljivih bolezni. S tem v zvezi je v tej publikaciji objavljena tudi fotografija listine (z dne 17. decembra 1691), s katero sodnik in svetnik mestnega sveta deželnoknežjega mesta Ptuja spričuje, da potujoči trgovec-krošnjar s čipkami Tobias Zops iz St. Gilgna pri Salzburgu ne prenaša kužne bolezni.
Temu je treba dodati, da je ista avtorica v številki 1/1991 društvenega glasila avstrijskih čipkaric hotela prikazati močan italijanski vpliv na razvoj salzburške čipke. Predstavila je najstarejšo čipko (izdelano 'leta 1603) iz zbirke salzburškega mestnega muzeja, ki naj bi imela prav vse značilnosti italijanske čipke, le dokončana naj bi bila v Salzburgu. Ta čipka v obliki robčka ima v platno uvezeni črki A in G, kar bi po ugotovitvah profesorja Beckerja pomenilo začetni črki imena znanega meščana Abrahama Gerzerja in bi se lahko pisalo tudi Gerzerer ali Gorzer (=Goričan).
PESNIŠKI SVET ANTONIJE KLAVDIJE VONČINA
IZPOVEDNE PODOBE
IGOR DEVETAK
V petek, 16. oktobra, bo ob 18. uri na goriškem gradu predstavitev zadnjih dveh pesniških zbirk in kratkega romana Goričanke Antonije Klavdije Vončina-Bednarik.
V	mesecu avgustu smo izvedeli, da je Antonija Klavdija Vončina, dolgoletna profesorica italijanskega jezika in kulture na slovenskem klasičnem liceju Trubar v Gorici, prejela prvo nagrado na mednarodnem literarnem natečaju Lui-gi Pirandello v Livornu, ki so ga letos priredili prvič. Nič presenetljivega, saj so se že nekaj časa v goriških knjigarnah, tu pa tam na policah, včasih tudi v izložbah, nevsiljivo pojavljale elegantne knjižice, tiskane na plemenitem papirju, s profesoriči-nim imenom ob naslovih Parole (1994), Gocce infrante (1997), /cone (1997), Contrat-to mortale (1998). Prve tri so zbirke poezij, medtem ko prinaša zadnja kratko prozo.
Antonija Klavdija Vončina je svoja besedila doslej napisala v italijanščini. Začelo se je tako, da je odgovorila na razpis natečaja s svojo poezijo. Ze leta 1990 so izšli njeni Frammenti in leto kasneje i kratki roman Confine orien-tale. Ob uspehu za besedila v italijanskem jeziku pa je priznanje Pirandello prejela za “poezijo v tujem jeziku": za lastni prevod v slovenščino svoje lirike o nebu iz knjižice i Icone, ki je izšla v Empoliju nedaleč od Firenc pri založbi Ibiskos. Ista poezija je prejela tudi druga priznanja italijanskih kritikov in so jo že vpisali v razne antologije. To lepo u-sodo so doživele še nekatere druge njene poezije, čemur ne moremo ne pripisovati izrednega pomena. V nagradi
Pirandello lahko uvidimo tudi uveljavljanje slovenščine v širšem italijanskem in mednarodnem okolju.
Verzi, ki nastajajo pod peresom Klavdije Vončine, imajo neverjetno osvajalno moč. Včasih so ostri, kruti, neizprosni, drugič nežni, otožni, potolaženi in svetli, zmeraj bistri, kristalno čisti, da še dolgo odmevajo v bralcu in dolbejo v njem. Pesnica z bistvenimi besedami izrisuje izpovedne podobe. "Izgubljeni dnevi,/vklesani v kamnu // sredi kraške pustinje."
In še bi radi v improviziranem, nerodnem prevodu navajali iz zbirke Icone: "Zreti/ v pozlačene odseve// na žalostnih obrazih / ikon." Svetloba zlata osvetljuje od otožnosti ugasli pogled. Svetloba je v temi in tema v svetlobi. Pesnjenje prof. Vončine se rado poslužuje kontrastov. Ko vsebuje pesniška podoba takšna navidezna nasprotja, nastaja v pesmi dialog, pri katerem je
7
ČETRTEK 15. OKTOBRA 1998
bralec soudeležen. Zato njeni verzi ne dopovedujejo, a pri-klicujejo, niti ne opredeljujejo ali vklenjajo v definicije, temveč namigujejo, ponižno iščejo pogovor s sorodno dušo.
Z mojstrstvom človeka, ki zna občutljivo ubesediti tanko intuicijo, slutnjo ali vzgib svoje notranjosti, sklada pesnica premišljene verze, ki u-resničujejo sožitje zvezd z reklamnimi napisi električno modre barve, bele črte zvonikov v ugaslem nebu, kristalne lune na pustih cestah ali pa sklep: "Ponavljati / ene in iste/stvari//in reči / duši: / U-tihni!"
O	poeziji pravijo, da "se zgodi". Da resnična poezija ne laže. Da poezija ničesar ne skriva. Veseli nas torej, da je med nami, v naši bližini - čeprav odmaknjena oseba, ki se izmika, če le more, javnim srečanjem - resnična pesnica. Nazadnje lahko le še izrazimo pristransko željo, da bi njene verze lahko brali tudi v slovenščini, jih ponudili bralcem onkraj državne meje, saj so v njih jasna znamenja bivanja na tem skupnem koščku zemlje.
SODELOVANJE MED MANJŠINAMI
V	OKVIRU KOROŠKIH DNEVOV NA PRIMORSKEM
DELEGACIJA SSk NA KONGRESU SVP
V	MERANU
8
ČETRTEK 15. OKTOBRA 1998
ZA ZAČETEK GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA PREDSTAVA TER PREDSTAVITEV KOROŠKE KNJIŽNE BERE
V soboto, 10. t.m. seje delegacija Slovenske skupnosti, ki sta jo sestavljala predsednik Bernard Špacapan in član deželnega tajništva Damjan Terpin, udeležila kongresa Južnotirolske ljudske stranke (SVP) v Meranu. Na kongresu se je govorilo o bližnjih pokrajinskih volitvah, na katerih želi ta stranka potrditi absolutno večino in tako še naprej voditi bocensko pokrajino.
Na kongresu so bili prisotni tudi glavarji nekaterih avstrijskih dežel, saj je bil na njem govor o vlogi regij v združeni Evropi. Tirolska "ev-roregija" je v resnici že danes stvarnost. Na kongresu je bil prisoten kot častni gost tudi slovenski koroški poslanec Karel Smolle. Sicer pa je na kongresu prišla do izraza tudi in predvsem velika samoza-
vest Južnih Tirolcev, ki SVP omogoča tolikšne uspehe.
Predstavnika SSk sta izkoristila priložnost za srečanje z južnotirolskim poslancem Karlom Zellerjem, ki je podpredsednik komisije za ustavne zadeve poslanske zbornice in je med drugim predsedoval seji dne 30. septembra, na kateri se je začela obravnava zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Špacapan in Terpin sta se mu zahvalila za pozornost, ki jo posveča problematiki slovenske manjšine, ter mu izročila dokument s stališči SSk o zakonskem osnutku poročevalca Masellija. Poslanec Zeller je opozoril na dejstvo, da se bo zaradi vladne krize po vsej verjetnosti postopek za odobritev zaščitnega zakona, žal, spet ustavil.
SLOVESNOST NA SLOVENSKEM KONZULATU
ČASTNI ZNAK REPUBLIKE SLOVENIJE BIVŠEMU GORIŠKEMU KVESTORJU
V petek, 9. oktobra, je bila v prostorih Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu krajša slovesnost, na kateri so podelili Častni znak svobode Republike Slovenije bivšemu goriškemu kvestor-ju dr. Orestu Daviniju. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je že 3. marca letos z ukazom št. 6 sklenil odlikovati dr. Davinija za pomoč v času agresije na Slovenijo in za vse druge zasluge v korist Sloveniji. Podelitev bi bila morala potekati 26. junija ob prazniku slovenske policije v Novem mestu, a se takrat nekdanji kvestor ni mogel udeležiti slovesnosti zaradi bolezni.
Na petkovi slovesnosti je dr. Daviniju podelil odlikovanje slovenski notranji minister Mirko Bandelj (na sliki, Foto Kroma), ki je med drugim dejal, da je dr. Davini veliko prispeval k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Meja za prijatelje ni ovira; če pa jo skupaj varujemo, potem to koristi interesu obeh držav. Dr. Davini se je zahvalil in de-
jal, daje počaščen in ponosen. Dejal je, da je vedno skušal opravljati svojo dolžnost resno in v prijateljskem vzdušju s svojimi kolegi na slovenski strani, zlasti z oblastmi v Novi Gorici. Vse to je bilo narejeno z namenom, da se olajša življenje državljanom na obeh straneh meje. Skupaj s slovenskimi organi so skušali izvajati določbe na pameten in human način. Vzdušje sodelovanja, je še dejal nekdanji goriški kvestor Davini, ni bilo samo fasada, ampak sad globokega prepričanja in spontane solidarnosti.
Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi veleposlanik Anton Rupnik, visoki predstavnik izvršnega tajništva Srednjeevropske pobude, ki ima sedež v Trstu, generalni konzul RS Vlasta Valenčič Pelikan, konzul Zorko Pelikan in vicekonzul Zdenka Šimonovič, ki so se, skupaj z ostalimi uglednimi gosti, po podelitvi zadržali z odlikovancem na prijetni družabnosti.
IVAN ŽERJAL
Konec prejšnjega tedna so se na Tržaškem začeli Koroški dnevi, tradicionalna pobuda, ki jo izmenično prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Slovenska prosveta iz Trsta ter Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. V tednu dni potekajo gledališke in lutkovne predstave, koncerti in različna srečanja, kjer se udeleženci seznanijo z utripom slovenskih narodnostnih skupnosti v Italiji in Avstriji.
Letošnji Koroški dnevi so se na Tržaškem pričeli v soboto, 10. t.m. V dvorani Fin-žgarjevegadoma na Opčinah je bila na sporedu uprizoritev komedije Federica Garcie Lorce Lepa čevljarka (na sliki Kroma). Gre za igro, ki nazorno kaže človeško blebeta-vost, nevoščljivost, uživanje ob nesreči drugega ipd. Delo, ki ga je prevedel Janko Moder, je uprizorila igralska skupina KPD Planina iz Sel na Koroškem v režiji Francija Končana. Pokrovitelj večera, ki je kljub kakovostni predstavi doživel bolj skromen obisk, je bila pekarna Čok z Opčin.
V nedeljo, 11. t.m., pa je bila v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu lutkarska predstavaSraf-/e, škrat-je, tat-je, ki jo je uprizorilo Lutkovno gledališče Buba iz Šmihela na Koroškem. Delo, ki ga je napisal Feri Lainšček, je v dvorano Marijinega doma privabilo veliko število otrok, pa tudi odraslih, ki so malčke spremljali in skupaj z njimi doživeli lep in sproščen popoldan. Predstava je bila istočasno tudi prva predstava iz abonmaja Gledališkega vrtiljaka, ki ga prirejata Radijski oder in Slovenska prosveta v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem iz Nove Gorice. Vse kaže, daje pobuda uspela, saj se je predstave udeležilo, kot že rečeno, lepo število otrok in odraslih.
Pokrovitelj svetoivanskega popoldneva je bila slaščičarna Saint Honore z Opčin. Pri tem je treba omeniti, da prireditelji pripravljajo ob vsaki abonmajski predstavi presenečenje.
Tretje srečanje v okviru Koroških dnevov pa je bilo v ponedeljek, 12. t.m., v Peterlinovi dvorani v Trstu. Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je bil namreč posvečen predstavitvi publikacij KKZ inštituta Urban Jarnik iz Celovca in raziskavi o bralni kulturi na Koroškem. Prisotnim so spregovorili predsednik KKZ Nužej Tolmajer, predsednik upravnega odbora inštituta Urban Jarnik Pavle Apovnik, ravnateljica inštituta Martina Piko, dr. Marija Makarovič in raziskovalka Polona Sketelj.
Inštitut Urbanjarnikje nastal leta 1992 z namenom proučevanja narodopisnega blaga na Koroškem. Njegov prvi predsednik je bil danes že pokojni dr. Pavle Zablat-nik, inštitut pa se ukvarja z raziskovanjem, dokumentiranjem, z urejanjem in arhivi-
ranjem tonskega, slikovnega in predmetnega gradiva, z in-ventariziranjem in restavriranjem etnoloških predmetov, z likovno dokumentacijo etnoloških predmetov, z avdiovizualno dokumentacijo koroških narečij in koroške kulturne dediščine, s predstavitvijo dosežkov raziskovalne dejavnosti v knjižni obliki, s predstavitvijo dejavnosti strokovni in širši javnosti, s sodelovanjem z znanstvenimi in
kulturnimi ustanovami v Avstriji, Sloveniji in drugih državah. Do leta 1994 je inštitut deloval v okviru KKZ, od tistega leta pa je nositelj inštituta Narodopisno društvo Urban Jarnik.
Udeleženci večera so se seznanili z res bogato bero knjižnega gradiva, od zbirke Tako smo živeli, ki je že izdala šesto knjigo in ki je posvečena življenjskim pričevanjem ljudi različnih starosti (prednost
je dana starejšim pripovedovalcem), do zapisov pravljic, seznama nagrobnih napisov na Koroškem idr. KKZ pa vsaka tri leta izdaja svoj zbornik delovanja, poleg tega pa še otroške publikacije, pesmarice idr., za katere se trudijo, da bi prišle tudi v širšo javnost.
Polona Sketelj je predstavila raziskavo o bralni kulturi na Koroškem, in sicer glede branja knjig. Namen te raziskave, ki je izšla leta 1996, je prikazati osnovne značilnosti slovenskega knjižnega trga na Koroškem. Iz nje izhaja, da bi si uporabniki želeli predvsem več kakovostne otroške in mladinske literature v slovenskem jeziku, dalje poučne in strokovne knjige, dela iz slovenske književnosti, kakovostne slovenske prevode tujih del, starejši bralci pa ponatis večernic. Iz raziskave izhaja tudi, daje mreža knjižnic zelo pomanjkljivo organizirana. Isto velja za knjigarne, saj je v glavnem vse prisotno samo v Celovcu, na teritoriju pa ne.
Koroški dnevi se bodo nadaljevali v soboto, 17. t.m., s koncertom mešanega zbora iz Sel in ansambla Drava v novi cerkvi v Štivanu, zaključili pa se bodo v nedeljo, 18. t.m., ko bo zbor iz Sel pel pri maši v rojanski cerkvi ob 9. uri, ki jo bo kot običajno oddajal Radio Trst A.
BOJ PROTI ORGANIZIRANEMU KRIMINALU
VRH NOTRANJIH MINISTROV DRŽAV SREDNJEEVROPSKE POBUDE
V petek, 9., in v soboto, 10. t.m., je v Trstu potekal vrh ministrov za notranje zadeve držav članic Srednjeevropske pobude.
Prisotni so bili notranji ministri Albanije, Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Moldove, Poljske, Romunije in Ukrajine. Kot gost se je srečanja udeležil tudi predstavnik Rusije, prisoten pa je bil tudi zastopnik Sveta Evrope. Manjkal je predstavnik Belorusije.
Ministrski vrh je bil posvečen pogovorom o usklajevanju boja evropskih držav proti organiziranemu kriminalu. Le-ta se je razvil do take mere, da lahko danes govorimo o mednarodni kriminalni organizaciji, ki ogroža varnost in proti kateri so pobude posameznih držav neučinkovite. Ravno zato je potrebno, da evropske države
združijo moči in oblikujejo skupno strategijo za boj proti kriminalu.
V ta namen so ministri na koncu zasedanja podpisali skupno izjavo, v kateri so naštete številne nove pobude: usklajevanje zakonodaj, preiskovalnih dejavnosti, zlasti kar se tiče proizvodnje in trgovanja z mamili ter trgovanja z ljudmi. Predvideno je oblikovanje osrednjih uradov za medsebojno informi-
ranje in posebne delovne skupine za boj proti organiziranemu kriminalu. Bolj razvite države pa naj pomagajo manj razvitim.
V istih dneh je, vedno v Trstu, potekalo zasedanje t.i. Aspen Instituta, mednarodnega združenja, ki se ukvarja z žgočimi svetovnimi vprašanji in se zavzema za krepitev odnosov z voditelji držav.
TRŽAŠKA KRONIKA
IZŠLA JE PRI CANKARJEVI ZALOZBI V LJUBLJANI
PRETRESLJIVA MONOGRAFIJA O SLOVENCIH V MAUTHAUSNU
V	ponedeljek, 12. t.m., so na dobro obiskanem srečanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu predstavili monografijo Franceta Filipiča z naslovom Slovenci v Mauthausnu.
Gre za 608 strani debelo knjigo velikega formata s trdimi platnicami; vsebuje 445 fotografij ter veliko število drugih podatkov, seznamov, risb idr., ki pričajo o kalvariji, ki jo je moralo prestati 4.153 slovenskih internirancev v zloglasnem nacističnem taborišču v obdobju od leta 1939 do leta 1945. Obenem gre za prvi celovit prikaz usode Slovencev v enem izmed koncentracijskih taborišč. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, predgovor pa je napisal predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Na tržaški predstavitvi so bili prisotni, poleg avtorja, še urednik Cankarjeve založbe Kazimir Rapoša, igralca Mira Sardoč in Jože Logar, ki sta
prebrala nekaj odlomkov iz knjige, ter ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor. Predstavitev so namreč priredile NŠK, Združenje vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem.
Knjiga je nastajala celih dvanajst let. Toliko časa je namreč France Filipič, književnik in zgodovinar, drugače pa sam bivši mauthausenski interniranec, zbiral gradivo in se pogovarjal z bivšimi sojet-
niki in drugimi pričami (zbral je 257 pričevanj bivših taboriščnikov). Kot je na začetku povedal Milan Pahor, predstavlja knjiga pomembno osvetlitev nemške raznarodovalne in uničevalne politike, odpira pa tudi nova obzorja vsakemu, ki išče odnos do svoje identitete in zgodovine. Monografija je Filipičevo življenjsko delo, je dejal Kazimir Rapoša, ki je nato orisal samo strukturo knjige. Ta je razdeljena na tri dele: prvi del opi-
suje taborišče Mauthausen, drugi je posvečen Slovencem, ki so bili zaprti v taborišču, tretji del pa obsega prispevke v prozi in poeziji slovenskih književnikov, ki so bili tam zaprti (France Kozar, Ivan Potrč, Prežihov Voranc in sam Filipiča). Spregovoril je tudi avtor sam, ki je opisal nastajanje knjige. Pri tem je dejal, daje rdeča nit, ki se vleče skozi celo monografijo, v pričevanju doživetij. Vsak je usodo doživljal na svoj način in to svoje doživljanje tudi opisal.
V	tem je bistvo zgodovine. Pri tem velja omeniti, da je po po-datkih Franceta Filipiča bilo zaprtih v Mauthausnu tudi 1.657 Primorcev (od skupnega števila 4.153 Slovencev). Ta podatek kaže, je dejal avtor, kako razširjen je bil narodnoosvobodilni boj na Primorskem.
Na koncu pa še to: knjiga je zelo bogata, kot je bilo že rečeno, s fotografskim gradivom, z risbami, seznami idr. ter je zelo okusno urejena. Skoda le, da je za žep povprečnega bralca nedosegljiva, saj je njena cena izredno visoka. Slovenski bralec v Italiji mora zanjo odšteti, če jo hoče imeti na svoji knjižni polici, kar
150.000	lir.
 IŽ
DOŽIVET IZLET CPZ SV. JERNEJA Z OPČIN NA SV. VIŠARJAH
BREDA SUSIC
Marsikdo, ki bi delovanje nekega cerkvenega pevskega zbora spremljal od zunaj, bi lahko ugotovil, da je sodelovanje v taki mali skupnosti prvič zelo dolgočasno, saj se pevci prenajejo drug drugega, petja in orgel, drugič pa naporno, obvezujoče, neprimerno za moderne čase, ko ljudje odklanjajo odgovornosti.
V	resnici pa je stvar čisto drugačna! Cerkveni pevci imajo petje v žilah in v srcu, tako da ga nimajo nikoli dovolj in ga celo radi ponesejo s sabo povsod, kamor gredo! Dokaz za to je bil na primer na letnem izletu Cerkvenega pevskega zbora Sv. Jerneja z Opčin. Letos so se pevci, župnik Zvone Štrubelj in nekateri farani odločili za Sv. Višarje. Izbrani datum je bil zelo primeren, saj so se v svetišče Marije Kraljice Evrope odpravili ravno na praznik rožno-venske Matere Božje, 4. oktobra, t.j. na dan, ko priredijo na Sv. Višarjah procesijo s kipom višarske Marije in posebno slovesno mašo, pri kateri sodelujejo farani iz Žabnic.
Cerkveni pevci z Opčin so najprej s petjem oblikovali jutranjo mašo, potem pa so se pridružili pevcem iz Žabnic in sooblikovali procesijo. Ta procesija okrog vrha Sv. Viša-rij, po gorskih poteh, v tišini in miru, v jesenske barve odeto naravi, brez asfalta, prome-
Pevski zbor, še posebno, če je to cerkveni, živi in skupaj ustvarja celo leto. Pred publiko nastopa dejansko vsak teden, tudi med počitnicami in prazniki.
ta in hrupa, je bila za vse udeležence prav posebno doživetje. Procesija je bila letos posebno doživetje tudi za domačine, saj so bili vsi res navdušeni in ganjeni, ko so o-penski pevci ohrabrili njihov zbor, tako da je lepa slovenska pesem zadonela daleč naokrog. Openci so se prepevanju odpovedali le za kratek
čas, t.j. za kosilo. Že takoj za tem pa so ob spremljavi harmonike ogreli hladno jesensko ozračje s prepevanjem narodnih pesmi, ki so razveselile tudi druge goste, ki so si pred meglo in rahlim dežjem poiskali zatočišče v gostilni in raznih malih prijetnih okrepčevalnicah Svetih Višarij.
Izletniki so si kljub vnemi za skupno prepevanje in kljub ne ravno naklonjenemu vremenu vzeli še čas za kak krajši sprehod v naravo, potem pa so se z žičnico pripeljali do vznožja hriba, od tam pa z avtobusom do Tricesima, kjer so se ustavili na prigrizku. Tam so zopet razpeli grla in prepevali do ure, ko je bilo treba nazaj na pot proti domu.
Če kdo misli, da je bilo pevcem po vsem tem petju glasbe dovolj za vsaj mesec dni, se moti. Pevci so bili že isti teden spet skupaj na pevskih vajah, potem pa v nedeljo, na svojem običajnem mestu, na koru, za orglami!
OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev vabi na svoj tradicionalni tedenski večer v Peterlinovi dvorani v Trstu v ponedeljek, 19. t.m. Dr. Paolo Petronio bo, ob glasbenih posnetkih, govoril o slovenskem skladatelju Viktorju Parmi. Začetek ob 20.30.
SLOVENSKA ZAMEJSKA skavtska organizacija - 4. steg iz Trsta vabi v svoje vrste nove člane. Za otroke od 7. do 10. leta, volčiče in veverice, so tedenska srečanja ob sobotah v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (ul. Brandesia 27) z začetkom ob 15. uri. Za nekoliko starejše (od 11. do 16. leta) se srečanja vrstijo isti dan in v istem kraju z začetkom ob 15.30. Podrobnejše informacije dobite v večernih urah pri Katji Volpi (tel. 040-943925) in Pavlu Biancuzziju (tel.040-572934).
SLOVENSKO STALNO gle-da-lišče-Otvoritvena predstava sezone 1998-99. Henrik Ibsen, Hedda Gabler. Režija Bojan Jablanovec. V četrtek, 15. t.m., ob 20.30 red E; v petek,
16.	t.m., ob 20.30 red F; v četrtek, 22. t.m., ob 16. uri red H.
SLOVENSKO STALNO gle-da-lišče v sodelovanju s Kulturnim centrom S. Kosovel iz Sežane. Mali oder. Fran Milčinski, Butalci. Priredba in režija Jaša Jamnik. Premiera v petek, 16. t.m., ob 17. uri. Predstava je namenjena otrokom od 9. do 14. leta in odraslim. Zaradi omejenega števila sedežev je potrebno predhodno rezervirati sedež. Kličite na telefonsko številko 040-362542, od 10. do 14. ure.
PRODAM LEPO poročno obleko z dolgimi rokavi ter plahto iz volne merinos in štiri blazine. Telefonirajte na številko 040-830440.
ZBIRAMO KROJE, klobuke, rute in drugo staro skavtsko opremo za bodoči slovenski skavtski muzej v Trstu: Kdor želi prispevati svoj delež, naj se javi pri skavtskih voditeljih v domačem kraju ali na sedežu Slovenskih tržaških skavtov v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu ali pa pri Rudiju Košuti, Scala Santa 6, tel. 040-41 7-829.
OB 25-LETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA V BAZOVICI
KONCERT V SPOMIN NA PADLE
V	nedeljo, 11. oktobra, je bil v Bazovici občuten koncert partizanskih pesmi v spomin na padle. Priredila sta ga domače Slovensko kulturno društvo Lipa in Mladinski krožek ob 25. obletnici postavitve spomenika padlim v Narodnoosvobodilni borbi.
Koncert so oblikovali Mešani pevski zbor Lipa pod vodstvom Tamare Ražem, Mladinski pevski zbor pod vodstvom Xenje Brass, baritonist Damjan Locatelli, godba na pihala Viktor Parma iz Trebč pod vodstvom Leandra Pegana ter igralca Tanja Pečar in Danijel Malalan.
A
*v>
A p * ir'• vA s - • 7
Večji del sporeda je potekal v prepolni bazovski kinodvorani, koncert pa se je
i končal pred spomenikom padlim pred cerkvijo.
NA MISIJONSKO nedeljo, 18. oktobra, bo ob 16.30 v Marijinem domu v ul. Risorta 3 ura molitve za misijone in prikaz videokasete o romanju kipa Fatimske Matere Božje po Tržaškem. Vabljeni!
VNEDELJO, 25. oktobra, bo ob 14.30 v Trstu na mestnem pokopališču pri Sv. Ani vsakoletna maša za vse naše rajne. Maševal in govoril bo župnik iz Rodika g. Milan Pregelj.
NA MISIJONSKO SVETOVNO NEDELJO, 18. oktobra, bomo ob 16. uri priredili v Nabrežini večer, posvečen zboru iz Sel na Koroškem, potem zanimive diapozitive naših misijonarjev ter običajne darove in dobitke za reveže v misijonskih krajih.
ČESTITKE
Preteklega 9. oktobra sta NEDA in MARTIN JEVNIKAR praznovala zlato poroko. Iz srca jima čestitajo otroci Marjan, Marko, Ivo in Magda z družinami in ostali sorodniki.
PREDSTAVITEV KACINOVE SLOVNICE V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Potem ko so ponatis slovenske slovnice za Italijane Grammatica della lingua slo-vena dr. Antona Kacina že večkrat uspešno predstavili v raznih krajih na Tržaškem in Goriškem, so jo predstavili tudi v Prosvetnem domu na Opčinah v ponedeljek, 12. t.m. Predstavitev so priredili Skupina 85, krožek Ob peči-ni-La rupe, krožek Istria in knjižnica Pinko Tomažič in tovariši v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo. O knjigi sami, ki jo je pred kratkim izdala GMD, je spregovorila avtorjeva hčerka, prof. Marija Kacin. V imenu založbe je spregovoril msgr. Oskar Simčič, medtem ko je prireditelje zastopala prof. Patri-zia Vascotto.
Čestitkam se pridružujeta uredništvo in uprava Goriške Mohorjeve družbe in Novega glasa.
SOŽALJE
Uredništvo in uprava Novega glasa izrekata profesorici Elvi Miklavec Slokar in ostalim svojcem iskreno sožalje ob smrti drage mame.
DAROVI
ZA CERKEV v Sv. Križu: dru-; žina Bizjak namesto cvetja na grob Slavice Pahor vd. Kovač 100.000.
PANGOS AMEUJA daruje v spomin na svojega moža Leopolda po 50.000 lir za Sveto goro in za Marijin dom v Rojanu.
ZA CERKEV v Nabrežini: Caharija 30.000; SSK 300.000; N.N. 30.000; Kakeš 300.000; Breda Gruden 100.000; Abrasm. 50.000; Toniolo 100.000; bolniki 90.000; Gerli 20.000; Trobec 20.000; Grilanc 35.000; Caharija 70.000; Pangos 15.000; Jerman 20.000; Caharija 15.000; Pertot 15.000; Pahor 35.000; Radovič 40.000; Blason 35.000; Kovačič 20.000; Semolič 70.000; Stepančič 10.000; Sanzin 50.000; Dr. P Gruden 100.000; Bertrandi 150.000; Rudes 50.000; Kranjc 70.000; Pertot 40.000; Caharija 50.000; Bergama-sco 15.000; Caharija 35.000; Caretti 20.000; Rudež 40.000; JKČupa 50.000; ob pogrebu Mirke Radovič 70.000; Ciabatti 35.000; ob krstu Martine Devetak 200.000; Milič 70.000.
ZA MISIJONARJA Ernesta Sak-sido: N.N. 40.000 lir.
9
ČETRTEK 15. OKTOBRA J 998
V PONEDELJEK, 19. OKTOBRA
NOV SEDEŽ VSEUCI LISCA IN TRENUTNO STANJE
POSVET O ČEZMEJNEM SODELOVANJU
JURIJ PALJK
V ponedeljek, 12. t.m., je v svojem uradu na Kor-zu Italija v Gorici edini slovenski predstavnik v rimskem parlamentu senator Mitja Volčič priredil tiskovno konferenco, na kateri je predstavil mednarodni simpozij na temo Italija-Slovenija, obmejno področje na Goriškem v letu 2000: funkcionalističen pogled. Posvet o družbeno-gospodarskem sodelovanju čezmejnega področja.
VIDEMSKA UNIVERZA SE V GORICI DOBRO RAZVIJA
10
ČETRTEK 15. OKTOBRA 1998
Na začetku je senator Volčič povedal, da bo posvet izrazito funkcionalistične narave, kajti izraz funkcionalen u-porabljajo v Evropski zvezi za politične pobude, ki skušajo na krajevni ravni reševati točno določene, praktične probleme. Povedal je, da goriški mednarodni posvet organizirata italijanski senat in tržaška univerza, potekal pa bo 19. oktobra v prostorih tržaške univerze v Gorici. Na posvetu, ki se ga bodo udeležili visoki predstavniki italijanske in slovenske vlade, župani z obeh strani meje, gospodarstveniki, pravniki, sociologi in drugi strokovnjaki, bodo skušali najti ideje za rešitve specifičnih problemov za goriško obmejno področje.
Mitja Volčič je časnikarjem še povedal, da se mora goriška regija na obeh straneh meje dobro pripraviti za vstop Slovenije v EZ. Zato bodo v Gorici govorili o tem, kako EZ pomaga obmejnim regijam in kako financira čezmejne projekte. Prisotna bo tudi dr. Paola Pampaloni, ki je v Bruslju odgovorna za stike s Slovenijo. Govorili bodo o bančništvu, podjetjih, mednarodnem sodelovanju na področju trgovine, o sodelovanju med obmejnimi občinami, o t.i. Petem koridorju, ki bo povezoval Italijo prek Slovenije s Srednjo Evropo in bo segal vse do Kijeva; govorili bodo tudi o demilitarizaciji obmejnega področja na Goriškem, o šolstvu in schen-
genskem ter maastrichtskem sporazumu, o prebežnikih iz Tretjega sveta, o pravnih rešitvah in cestnih ter drugih prometnih povezavah, o kmetijstvu in vinogradništvu, skratka: o zadevah, ki se tičejo tako Gorice kot Nove Gorice.
Med številnimi slovenskimi udeleženci posveta, ki bodo posegli s kratkimi referati, velja omeniti slovenskega pravosodnega ministra dr. Tomaža Marušiča, poslanca Aurelia Jurija, nekdanjega veleposlanika in sedaj vladnega svetnika Franka Jurija, novogoriškega župana Črtomirja Špacapana, generalnega direktorja slovenske tovarne Yu-1 Ion inž. Andreja Sirka, veleposlanika Vojka Volka, ki je sedaj generalni sekretar sloven-\ skega zunajega ministrstva, predsednika Trgovinske zbornice iz Nove Gorice Rina Velikonjo in vrsto drugih. Svojo prisotnost je na posvetu potrdil tudi podsekretar Prodijeve vlade in odgovorni za stike s Slovenijo Piero Fassi-j no. Senator Volčič je še dejal, i daje posvet sicer njegova zamisel, da pa mora postati šele začetek dolge poti, ki bo obe 1 regiji ob meji pripeljala do ; konkretnih pobud in skupne-ga reševanja težav na goriš-kem področju. Povedal je tudi, da odprtih vprašanj sloven-ske manjšine niso uvrstili na j program samo zato, ker bo v mesecu novembru potekal na to temo v Gorici mednarodni seminar Unesca.
MED OČARLJIVIMI LEPOTAMI SLOVENIJE
SOVODENJCI NA VRHNIKI
Sovodenjska župnijska skupnost je 4. oktobra letos priredila izlet in romanje k Sv. Trojici na Vrhniko.
Udeleženci so si ogledali Vrhniko in rojstno hišo pisatelja Ivana Cankarja. Prijetno vzdušje je bilo tudi med kosilom v čudovitem kotičku ob
izviru Ljubljanice. Obisk lepo urejenega tehničnega muzeja
v nekdanji kartuziji v Bistri pa je obiskovalce očaral s svojim velikim zgodovinskim sporočilom in potrdil v prepričanju, da je bil slovenski narod vedno delaven in vztrajen.
Na sedežu pokrajinske uprave v Gorici sta v četrtek, 8. t.m., predsednik goriške pokrajine inž. Giorgio Bran-dolin in rektor videmske univerze prof. Marzio Strassoldo podpisala pogodbo, po kateri bo odslej videmska univerza od goriške pokrajine za petnajst let dobila v najem palačo Alvarez v ulici Diaz.
Najprej je na tiskovni konferenci spregovoril predsednik pokrajine Giorgio Brando-lin, ki je dejal, da se veseli prisotnosti dveh univerz v Gorici in dejstva, da je tudi videmska univerza končno dobila v Gorici primeren sedež, ki bo odslej v znameniti palači Alvarez. Opisal je nezgode, ki so podpis pogodbe z videmsko univerzo precej zavlekle, saj je univerza v Gorici prisotna že od leta 1993. Obenem je obljubil, da bo imela palača Alvarez vsa ustrezna dovoljenja za bivanje v njej do prvih dni letošnjega novembra, ko se bodo začele v njej tudi prve lekcije. Povedal je tudi, da bodo z videmsko univerzo podpisali pogodbo o finančni podpori univerzi in še tretjo pogodbo, s katero bodo
dali okrog tristo milijonov lir za študij in prenovo briškega vinogradništva, ki je sicer v dobrem zdravju, prav pa je, da se tudi vinogradniki zanimajo za svoje okolje.
Prof. Marzio Strassoldo, rektor videmske univerze, je bil seveda zadovoljen, ker ima sedaj v Gorici tudi videmska univerza ugleden sedež, na katerega je čakala pet let. Orisal je težave, s katerimi so se ukvarjali do sedaj, in povedal, da ima univerzitetni študij za diplomante iz t.i. "pu-blic relations" imenitne mož-
nosti za velik uspeh, saj je to druga univerza v Italiji, ki ga organizira. Študij za stike z javnostjo, kot se študij za izvedenca v 'public relations" sedaj na Slovenskem imenuje, je cenjen vedno bolj in od tod tudi odločitev videmske univerze zanj. Tako bo štiriletni študij na videmski univerzi v Gorici v naše mesto privabil najmanj 250 mladih študentov, ki prihajajo iz vse Italije in tudi tujine. Prof. Strassoldo je dejal, da je zanimanje ! za ta študij veliko tudi zato, f ker edini enak diplomski štu-
dij obstaja v Milanu na neki zasebni univerzi, kjer pa je študij zelo drag in si ga večina študentov ne more privoščiti. Poleg univerzitetnega študija za prevajalce bo videmska univerza v Gorici - bolje: na Goriškem - imela tudi diplomski študij iz enologije, in sicer v Krminu, v samem osrčju vinorodnih in sončnih Brd.
Jasno je, da se je na srečanju govorilo tudi o pomanjkanju sob in namestitvenih prostorov za študente, ki prihajajo v Gorico od zunaj. Tako Brandolin kot Strassoldo sta dejala, da vidita delno rešitev omenjenih težav v prenovitvi znanega zapuščenega poslopja Palače De Bassa, ki sedaj v nebo vpijoče sramotno razpada v samem središču mesta Gorice.
Letos bo na goriškem sedežu videmske univerze vpisanih najmanj štiristo študentov. To je torej že lepa stvarnost, na katero bodo morali goriški občani računati. Študentje, ki prihajajo v mesto od daleč, namreč v mestu in okolici iščejo biva-lišča-sobe, ki jih za sedaj še ni veliko na razpolago; tudi zato ne, sta rekla Strassoldo in Brandolin, ker se ljudje še niso dodobra navadili na univerzi v mestu.
----------JUP
OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA STANDREZ
S 1 . STRANI
BOGATO IN RAZVEJANO DELOVANJE
V četrtek, 8. oktobra, so se v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu zbrali na letnem občnem zboru člani prosvetnega društva Štan-drež, da bi pregledali opravljeno delovanje.
KARDINAL AMBROŽIČ V GORICI
Pregled enoletnega dela je podala tajnica Martina Nanut. Iz njenega poročila je razvidna bogata in razvejana dejavnost društva predvsem na dramskem in zborovskem področju ter na področju zapisovanja krajevne zgodovine. O dramskem delovanju je spregovoril tudi Božidar Ta-baj, o zborovskem pa Silvan Zavadlav, ki se je zavzel za večjo aktivnost mladih pevcev. Društveni mešani pevski zbor, ki ga vodi Tiziana Zavadlav, je uspešno nastopal na vseh pomembnih prireditvah v domači vasi in sodeloval na tradicionalnih revijah na Primorskem.
Dramska skupina je nastopala s šestimi predstavami, dvema celovečernima in štirimi krajšimi veseloigrami; uprizorjene so bile več kot dvajsetkrat. Mladinska dramska skupina je uspešno odigrala komedijo Vidi se, da je tvoja hči, ostali ansambel pa se je poizkusil z zahtevnim MolierovimS/copu/iom, krajše vedre igre pa nosijo naslove: Človek brez smeha, Čudna bolezen, Ropar s čirom in Jaz sem Berto. Nekatere so v štan-dreškem narečju in so jih odigrali Majda Paulin, Božidar Tabaj in Marko Brajnik. Septembra letos je društvo predstavilo publikacijo Damjana
Paulina Štandrež 1927-1947 Od fašizma do zavezniške vojaške uprave. Društvo je poskrbelo še za številne druge prireditve, nekatere tudi v I sodelovanju z drugimi vaškimi organizacijami. Ob izdaji knjig je bila v spodnjih prostorih župnijske dvorane tudi pregledna razstava fotografij, dokumentov in raznih predmetov iz obdobja, ki ga knjiga obravnava.
Društveni člani so spreje-
li	nov statut in izvolili odbor, ki ga sestavljajo: Dimitri Brajnik, Marko Brajnik, Marjan Breščak, Lucijan Kerpan, Jordan Mučič, Martina Nanut, Damjan Paulin, Lucijan Pavio, Danjela Puia, Viktor Selva, Aleksandra Schettino, Božidar Tabaj, Marko Tabaj, Silvan Zavadlav in Tiziana Zavadlav.
Občni zbor so pozdravili Franka Žgavec za Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici, Anka Černič za Zvezo slovenske katoliške prosvete, Franka Padovan v imenu društva F.B. Sedej iz Števerjana, Mirjam Pahor za društvo Rupa-Peč, Marko Terčič za zbor Lojze Bratuž, Mitja Gaeta v imenu društva Oton Župančič in predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Breščak.
ET -
n
Kardinal Alojzij Ambrožič z uredniki našega tednika
Nadaljeval je: "Nikdar nisem zanikal in tudi danes ne zanikam dejstva, da sem Kranjec, toda med vami sem se vedno dobro počutil. Če smem tako reči: dosti bolj »fini«, uglajeni ste od nas Kranjcev, a tega seveda Kranjcem ne bom povedal, ko jih bom jutri in v naslednjih dneh srečal!" V svojem posegu se je kardinal spomnil tudi dragih pokojnih goriških prijateljev, med katerimi je zlasti omenil prof. Dragotina Butkoviča, goriško pesnico Ljubko Šorli ter Viktorja Prašnika. Po gromkem aplavzu je kardinal še povedal, kako je navezal stike z goriškimi Slovenci, in zbranemu občinstvu, sredi katerega smo opazili tudi več predstavnikov s Tržaškega in iz Beneške Slovenije, obljubil, da bo tudi v prihodnje prihajal med nas.
Moški pevski zbor Mirko Filej je pod vodstvom Zdravka Klanjščka zapel kardinalu
nekaj pesmi, nakar je kardinal prvi odšel v atrij Kulturnega centra, kjer se je rokoval z udeleženci sprejema. Morda je bil to najlepši del slovesnosti, saj je kardinal Alojzij Ambrožič prisrčen, nasmejan človek vedrega pogleda in preproste besede.
Odgovornosti škrlatnega plašča se seveda zaveda, a svojega neposrednega stika z ljudmi ne želi izgubiti, kar mu je samo v čast.
TRETJI KRAŠKI POIIOI) UREZ MEJA
Pohod Sela na Krasu-Jamlje bo v nedeljo, 18. t.m. Prirejata ga SKD Kremenjak in krajevna skupnost Sela na Krasu. Ob 9. uri vpisovanje pred gostilno Pahor vjamljah in na trgu v Selah. Ob 10. uri odhod, ob 13. slovesnost, ob 14. tekmovanje v "starih igrah". Poskrbljen bo povratni prevoz pohodnikov. Vsakdo naj ima s sabo veljaven dokument.
KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM
ŠPANSKI SVET GARCIE LORCE V PRIKAZU DRAMSKE SKUPINE IZ SEL
IVA KORSIC
Z gostovanjem gledališke skupine KPD Planina iz Sel v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu so se v nedeljo, 11. oktobra, začeli Koroški kulturni dnevi na Goriškem, ki vsake dve leti - izmenoma so namreč Primorski dnevi na Koroškem - popestrijo z dramskimi, glasbenimi, pevskimi in drugimi srečanji goriške jesenske dni. Prireditve, ki se sočasno vrstijo tudi na Tržaškem, potekajo pod skupnim naslovom Koroški dnevi na Primorskem in jih prirejajo Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Tako se že vrsto let tkejo med koroškimi in primorskimi društvi trdnejše
j prijateljske vezi in se prelivajo kulturne tradicije zamejskih Slovencev, ki jim usoda pač ni dovolila, da bi bili vsi združeni v eni državi.
Sele v čudovitem gorskem svetu razkrivajo izredno bogat kulturni in športni utrip.
V	živahne dejavnosti je vključenih veliko mladih študentov, ki se radi posvečajo tudi gledališki umetnosti. Za to še posebno vestno skrbi gospa Milka Olip, ki nam je dejala, da imajo vse kulturne pobude kot glavni cilj pritegniti mlade v slovenska društva, da tam gojijo domačo besedo, ki jo pač žal vse povsod obdaja nemška govorica. V domači vasi delujeta v društvu Planina kar dve dramski skupini, ki združujeta ena mlajše, druga pa "starejše", že bolj izkušene igralce. V lanski
sezoni sta skupini strnili ustvarjalne moči in skupaj uprizorili delo F. Garcie Lorce Lepa čevljarka v slovenskem prevodu Janka Modra. Igralce je v španski svet popeljal režiser Franci Končan, doma iz Horjula pri Ljubljani, ki že trinajst let zvesto zahaja v Sele in spremlja tamkajšnje dramsko življenje.
V	odrskem prikazu mladih Selanov se je pred goriškimi gledalci prikazalo tipično špansko okolje z belim poslopjem, čevljarjevo hišo, v kateri prebiva čevljar srednjih let
-	sproščeno ga je prikazal Martin Dovjak - z mlado, zalo ženo - ognjevit, odločen oris le-te je podala Verena Olip -j ki jo vsi moški obožujejo, župan - v dobrem prikazu Han-za Keliha - pa jo kar očitno snubi. Seveda ostaja ona zve-
sta možu, čeprav ta odide v širni svet zaradi natolcevanj, obrekovanj, nevoščljivih, blebetavih vaških klepetulj. Ob koncu se v komediji, ki vsebuje več poučnih misli pa tudi glasbenih oz. pevskih trenutkov, vse srečno razplete. Vseh šestnajst izvajalcev - med temi je bila zelo mlada Katarina Olip - so gledalci nagradili s toplim ploskanjem, ki je zaobjelo tudi ostale sooblikovalce predstave: Gordano Schmidt (kostumi), TonijaSter-na in Janeza Gregorčiča (scena in glasba) ter Ano Mlakar (lektorsko delo).
Po predstavi so se igralci okrepčali ob prigrizku, ki jim ga je ponudil prijazni gostitelj-PD Štandrež. V sproščenem klepetu so koroški rojaki izrazili željo, da bi se spet okrepile vezi z dramsko skupino iz Štandreža in da bi se štandre-ški igralci čimprej vrnili v Sela, kjer so pred leti pogostoma nastopali.
NOVOSTI GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
PREDSTAVITEV KNJIGE DOBERDOB IN SLOVENSKE SLOVNICE ZA ITALIJANE
Po uspeli predstavitvi Prežihovega romana Doberdob v italijanščini v Gorici je prejšnji teden prišlo do podobne pobude v Doberdobu in Tržiču.
Najprej je bila v sredo, 7. oktobra, predstavitev v občinski knjižnici v Doberdobu, kjer so nastopili prevajalec prof. Ezio Martin, prof. Marija Ceščut za založbo GMD in doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič. Vsi so poudarili velik pomen izdaje tega romana slovenskega pisatelja, ki piše o tragiki prve svetovne vojne na Krasu.
Dan kasneje pa je bila v večnamenskem središču v Tržiču predstavitev prav tako Vorančeve knjige kot tudi slovnice Grammatica della lin-gua slovena dr. Antona Kacina, ki jo je v ponatisu izdala Goriška Mohorjeva družba.
O	njej je obširno in tehtno spregovorila prof. Marija Kacin, ki je tudi napisala uvod k delu. Nato je sledila predstavitev Vorančevega dela, ki ga je prikazal sam prevajalec prof. Martin v daljšem in originalnem posegu. Oboje pa je v začetku predstavil časnikar Marko Tavčar, tajnik GMD v Gorici. Lep in pomenljiv nagovor je po uvodu predsednice tamkajšnjega novega slovenskega društva Bernardke Radetič imel občinski od-
bornik za kulturo v Tržiču Del Bello. Naj še dodamo, da so bili med številno publiko nekdanji konzul republike Slovenije prof. Tomaž Pavšič, častni češki konzul v Vidmu dr. Paolo Petiziol in Prešernov nagrajenec, pisatelj Boris Pahor.
Večer v Tržiču je res lepo uspel in tako pokazal, da imajo tudi tamkajšnji Slovenci v tem mestu svoj prostor za kulturno izživljanje, kar je gotovo prav.
■	AB
GORIŠKA GLEDALIŠKA SEZONA 1998/99 ZA NAJMLAJŠE
BRAT-JE, ŠKRAT-JE, TAT-JE PRVI GOSTJE NA GORIŠKEM VRTILJAKU
Celo zlato jesensko sončece ni hotelo zamuditi prvega srečanja z Goriškim vrtiljakom in je radovedno prikuka-lo izza oblakov, ko so se šo-larčki in malčki iz vrtcev v družbi učiteljic in učiteljev v ponedeljek, 12. oktobra, pripeljali v Kulturni center Lojze Bratuž. Tu jih je na velikem odru čakala prva igrica letošnjega polžkovega abonmaja v Gorici, ki je lansko leto prvič razigrano preskočil mejo in razveselil goriške malčke na izredno pozitivno pobudo Kulturnega centra Lojze Bratuž in Primorskega dramskega gledališča. Letos sta se tej uspešni dvojici prirediteljev pridružila še goriški Kulturni dom in Slovensko stalno gledališče. Lani se je z lutkami, profesionalnimi igralci in obe-tavnimi amaterji zavrtelo okoli štiristo malih gledalcev, ki so odkrivali vsemogočni gledališki svet in ob veselih pa tudi poučnih igricah spoznavali lepoto slovenskega jezika in bogatili besedni zaklad ter se na najlepši način naučili
t
Ponosni smo, da smo živeli s teboj. ZAHVALA ob smrti drage HELKE DEVETAK (ČOTOVE)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pomagali pri pogrebu, darovali za cvetje, sveče in maše ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Najlepša zahvala naj gre pevskima zboroma Rupa-Peč in Mirko Filej za odlično petje, duhovnikom Marjanu Markežiču, Karlu Bolčini in Viljemu Žerjalu za slovesno mašo ter za lepe besede, doktorju Marjanu Cijanu za veliko profesionalnost, požrtvovalnost in izkazano humanost ter sosedi Fernandi za veliko pomoč, ki nam jo je dala v zadnjih tednih naše predrage žene, mame in none Helke.
Mož Renato, hči Nerina z možem Claudiom, sin Uštili z ženo Gabriello, vnuki in ostali sorodniki.
Vrh sv. Mihaela, 7. oktobra 1998
zahajati v kulturni hram. Letošnjo polžkovo sezono v Gorici je uvedla amaterska lutkovna skupina Buba KPD iz Šmihela na Koroškem, ki se lahko ponaša že z devetnajstletno dejavnostjo v družbi lutk. V Šmihelu imajo kar štiri aktivne igralske skupine: dve dramski in dve lutkarski. Igrico o štirih bratih - škratih Ferija Lainščka so v režiji Saša Jovanoviča, ki je zelo dobro podkovan v lutkarstvu, krstno uprizorili v domači župnijski dvorani letos konec marca.
Izredno prikupne, izvirne lutke (posebno originalen muzikant Slavko s flavto namesto nosa in kuhar v velikem loncu), izdelane iz lesa in razširljive pene, oblečene v oblekice iz jute, si je zamislil akademski slikar Danijel Demšar, izdelal pa jih je ljubljanski študent Žiga Lebar. Pravljična vsebina z živahno glasbo, s plesom in z zelo jas-nim vzgojnim sporočilom "vsak je v sebi najboljši policaj" - škratje so iskali tatu, a so se zavedeli, da so sami izmikali sladke dobrote - je čudovito oživela v nazornem scenskem okviru: dom škratov pod skrotovičenimi koreninami in skrivnostnim gozdom nad njimi v primerni osvetljavi Nika Krištofa. Lutkarji Stefan Merkac, Barbara Budin in Marko Jernej so s svojim skoro že profesionalnim vodenjem lutk navdušili male gledalce, da so radi sodelovali s škrati.
Igralci so prišli k nam kot gostje Koroških dni na Primorskem; želimo jim, da bi vztrajali v tej zanimivi zvrsti gledališke umetnosti in prišli čimprej spet k nam na obisk.
Naši mali polžki z dober-dobskega in goriškega ravnateljstva se bodo povrnili v gledališče 17.11., ko bo na odru zaživel Palček v izvedbi SSG. ----------IK
DAROVI
ZA CERKEV sv. Ivana: N.N. 100.000; hčerki v spomin na mater Marijo Piciulin vd. Murovec 300.000 lir.
ZA SLOVENSKE misijonarje: Antonija in Karlo Levstek
200.000	lir.
ZA SV. goro: A.Š. 500.000 lir. ZA MLADINSKI pevski zbor Vrh sv. Mihaela: namesto cvetja na grob Helke Devetak N.N.
100.000, N.N. 100.000, N.N.
50.000, Markotinovi 175.000. ZA SZ Soča: namesto cvetja
na grob Helke Devetak Markotinovi 175.000 lir.
OBVESTILA
KULTURNO ODBORNIŠTVO goriške občine in založba Ibiskos prirejata v petek, 16. t.m., ob 18. uri, v grofovi dvorani na goriš-kem gradu predstavitev dveh zbirk poezij in romana prof. Klavdije Vončine.
SSG. V ponedeljek, 19. t.m. (red A), in torek, 20. (red B), bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici prva letošnja gledališka predstava v abonmaju SSG za sezono 1998/99, in sicer drama
H.	Ibsena Hedda Cabler (režija Bojan Jablanovac).
KULTURNI CENTER Lojze Bratuž
-	Goriški vrtiljak. V sredo, 21. t.m., bo ob 10.30 nastop Primorskega dramskega gledališča z delom Kralj v časopisu.
DRUŠTVO JADRO prireja pod pokroviteljstvom občine Ronke dva tečaja slovenskega jezika za odrasle; potekala bosta enkrat tedensko na sedežu društva v Romjanu v večernih urah. Informativno srečanje bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva. Vpisovanje in pojasnila pri odbornikih društva ali v občinski knjižnici v Ronkah, tel. 0481-477205.
NA NAŠI upravi je na razpolago zbornik Figure e problemi delfOttocento Goriziano, ki ga je izdal Inštitut za družbeno in versko zgodovino ob 15-letnici delovanja. Cena s popustom znaša 25.000 lir.
KULTURNI ČEMER Lojze Bratuž obvešča, daje razstavaContem-poranea - Sodobna umetnost '98
-	Arhitektura in industrijski de-sign 90. let odprta od ponedeljka do petkta od 17. do 19. ure.
SSG. ABONMA za sezono 1998/ 99. Vpisovanje poteka ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 15.30 do 18. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici, ul. I. Brass 20-tel. 33288.
V	GALERIJI Ars v Katoliški knjigarni razstavlja Annamaria Du-caton. Razstava je odprta do 31. oktobra po urniku knjigarne.
ČESTITKE
Velika družina Komjanc iz Števerjana iz srca vošči Cristi-ni in Gabrijelu ob rojstvu prvorojenke DIANE.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Koroški kulturni dnevi na Primorskem SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOjO E. KOMEL
SREČANJE IN NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE NA KOROŠKEM IN SLOVENSKEGA CENTRA ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
Petek, 16. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
SKPD FRANČIŠEK B. SEDEJ - STEVER)AN
NASTOP OTROŠKEGA ZBORA, VOKALNE IN FOLKLORNE SKUPINE KULTURNEGA DRUŠTVA IZ GLOBASNICE
Nedelja, 18. oktobra, ob 16. uri, v župnijskem domu v Števerjanu.
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ
Fotografska razstava del
VIKTORJA SELVE
v sklopu prireditev Spoznavajmo domače ustvarjalce
ODPRTJE RAZSTAVE v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri, v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu.
GLASBENI OKVIR: sopranistka Aleksandra Schettino in pianistka Valentina Pavio.
razstava BO ODPRTA do 26. oktobra: ob delavnikih od 20. do 22. ure, v nedeljo od 9. do 12. ure in od 17. do
19.	ure.
ŽUPNIJA sv. ANDREJA APOSTOLA V ŠTANDREŽU IN MARIJINA DRUŽBA - GORICA vabita na
MISIJONSKO PRIREDITEV
v nedeljo, 25. oktobra, v Štandrežu.
Ob 16. uri ura molitve za misijone v župnijski cerkvi, ob 17. uri nastop dramske družine SKPD Sedej iz Števerjana z igro Agathe Christie Mišolovka.
VSEM BO NA RAZPOLAGO BOGAT SREČOLOV ZA MISIJONE.
11
ČETRTEK 15. OKTOBRA 199«
BENEŠKA SLOVENIJA
KANALSKA DOLINA
SLOVENCI PO SVETU
VELIKA GMOTNA SKODA
RUBRIKE
NALIVI HUDO PRIZADELI NADIŠKE DOLINE
ERIKA JAZBAR
SLOVENIJA
12
ČETRTEK 1 S. OKTOBRA 1998
Naši kraji so se prejšnji teden pojavili na prvih straneh italijanskega časopisja, saj je slabo vreme zajelo našo deže-
lo	in še posebno Nadiške doline. Izredni nalivi so namreč povzročili hude poplave, po vsej Furlaniji ni bilo potoka ali reke, ki ne bi prestopila bregov, poplavila polj in cest ali
v	naseljenih zaselkih pritličnih prostorov in kleti. Poplave so zajele tudi samo mesto Videm, Nadiža je narasla za nekaj metrov, večina komunikacij je bila pretrgana in nekaterih gorskih krajev zaradi obširnih poplav ni bilo mogoče doseči. Dež je nepretrgoma lil dva dni in dve noči.
Najhujše posledice je slabo vreme povzročilo v občinah Sovodnje, Grmek in Pod-bonesec; plazovi so pretrgali ceste, ki vežejo vasi Črni vrh in Ruonac z dolino, medtem ko so v občini Špeter zaprli več cest. Voda je povzročila veliko škode na javnih in gospodarskih poslopjih, težko je prizadela tudi kmetijske pridelke. Mnoge vasi, ki ležijo v višjih legah, so ostale več časa odrezane. Civilna zaščita in tehnični uradi so se vsepovsod mobilizirali, vendar so o zemeljskih usadih in vsakovrstni škodi nepretrgoma prihajala nova poročila.
r
Vremenska ujma je v beneških dolinah povzročila tudi smrtno žrtev. V Černem vrhu je umrla Pia Cencig, ki je podlegla slabosti, potem ko so ji sporočili, da je ne bi mogli peljati v bolnišnico do naslednjega dne. Helikopter je namreč prišel naslednjejutro, ko je bila žena že mrtva.
Plazovi in zemeljski usadi, voda in blato so povzročili nemalo problemov na državnih in pokrajinskih cestah, v beneških dolinah pa so zaradi tega odrezali cele zaselke, ki so ostali izolirani; v Blazi-nu, v sovodenjski občini, pa | je Aborna celo potisnila avto-mobile s ceste.
V	Beneški Sloveniji skoraj ni bilo kraja, iz katerega ne bi poročali o hudi gmotni škodi j in težavnih razmerah. Predsednik Gorske skupnosti Na-
■	diških dolin Firmino Marinig je kaj kmalu poslal na pristoj-1 ne deželne urade zahtevo za proglasitev izrednega stanja.
O	meteoroloških vzrokih na-
livov prejšnjih dni izvedenci obširno razpravljajo. Prebivalcem Nadiških dolin pa je povsem jasno, da je do takega stanja prišlo predvsem zato, ker se gorati predeli zapuščeni sami sebi, obenem pa nosijo svojo krivdo nezadostna vzdrževalna dela na cestnem omrežju in na vodnih odtokih.
OBVESTILO
V	petek, 16. t.m., bo v Beneški palači v Naborjetu ob
20.	uri slovesno, saj bodo ob prisotnosti avtorja prof. Petra Fistra odprli razstavoArh/fe/c-tura na južnem Koroškem. Prirejajo jo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter Slovenska prosveta Trst v okviru Koroških dnevov. Večer bo popestril dekliški kvintet iz Borovelj pod vodstvom Edija Oraže.
IRONIJA USODE: OD KRNA... DO ČRNE GORE
ALOJZ TUL
Zadnje dni septembra je prišlo do nenavadnega dogodka. Ekipa italijanske televizije je želela izvesti dokumentarni film o enoti avstrijske vojske, ki je med obstreljevanjem 2.245 metrov visokega Krna v prvi svetovni vojni utonila v spodaj ležečem Krnskem jezeru.
V	ta namen so organizatorji najeli dva italijanska vojaška helikopterja, s katerima so želeli prepeljati na kraj snemanja vso potrebno tehnično opremo, strokovne sodelavce in organizatorje same. Tako sta zadnje dni minulega meseca septembra o-menjena italijanska helikopterja brez predhodnega obvestila preletela mejni prehod Robič in nato pristala pri Kobaridu. Na kraj pristanka so takoj prišli slovenski policisti, ki so od poveljnikov zahteva-
li	potne dokumente in dovoljenje za prelet in pristanek. Poveljnika sta sicer imela pri sebi potni list, a nobenih drugih dovoljenj. Zagotavljala sta, da je vsa potrebna dovoljenja od slovenskih oblasti pridobil njihov vojaški ataše na Dunaju.
Policisti so nato po telefonu stopili v stik s pristojno Upravo za zračno plovbo v Ljubljani, od koder so jim pojasnili, da so sicer prejeli nejasno prošnjo za prelet proti Črni gori/v kolikor so v njej navedli ime Monte Nero, torej Montenegro. Po drugi strani pa je vodstvo Triglavskega narodnega parka potrdilo, da ni izdalo nobenega dovoljenja ne za prelet ne za pristanek in snemanje.
Ko je bila zadeva tako pojasnjena, sta se helikopterja z opremo in vsemi spremljevalci vrnila v Italijo. Ostalo pa je več stvari nedorečenih. Med temi, recimo to, kako so se mogli organizatorji omenjene odprave brez vsakršnih predhodnih obvestil in dovoljenj odpraviti na strogo zaščiteno področje zelenega parka. Če so že prošnjo v Ljubljano poslali izključno v italijanščini, bi po vseh mednarodnih pravilih morali v njej navesti imena krajev tudi v uradnem jeziku Republike Slovenije. Uradi v Ljubljani pa so verjetno iz prevelike vljudnosti polet dovolili, namesto da bi zahtevali točno označbo kraja, kamor želijo poleteti.
Ironija usode se je tako z vsemi malo poigrala.
O BANANAH
m®
JURIJ PALJK
"Banane so!" Tako mi je odločno dejala prodajalka v Ter-zu DAquileia, kjer živim, ko sem jo povprašal pred dobrim mesecem dni, ali ima kaj sadja. Sem eden tistih ljudi, ki še vedno raje hodijo v manjše trgovine, kjer te prodajalka še vedno lepo pozdravi in ti pogleda v oči, ko reče: "Dober dan!" In te tudi vprašac kako gre z otroki in ženo. Čeprav vem, da se v take trgovine ne splača več hoditi, ker je v njih vse dražje kot pa v modernih in megalomansko velikih supermarketih, kjer je vse cenejše, vse bolj sterilno in pod ogabno zeleno neonsko lučjo tudi skoraj nikdar nisi deležen pozdrava; je pa zato izbira večja. "Ne, nisem mislil na banane, žena mi je rekla, naj kupim nekaj jabolk in hrušk, po možnosti takih, ki jih pridelujejo kmetje pri nas!" sem razložil prikupni Simoni, po kaj sem prišel.
V majhnih vaških trgovinah te še pokličejo po imenu in tudi sam veš, kako je prodajalki ime; če je pa prodajalka še lepa punca, si njeno ime gotovo zapomniš za vedno. "Nimamo jabolk in hrušk, danes bi morale priti, a ne bodo iz naših krajev, s Tridentinskega bodo, rdeče in zelene. Našega sadja ne prodajamo, ker preveč stane," je rekla plavolasa Simona.
"Banane pa so, ne?" sem \ navrgel. "Ja, banane pa so, in to dveh vrst. Po mojem so cenejše enako dobre kot tiste, ki j so dražje," me je poučila pro-dajalka, ki ima tudi sama dru-' žino in ve, kako je potrebno skrbno gledati na družinsko ! denarnico. Čeprav banan nisem hotel kupiti, me je prepričala, da jih je vredno kupiti, ker so "in offerta"- za akcijsko prodajo je šlo, bi rekli v Sloveniji. Doma mi je žena rekla, da je bolje, če jaz ne hodim v trgovino, ker da banane že ima-\ mo: naročila mi je furlanska i jabolka, jaz pa nosim domov banane! Potem sem šel k kmetu, ki ima velik nasad jabolk in hrušk. Tam sem zvedel, da \ jih prodaja samo v velikih koli-j činah. Končno sem odšel v enega tistih supermarketov, v katerem se izgubiš, in sem ku-j pil jabolka. Rdeča so bila. Niti eno ni imelo najmanjše lise, fantastično lepa so bila na pogled. "Meni niso všeč," je rekla | doma mlajša hčerka. "Kruha-sta so," je bila lakonična žena, ki me je očitajoče pogledala. j "Jaz bom banano, " je povedala druga hčerka in tako so vse tri jedle banane. "Si opazil, da so banane cenejše kot pa ja-; bolka?" me je vprašala žena.
| Nisem opazil. Tudi razumljivo se mi ne zdi, da je banana cenejša kot pa jabolko.
Moja žena pa je po izo-'■ brazbi ekonomist in mi je na mojo pripombo, ki sem se je naučil od svojega šefa: "To je nekaj nemogočega!", samo su-| ho pripomnila: "Temu se pra-
vi	globalizacija gospodarskega tržišča!" Nisem se vdal in sem nadaljeval s polemiko, da je | nedopustno, kako ne dobiš furlanskih jabolk in v zameno dobiš za tretjino cenejše bana-j ne. "Se boš že navadil, tako je,"
| je rekla žena. Nekaj sem zabrundal in se zamislil v svoje otroštvo, ko smo imeli doma ; na Vipavskem veliko jabolk in i hrušk, ki so bile odlične. Njihova napaka je bila samo v tem, da jih nihče ni hotel ku-\ piti, ker jih nismo nikdar škropili in so zato bile "z napako". Včasih so imele notri tudi čr-i va, največkrat pa so bile pre-\ drobne ali pa kako drugače ne-\ ustrezne za kupce. Tako so na Vipavskem vsi kmetje počasi domala vse jablane in hruške izruli, nasadih nove sorte, kipa nimajo več takega okusa, kot so ga imele stare... So pa zato lepše na pogled.
Tudi na Vipavskem sedaj jedo banane. Take, ki stanejo manj, kot pa bi stala jabolka iz njihovih krajev. Globalizacija ekonomskega tržišča je to. Da Evropejci in Amerikanci jedo cenejše banane kot domača jabolka, se zdi naravno. Meni se ne zdi. Toda jaz ne razumem globalizacije, kot ne razumem tega, da sedaj v vseh trgovinah prodajajo iste stvari, in to povsod, od ZDA do Norveške, od Sicilije do Katalonije: povsod iste pamperse in iste kleenexe, iste nivee in iste coca cole, iste pepsi cole in iste hamburgerje. V Furlaniji jabolka iz Trenta in na Siciliji tista iz Furlanije ter seveda španske pomaranče. Da s to globalizacijo nekaj ni v redu, se zaveš takrat, ko ti uspe priti do takega sadeža, kot s(m)o ga imeli nekdaj.
Iz domače vasi sem prinesel letos poleti domov zabojček breskev. Nelepe na pogled, so se topile v ustih. Odlične so bile, a drobne. Take, kot so bile pri nas nekoč vse breskve. Fičerki sta jih jedli, da je bilo veselje. "Še jih bomo kupili, ne, tata?" “Ne, jih ne bomo." "Zakaj ne, ko pa so tako dobre?" "Zato, ker jih ne prodajajo." "Niti v tisti veliki trgovini v Palmanovi?" “Ne, tam gotovo ne." "Zakaj?" "Zaradiglobalizacije ekonomskega tržišča. " “Kaj je globalacija?""Vprašaj mamo, ona ve." Ko je prišla Tina iz kuhinjespet k meni, je rekla: "Meni se globalacija ne dopade.""Meni tudi ne", sem odvrnil. Kaj ji je povedala žena, še danes ne vem.
ZDOMSTVO
ARGENTINSKA SLOVENKA V NOVI GORICI
Pred kratkim se je po enomesečnem obisku v Novi Gorici vrnila v Buenos Aires ga. Ana Ličen, argentinska Slovenka, katere glas naši tamkajšnji zdomci dobro poznajo, saj vodi kot prostovoljka slovenske oddaje na Radiu v Buenos Airesu.
Novice o gospe Ani nam je posredoval sodelavec Vili Prinčič, ki se je z damo tudi pogovoril. Najprej sta ga presenetila lepa slovenščina ter bogato besedišče Slovenke, ki nikdar ni živela na slovenskih tleh. S starši Vipavci je pač v Argentini vedno govorila slovensko. Primorska rojakinja je povedala, da je tedenska ura radijske oddaje pomembna, saj lahko ta medij poleg prinašanja novic iz Slovenije in oddajanja slovenske glasbe združuje ljudi in o-mogoča srečanja med osebami, za katerimi se je izgubila vsaka sled. Ga. Ana je zadnjič obiskala rodne kraje staršev pred 15 leti. Ob letošnjem obisku je glede na svoja pričakovanja ostala razočarana, saj Slovenija danes ni več tisti svet, ki ga obožujejo argentinski Slovenci. Povejmo še, da je ga. Ličen odnesla v Argentino kopijo podobe svetogorske Marije, ki so jo pred kratkim blagoslovili na Sv. gori. Namestili jo bodo v cerkvi sv. Rafaela v mestni četrti Buenos Airesa, kjer živi veliko Primorcev in kjer so prejšnjo podobo pozimi ukradli.
ANTON BAJT, DOMINIK PEGAN, SILVO RUTAR
UMRLI TRIJE
PRIMORSKI
DUHOVNIKI
Konec avgusta je iz Ljubljane prišla vest, da je v tamkajšnji bolnišnici umrl upokojeni duhovnik in knjižničar Anton Bajt.
Pokojnik seje rodil 19. januarja 1913 v Tolminu, posvečen v mašnika pa je bil v Gorici 26. januarja 1936. Med drugo svetovno vojno in še po njej je služboval v Šmarjah na Vipavskem, kjer se je iz narodnih ozirov pridružil partizanskemu gibanju, po vojni pa je bil med ustanovitelji Ciril-Metodovega društva. Ker je cerkvena oblast menila, da se je preveč politično angažiral, ga je zadela kazen suspenza, ki je trajala šestnajst let. Medtem je gospod Bajt postal knjižničar v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, a je ves ta čas ostal zvest Cerkvi, tako da je po odpustu kazni redno maševal pri frančiškanih v Ljubljani, kjer je pri svoji maši imel redne obiskovalce in skupaj z njimi rad gojil ljudsko petje.
Anton Bajt je bil pokopan v Tolminu, kjer je pogrebne svečanosti vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Renato Podbersič.
Nekoliko kasneje, 2. septembra letos, sta umrla kar dva duhovnika koprske škofije.
Prvi je Dominik Pegan, ki je kot upokojenec živel v portoroškem župnišču. Rodil se je vAvberu na Krasu 13. aprila 1915, mašniško posvečenje pa je prejel vTrstu 26. maja 1940. Njegova duhovniška pot je tesno povezana z Istro, saj je med drugimi službami veliko let preživel v Dekanih, kjer so ga tudi pokopali. Pokojni g. Pegan je bil odprtega in prijaznega značaja, znan pa je bil tudi kot odličen glasbenik. Kot rojak iz Avbera je zrasel pod močnim vplivom Virgila Ščeka, ki gaje tudi poslal v šole, in je zelo rad obujal spomine na te čase.
Tretji pokojnik, duhovnik Silvo Rutar, je bil bolj tihega in skromnega značaja, a se je odlikoval po veliki delavnosti, zlasti še po skrbi za vzdrževanje zaupanih mu cerkva. Rodil se je v vasi Krn v župniji Libušnje 21. decembra 1925, gimnazijo in nekaj let teologije je študiral v Gorici, študije pa je zaključil v Ljubljani, kjer je bil posvečen 29. junija 1950. Zadnja tri desetletja svojega življenja je preživel kot župnik v Ročinju, kjer se je s svojim prijaznim značajem domačinom zelo priljubil. Ker je zbolel na srcu, je letos prosil škofa za upokojitev in ga je prav v času urejanja te zadeve prehitela smrt.
Pogrebno slovo v Ročinju je v imenu odsotnega škofa Metoda Piriha vodil msgr. Renato Podbersič.
----------MV
PRIPRAVLJENA POGAJALSKA IZHODIŠČA ZA 7 OD 31 PODROČIJ
SLOVENIJA NAJ BI DO KONCA LETA 2002 IZPOLNILA POGOJE ZA POLNOPRAVNO ČLANSTVO V EZ
SENČNA OZADJA KOPRSKIH OBČINSKIH ZDRAH
Očitno so v zadregi tudi nekateri politiki, ki zmeraj znova ponavljajo, da Slovenija želi postati članica Evropske skupnosti, torej organa, ki je le eden in ne najpomembnejši v strukturi EU. Nekateri tudi vprašujejo, kam smo se napotili, v Evropsko unijo ali v Evropsko zvezo. Minister za evropske zadeve Igor Bavčar to jezikovno dilemo takole pojasnjuje: "Za te stvari skrbi odbor za kulturo, šolstvo in šport, ki ima delovno skupino za vprašanja s področja jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike, sicer pa ima tudi Služba vlade za evropske zadeve skupino prevajalcev, ki šteje 20 strokovnjakov. Odprtih vprašanj je kar veliko, med drugim tudi, ali je primeren izraz unija ali zveza. Strokovnjaki se ogrevajo za unijo, saj pravijo, da se vsega ne da sloveniti. Čeprav si sam prizadevam, da bi čim več izrazov prevedli, pa se je že uveljavila evropska latovščina (kot npr. beseda screening), podobno kot smo nekoč imeli celo vrsto srbizmov".
Slovenija pri sprejemanju zakonov in izvršilnih predpisov, ki bi bili skladni s pravnimi normami EU, sicer zaostaja predvsem zaradi tega, ker so postopki v državnem zboru zapleteni in dolgotrajni, na kar so Slovenijo v Bruslju že opozorili. Vsak zakon mora parlament obravnavati trikrat, v tako imenovanih treh branjih, preden je odobren oz. sprejet. Na zaostanke pri sprejemanju pravnega reda EU pogosto opozarjajo zlasti
MARJAN DROBEZ
V	slovenskem besednjaku, zlasti političnem, je beseda Evropa že dolgo zelo uporabljena, čeprav javnost še ne pozna dovolj celotnega ustroja Evropske unije.
minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter voditelja opozicijskih strank SDS oz. SKD, Janez Janša in Lojze Peterle. Ob tem poudarjamo, da je večinski del procesa pridruževanja vezan na prevzem pravnega reda, ki velja v EU, le kakšnih deset odstotkov manevrskega prostora pa je v pogajanjih.
Ugodnejša pa so gospodarska gibanja v Sloveniji. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat Slovenija z nad 13.000 ekujev kupne moči na prebivalca ohranja prvo mesto med državami kandidatkami za polnopravno članstvo v EU. Postopno, toda vztrajno, zmanjšuje zaostanek za povprečno ravnijo razvitosti držav evropske integracije. V primerjavi z manj razvitimi članicami EU Slovenija po razvitosti zaostaja za Grčijo za slab odstotek, za Portugalsko pa za tri odstotke. Drugo najbolj razvito državo v prehodu v demokracijo in tržno gospodarstvo, j Češko, Slovenija po razvitosti presega za 8,3%. Tudi tolar ostaja stabilna valuta in vzbuja zaupanje ljudi. V strukturi varčevanja Slovencev pri bankah hitro narašča delež tolarskih prihrankov. Konec julija letos je ta delež presegel mejo 50 odstotkov.
Minister Igor Bavčar, ki vodi Službo vlade za evropske zadeve, je pred dnevi v nekem intervjuju zatrdil, “da Evropa pomeni predvsem možnost, da tekmujemo lažje, kot če bi ostali zunaj. Pri tem pa se premalo zavedamo, da Slovenijo čakajo temeljite spremembe in izzivi na mno-
gih področjih". Spremembe bodo čedalje bolj posegale v I naše življenje. Izvaja jih tudi slovenska javna uprava, ki pa premalo pozna evropski pro-i stor. Bavčar pravi, "da se pogosto zgodi, da kdo od evropskih uradnikov Slovenijo bo-I Ije pozna kot naši ljudje, ki delajo na nekem področju. Zato se moramo kadrovsko izpopolniti, izobraziti ljudi in jih | poslati v tujino. Sicer pa se je v zadnjih petih letih povečalo število uradnikov raznih ministrstev, ki nabirajo znanje in izkušnje v tujini. Ugotavljamo, i da imamo projekte, da denar je, da pa je premalo ljudi, ki ; bi to dobro izkoristili".
10. NOVEMBRA ZAČETEK POGAJANJ
Slovenija je Evropski komisiji (vladi EU) predložila pogajalska izhodišča za sedem od skupno enaintridesetih področij. Pogajanja med našo državo in EU se bodo začela 10. novembra. Prvi sklop po-] gajalskih izhodišč zajema naslednja področja: Industrij-j ska politika, Mala in srednje velika podjetja, Znanost in raziskovanje, Izobraževanje, usposabljanje in mladina, Telekomunikacije in informacijska tehnologija, Skupna zunanja in varnostna politika ter Kultura in avdiovizualna politika. Za vseh sedem podro-! čij Slovenija sprejema pravni red EU, pri čemer bo za nekatera področja našo zakonodajo potrebno dodatno uskladiti s pravnim redom EU.
V	slovenski vladi in parlamentu je konec leta 2000 določen kot ciljni datum, do katerega bo Slovenija izpolnila pogoje za polnopravno članstvo v EU. Premier dr. Janez Drnovšek je pred dnevi pono-! vil prepričanje, da bo Slovenija do tedaj dejansko tudi sprejeta v omenjeno evropsko integracijo.
MILAN GREGORIČ
Nekaj dni po novi razsodbi Ustavnega sodišča, po kateri koprska občina po svoji velikosti nasprotuje duhu in črki Ustavnih in zakonskih določil o lokalni samoupravi, so koprski veljaki ob podpori uslužnih lokalnih trobil dvignili silovit preplah in začeli svojo "sveto vojno" proti Ustavnemu sodišču. Glavni refren, ki ga pri tem ponavljajo, je ta, da sodišče odreka ljudem elementarno pravico, da odločajo o lastni krajevni organiziranosti z referendumom in da bi bilo zato potrebno poiskati pravico drugje (v Bruslju, Strasburgu ipd.). Kar naenkrat ni več Ustava tisto sveto in nedotakljivo, kar je po njihovem mnenju treba spoštovati, ko npr. branijo pravico do abortusa, potiskajo verouk iz šolskih klopi itn., ampak je to sedaj referendum. Torej smo priča pravi, pravcati revolucionarni maniri, ki spoštuje Ustavo, če to ustreza konkretnim političnim interesom, drugače pa se ta lahko tudi zavrže v smetnjak.
In da bodo vode malo bolj bistre, bom osvetlil na primeru Dekanov, kako je nastajala ta tako opevana "enotna referendumska volja" za veliko občino. Prva spontana pobuda za ustanovitev manjše občine na Koprskem se je rodila ravno v Dekanih sredi marca 1992. Na povabilo predstavnikov KS sem se tedaj udeležil seje sveta KS, ki se je skupaj s predsednikom plebiscitarno izrekel za samostojno občino. Sledil je informativni zbor krajanov, ki so pobudo podprli, in 15.4.1992 je bilo dostavljeno Odboru za lokalno samoupravo pri DZ RS gradivo z naslovom Nekaj informacij in stališč glede oblikovanja novih občin. V njem so bile predstavljene bistvene okoliščine, ki utemeljujejo ustanovitev samostojne občine v Dekanih z ugotovitvijo, da je kraj primeren za tip občine z racionalno polprofesionalno samoupra-
vo, kot je to primer z manjšimi občinami v okolici Trsta. V njem so bila tudi stališča, da se Dekani "ne vsiljujejo svoji okolici" kot središče občine. Če pa bi okoliščine narekovale, da se del bližnje okolice (gornja Rižanska dolina) priključi Dekanom, bo nujno treba upoštevati, da je priključeno območje v preteklosti razvilo svojo identiteto, svoje potrebe in navade, ki jih je treba spoštovati. Zato bo morala biti nova občina organizirana tako, da to upošteva in se na enak način približa ljudem v obeh KS (Dekani in Črni Kal), in sicer "z uradovanjem na obeh mestih, s paritetno sestavo sveta in drugih občinskih organov." Skratka jedrnata, jasna in z globokim čutom za demokratičnost prežeta stališča, ki jim človek lahko samo pritrdi. In ki so sedanjim koprskim občinskim strukturam očitno tuja, saj ima podeželje, ki teritorialno predstavlja nad 90% občinskega območja, po številu prebivalstva pa okrog 30%, komaj nekaj svojih predstavnikov v občinskem svetu, ki šteje nad 50 članov. Tudi po zaslugi tega gradiva je potem vladna služba za lokalno samo-! upravo v svojem razrezu predvidela Dekane kot samostojno občino.
Ko je potem na začetku leta 1994 stekla uradna razprava o preobrazbi lokalne samouprave, ki so ji sledila glasovanja na zborih in referendumu, so na novem informativnem zboru v Dekanih občinski možje šli v ofenzivo proti zastavljeni pobudi, ob zagonetnem molku predsednika KS in nekaterih članov sveta, ki niso niti z besedico omenili sklepov prvega informativnega zbora in stališč, ki so bila poslana v Ljubljano. Niti ni nihče od njih pojasnil, kdo, kdaj in kako jih je pripeljal do tega preobrata. Sledil je prvi uradni "glasovalni" zbor, ki je še vedno izglasoval lastno referendumsko območje za Dekane. Stvar je v Kopru dvignila preplah. Zganili so se "preverjeni kadri", vzeli zadeve v svoje
roke, začeli z obiski po hišah, zbrali pri tem potrebno število podpisov in uspeli zrušiti veljavnost predhodnega zbora. Kraj so počasi preplavile govorice, da manjša dekanska občina ne bo finančno preživela in da se njeni prebivalci ne bodo imeli kje zaposliti, ker da bo gospodarsko močni Koper poskrbel predvsem za svoje ljudi. Složno se je tudi ponavljal refren, da se lahko samo velika in močna občina postavi po robu državnemu centralizmu. Očitno je bil dan nalog, da se že v kali zatre sleherni poskus razbijanja občine, o čemer bi lahko sklepali tudi iz izjave, ki je po nerodnosti ušla tedanjemu županu Aureliu Juriju (TV K-C, 18.4.1994), da pač v Kopru enostavno "nismo dovolili drobitve" ("non abbiamo permesso fran-tumazioni"). Da bo to držalo, lahko sklepamo tudi iz primera Šmarij, kjer je prav tako na začetku delovala živahna skupina za lastno občino in kjer so pri dušitvi te pobude šli tako daleč, da so enemu glavnih akterjev za lastno občino najprej grozili po telefonu, in ko to ni zaleglo, so mu med nekim sestankom preluknjali kar vse štiri gume na avtomobilu. Ljudje, že tako in tako nagnjeni h konservativnosti in sumničavi do novosti, so začeli postajati previdni in na naslednjih dveh bistveno slabše obiskanih zborih v Dekanih je kar naenkrat "zmanjkalo glasov" za novoobčino, kar se je potem ponovilo tudi na referendumu. Tako je zunanji napad uspešno zatrl povsem spontano in avtonomno pobudo Dekančanov, pa naj Aure-lio Juri in njegovi somišljeniki še tako mahajo po zraku z "voljo ljudi".
Spodobilo bi se, da bi Juri evropskim instancam, na katerih se namerava tožariti proti slovenskim ustavnim sodnikom, osvetlil tudi te, malce neprijetne okoliščine okrog koprskega primera, ker bo v nasprotnem primeru moral to storiti kdo drug.
PRVA PREMIERA PDG V LETOŠNJI ABONMAJSKI SEZONI
"NE, NE, NE NIKDAR NE, SMRT DOLGOV NE PORAVNA"
IH
UJljub jesenski plohi, ki se je ulila tik pred začetkom predstave, so v četrtek, 1. oktobra, pred novogoriškim gledališčem praznično žarele plamenice in oznanjale številnim Talijinim gostom začetek letošnje gledališke sezone za odrasle ljubitelje žlahtne dramske umetnosti. Na velikem odru so igralci Primorskega dramskega gledališča in nekateri statisti po navdihu režiserja Dušana Mlakarja uprizorili po mnenju literarnih kritikov najboljše dramsko delo - "predmestno legendo" - madžarskega pisca Ferenca Molnarja Liliom s podnaslovom Življenje in smrt malopridneža, v čistem, jedrnatem slogu slovenskega prevoda Jožeta Hradile. Delo je bilo prvič uprizorjeno 1.1909 v Budimpešti, njegov slovenski krst pa je bil 1.1922 v ljubljanski Drami SNG.
IVA KORŠIČ
Dolgoletni, posebno pazljivi abonenti SSG se bodo gotovo spomnili, da so igralci naše zamejske hiše uspešno uprizorili to realistično, obenem pa tudi pravljično dramo pod isto režijsko roko Dušana Mlakarja, in sicer 1.1975.
Režiserjevo interpretacij-sko vizijo podeželskega sveta, ob robu velikega mesta na začetku 20. stoletja, kakor nam ga prikazuje Molnar, je s svojim domišljenim scenskim prizoriščem podprl scenograf Drago Turina. Njegova scenska zasnova s premišljenimi odrskimi pripomočki je zablestela predvsem v začetku, ko je zastor odstrl po-
gled na vrtiljak(vrtljivi oder)z lesenimi konjiči, ki se je vese-
lo	sukal ob glasbi lajne, lučeh in bleščečih utrinkih malih ognjemetov. Na limanice tega lažnivega, vabljivega zabaviš-kega kraja, v katerem naj bi se zrcalilo "boljše", lažje življenje, brez tolikih skrbi za preživetje (otipljiv zgled tega je lastnica vrtiljaka Muskatova - v temperamentnem orisu Teje Glažar), se ujamejo pač največkrat naivne služkinje. Toda tu jih čaka le malopridnež, zabaviščar, ženskar, skratka Liliom, ki omamlja uboga dekleta s svojim čednim videzom, sladkimi objemi in izvablja iz njih denar. Vendar se v večplastnem značaju protagonista, ki ga je povsem na-
ravno in prepričljivo zdaj s sentimentalnim zdaj ironičnim pridihom izrisal Radoš Bolčina, skriva tudi omahljiva, nemočna duša, ki ne zna oz. ne zmore kljubovati družbi, izogibati se lopovim zvodnikom pa tudi ne se povzpeti do višje stopničke na družbeni lestvici. Liliom ne zna izpovedati niti svojih čustev dekletu Juli; le-ta ga neizmerno ljubi, tako da se zanj zavestno odreče vsemu in vdano trpi zaradi njega. Liliom ne prenese njenih solz, njene bolečine, in čeprav mu je žal, da je njej tako hudo, namesto da bi jo potolažil, jo udari. Ko pa zve, da bo dobil otroka, skuša postati boljši, a ker ne zna zares delati, garati, ne sprejme po-
nujenega dela in zabrede v roparski podvig, ki se ponesreči, in zaradi tega si vzame življenje. Liliom se ne zna resnično pokesati, niti ko stopi pred božjega komisarja - v nadrobnostih čudovito izpiljenega lika Janeza Starine - v drugem fantastičnem delu igre, ki prikazuje onstranski birokratski svet, v katerem vse poteka počasi in s potrpežljivostjo. Ob tem se gledalec nekoliko zamisli, a tudi večkrat nasmeje zaradi dognanih duhovito ironičnih dialogov. Ko se po šestnajstletnem očiščevalnem ognju Liliom za kratek čas vrne na zemljo, da bi na kakšen način osrečil svojo nekdanjo ženo in hčerko, mu tudi ta poslednji poskus spodleti. Tako niti po smrti ne poravna dolgov, kar še posebno jasno podčrtujejo učinkoviti, z realističnimi figurami prežeti songi, ki spremljajo celotno dogajanje in so izšli ! izpod peresa Miroslava Košute, glasbeno pa jih je opre-
mil Aleksander Vodopivec. Ob spremljavi kitare jih v slogu "chansonniera" s pariškega Montmartra prepričljivo poje Iztok Mlakar.
Z režijsko in s scenografsko predlogo ter z oblikovanjem osvetljave (oblikovalca luči Dušan Mlakar in Samo Oblokar) so se povsem ujemali kostumi, ki so že sami živo uokvirili nastopajoče o-sebe. Zamislila si jih je dobro poznana tržaška kostumografka Marija Vidau, ki je s svojimi stvaritvami že več-; krat očarala gledalce, skrbno pa so jih sešili v delavnici PDG pod vodstvom Nevenke To-maševič.
Novogoriški gledališki an-! sambel je s to uprizoritvijo, ki jo je publika toplo sprejela, uspešno začel letošnjo abonmajsko sezono, ki obeta še ; veliko doživetih trenutkov v družbi tudi na Primorskem ze-| lo priljubljene modrice Talije.
13
ČETRTEK 15. OKTOBRA 1998
14
ČETRTEK 15. OKTOBRA 1998
NOVI GLAS / ŠT. 39 1998
GOSPODARSTVO
NAJPOMEMBNEJŠI DEL SLOVENSKEGA TURIZMA
SDGZ / PREDAVANJE
ITALIJANSKO PRAVO
ČEZMEJNO SODELOVANJE
V	EVROPSKIH PROGRAMIH
NARAVNA ZDRAVILIŠČA DOBRO ZASEDENA
V	ponedeljek, 12. t.m., je Slovensko deželno gospodarsko združenje priredilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu dobro obiskano predavanje dr. Riane Benko o evropskih programih čezmejnega sodelovanja. Dr. Benkova je odgovorna za programe Evropske zveze, ki so predvideni za čezmejno sodelovanje s Slovenijo, pri Uradu Republike Slovenije za evropske zadeve.
Predavateljica je v svojem posegu zgoščeno podala kopico podatkov tako o programih, ki jih Slovenija že koristi od leta 1992 naprej, kot o novih programih, ki so v pripravi, ter o problemih, s katerimi se srečuje Slovenija pri njihovem izvajanju in na poti v Evropsko zvezo. Tu so bili o-menjeni zlasti nacionalni, čezmejni in regionalni programi, kot npr. Phare in Inter-reg, ki prihajajo v poštev. Slovenija prejema le manjši del finančnih sredstev iz teh programov, jih pa smotrno uporablja, pri tem pa je dosegla lepo raven sodelovanja s sosednjimi državami, v primeru Italije pa gre omeniti zlasti zelo dobre odnose s Furlani-jo-Julijsko krajino. Edina ovira je v tem, da v Sloveniji ni prišlo še do ustanovitve regij. Ravno regionalna ureditev pa je pomembna za pridobitev dela teh financiranj. V tem smislu začenja prihajati do
povezovanja med župani slovenskih občin.
Slovenija se intenzivno pri-| pravlja na vstop v Evropsko zvezo: v te priprave spada tu-i di krepitev institucij, da bodo | sposobne izvajati programe Zveze. Zamejski gospodar-! stveniki, je še dejala dr. Ben-| kova, se morajo začeti pove-j zovati z ustreznimi resornimi ministrstvi v Sloveniji, pa tudi z drugimi ustanovami. Manjšina se bo morala povezati tudi z italijanskimi strukturami in pri tem izkoristiti vsako priložnost, da se izrazijo njeni interesi. Ključno bo prav leto 1999, saj Italija sedaj pripravlja program Interreg 3, ki bo zaobjel obdobje 2000-2006, v Sloveniji pa še ne vedo, kako bo potekal. Treba je torej najti načine, s katerimi pridobiti informacije, pri tem pa matica in manjšina lahko pomagata ena drugi.
To je bilo v zelo skopih obrisih bistvo srečanja, ki se ga je udeležilo veliko število slovenskih gospodarstvenikov načelu s predsednikom SDGZ Marinom Pečenikom, ki je podal uvodne besede.
Prisotni so bili tudi župana občin Zgonik in Doberdob Tamara Blažina in Mario Lavrenčič ter konzul in vicekonzul Republike Slovenije v Trstu Zorko Pelikan in Zdenka Šimonovič.
 IŽ
SDGZ / SEKCIJA ZA MEDNARODNO TRGOVINO
VVORKSHOP O DISTRIBUCIJI
Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja v petek, 16. oktobra, ob 17. uri, v Novem Hotelu Daneu na Opčinah vvorkshop za člane z naslovom Distribucija kot oblika trajnega tržnega preboja v Jugovzhodni Evropi. Sekcija za mednarodno trgovino in storitve predlaga članstvu obliko "delavnice" kot priložnost za skupno neformalno soočanje
o	dejavnosti, ki postaja vse bolj pomembna. Precej včlanjenih operaterjev se je namreč prav v zadnjem obdobju, po nastalih spremembah na tržiščih, preusmerilo iz čistega importa-eksporta v to obliko trženja, ki predpostavlja ne samo prodaje proizvodov, ampak tudi skladiščenje, nudenje asistence in druge pomožne storitve.
VVorkshop o distribuciji bo vodil znani gospodarstvenik Mitja Vavpetič, ki se ukvarja z distribucijo ekskluzivnih ar-
tiklov v Vzhodni Evropi. Najavljeni pa so še drugi distributerji, ki so dejavni v državah bivše Jugoslavije in tudi na italijanskem notranjem tržišču in v drugih državah EU. Smisel delavnice je prav v medsebojni izmenjavi izkušenj, problemov in rešitev le-teh in na osnovi pričevanj in skupnega razmišljanja vseh nastopajočih.
Sekcija za mednarodno trgovino in storitve SDGZ vabi k udeležbi vsa podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo, oz. tiste, ki se za to odločajo. Vabljeni pa so tudi ostali člani sekcije, saj bo "delavnica" nudila priložnost za pogovor o novi, spremenjeni vlogi slovenskih mednarodnih operaterjev v Italiji. Po VVorkshopu bo družabnost ob bifeju. Za udeležbo in informacije je na razpolago organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. števil-! ka 040/362949).
DRUŽINSKO PRAVO IN SODOBNI IZZIVI (5)
Naravna zdravilišča s termalnimi vodami različnih lastnosti in temperatur, ki so najpomembnejši del slovenskega turizma, so tudi letos dobro in v nekaterih primerih odlično zasedena. Gospodarske družbe v to obliko zdravljenja in rekreacije vlagajo izdatna sredstva. Zato je kakovost storitev v vseh naravnih zdraviliščih na evropski ravni. Skladno s tem narašča tudi obisk iz tujih držav, predvsem iz Italije.
V	slovenskih 'Vrelcih zdravja" lahko preživimo prijetne družinske počitnice, si izboljšamo telesno in psihično kondicijo, povrnemo moči po prestani bolezni ali pa si pod strokovnim vodstvom tudi pozdravimo zdravstvene težave. V zdraviliščih opravljajo zdravstvene preglede, ki so seveda odvisni od finančnih možnosti obiskovalcev.
Razvoj in uveljavitev zdravilišč je omogočilo zlasti bogastvo neokrnjenih naravnih danosti Slovenije. V prvi vrsti so to termalna voda različnih lastnosti in temperatur (od 32 do 73 stopinj C), mineralna voda, organski in anorganski peloidi ter morska, panonska ali predalpska srednjegorska klima. Blagodejne vplive naravnih zdravilnih dejavnikov dopolnjujejo najrazličnejše strokovno izpopolnjene in nadzorovane vrste terapije v sodobno opremljenih zdraviliških objektih. Slovenska zdravilišča pa poleg zdravstvene oskrbe nudijo tudi turistične storitve. Kot taka so lahko izhodišča za spoznavanje Slovenije. Izbiramo lahko med prebivanjem v hotelih različnih kategorij, počitniških naseljih in bungalovih; če pa si želimo še tesnejšega sti-
ka z naravo, se lahko namestimo tudi v dobro urejenih avtokampih. Slovenska zdravilišča imajo skupaj okoli 15% 1 vseh turističnih zmogljivosti v državi, ustvarijo pa kar 20% tujih in 32% domačih preno-I čitev. Podatki kažejo na nad-I povprečno zasedenost zlasti najbolj znanih zdravilišč. V j mesecu avgustu letos so od j povprečja izstopali Terme Čadež z 89% zasedenih preno-| čitvenih zmogljivosti, Krkina I zdravilišča - Zdravilišče Do-I lenjske Toplice (87%), Zdra-vilišče Strunjan (92%) in i Zdravilišče Šmarješke Toplice (99%), Terme Lendava (82%), Terme Hoteli Palače Portorož j (99%), Zdravilišče Rogaška I (85%) in Terme Zreče.
V	petnajstih slovenskih naravnih zdraviliščih je bilo v j obdobju od januarja do konca avgusta skupaj nad milijon 106 tisoč nočitev, od tega do-I mačih gostov skoraj 719 tisoč in tujih nad 388 tisoč.
Cene v slovenskih narav-j nih zdraviliščih so različne,
| nižje ali višje, pač odvisno od želja gostov. Tridnevni proti-stresni program s preventiv-
i	nim zdravniškim pregledom stane dobrih 50 tisoč tolarjev,
! za tridnevni sprostitveni pro-j gram pa je treba odšteti med j 35 in 30 tisoč tolarjev. Petdnevni program stane 40 ti-| soč tolarjev. Cene t.i. paketov | so seveda odvisne od storitev, ki so vključene v določen , program. Prva akupunktura
I	stane npr. 5 tisoč tolarjev, vsa-
i	ka nadaljnja pa 3 tisoč tolar-
I	jev. Za masaže je treba odšte-! ti od dveh do štirih tisoč tolarjev, za blatne in močvirne obloge 1.500 tolarjev, za sav-| no in različne kopeli pa pri-| bližno tisoč tolarjev.
-----------M.
DAMJAN HLEDE
"Ali lahko nekatere norme civilnega zakonika, ki so namenjene zakoniti družini, veljajo tudi za izvenzakon-ske skupnosti? Kakšna naj bo navsezadnje njihova okvirna pravna ureditev, če že priznamo, daje res potrebna?" Tako sta se glasili zadnji dve vprašanji, ki smo si ju postavili v začetku.
Iz zakonskih osnutkov za pravno zaščito izvenzakon-skih skupnosti, ki so bili izdelani v prejšnji in sedanji zakonodajni dobi, lahko sklepamo, da se težnja zakonodajalca odločno nagiba k popolni parifikaciji "dejanskih družin" z zakonitimi družinami, ki so osnovane na zakonski zvezi. Gre torej za težnjo, po kateri naj bi vse pravice, ki jih zakon priznava zakoniti m družinam (in še predvsem posameznikoma, ki sestavljata zakonski par), morale biti priznane tudi članom izvenzakonskih skupnosti.
Po drugi strani je tudi zanimivo, da je sodna praksa -predvsem ustavno sodišče -drugače usmerjena. Časopisi in druga sredstva javnega obveščanja nas sicer hočejo ponavadi prepričati o nasprotnem, vendar v resnici ni tako. Dejstvo je namreč, da vsakokrat, ko se (predvsem) ustavno sodišče izreče o kakšnem vprašanju, ki je vezano na izvenzakonske skupnosti, se dvignejo v medijih glasovi
o	"zgodovinskih razsodbah", ki naj bi predstavljale "odločilen korak na poti priznanja sobivanja more uxorio". Zal pa se ti strokovnjaki ved-
no ustavljajo samo pri mak-simi razsodbe, ne da bi prebrali motivacije, ki predstavlja edini ključ za njeno razumevanje. Tako je bilo na primer pred kratkim z razsodbo ustavnega sodišča št. 166 z dne 13. maja 1998.
Slednja je: a) zavrnila pritožbo proti protiustavnosti 4. odstavka člena 155 civilnega zakonika, kolikor ne bi v primeru prekinitve sobivanja more uxorio predvideval dodelitve družinske hiše tistemu od staršev, ki mu je dodeljen otrok, ker (tako ustavno sodišče) "je varstvo nezakonitega otroka že imanentno v obstoječi pravni ureditvi in mora biti izvedeno na podlagi sistematske interpretacije členov 147,148 in 261 civilnega zakonika, torej tudi z dodelitvijo družinske hiše, ki predstavlja kraj otrokove vzgoje ter njegovega duševnega in telesnega razvoja"; b) zavrnila pritožbo proti protiustavnosti prvega odstavka člena 1151 in člena 155 civilnega zakonika, ker naj bi njuna povezava ne dopuščala, da bi tudi član izvenzakonske skupnosti lahko pred sodnikom zahteval sodno ločitev in z njo povezane ukrepe, ki se tičejo dodelitve otrok in družinske hiše, s postopkom, ki ga predvidevajo členi 706-709 civilnega postopnika.
Javni komentarji so se seveda omejili zgolj na prvo pravno načelo in ga skušali prikazati kot novo zmago izvenzakonskih skupnosti. V resnici pa ni tako. Dokazali bomo namreč, da gresta besedilo in duh razsodbe v popolnoma nasprotno smer.
—■	DALJE
MARA PETAROS
NOVE NALOŽBENE PERSPEKTIVE
Že v prejšnjih člankih smo spoznali, da se bo tržišče povečalo in razširilo. Ponudba in povpraševanje bosta postala obsežnejša, cene bodo nižje, možnost nakupov pa večja. To velja seveda tudi za naložbe. Ker bodo odpadle vse težave z menjavo v tujo valuto (nihanje tečajev, provizije na menjavo, ki si jih zaračuna posrednik, ipd.), bomo z večjo lahkoto posegali tudi po naložbah, ki jih predlagajo v drugih državah evropske monetarne unije. Tako bo imel varčevalec možnost, da izbira med raznimi možnostmi in izbere tisto, ki najbolj odgovarja njegovim pričakovanjem, ravno tako pa bo predlagatelj naložbe lahko naslovil svojo ponudbo na vse prebivalce enajstih držav unije. Povečalo se bo povpraševanje, saj bo število potencialnih vlagateljev bistveno zraslo, pa tudi ponudba bo
obsežnejša, saj bodo na vseh borzah enajstih držav trgovali z vsemi vrednotnicami, ki jih izdajajo v enajstih državah. Izvedenci predvidevajo, da bo ponudba ce-
lo,	večja, kot je danes na Wall Streetu.
Pri svojih naložbah bo moral biti varčevalec pozoren na dva dejavnika: 1) pričakcjvani donos; 2) tveganje zaradi neplačila, kateremu želi podvreči svoje naložbe.
Pri vsaki naložbi v vrednostne papirje tvegamo namreč, da dolžnik, v primeru obveznic, ne bo plačal. V primeru delnic pa je tveganje veliko večje, saj se lahko zgodi, da podjetje propade in da ostanemo zaradi tega brez svojega premoženja.
Tretji dejavnik tveganja, t.j. tveganje zaradi nihanja tečajev, ki je danes še aktualno, pa bo z uvedbo skupne evropske valute odpadel. Ker bo po-
nudba veliko večja, bo lahko vsakdo izbiral glede na pričakovan donos in na tveganje, kateremu bo podvrgel svoje premoženje. Pričakovani donos in tveganje zaradi neplačila sta v premem sorazmerju. To pomeni, da, večje je tveganje, tem večji je obljubljeni donos. Tako lahko ugotovimo, da je obljubljeni donos na državnih vrednostnih papirjih, kijih izdaja Italija, znatno večji od donosa, ki ga na svojih obveznicah obljublja Nemčija. Ta razlika je odvisna samo od manjšega zaupanja, ki ga v svetu uživa Italija. Da bi spodbudila varčevalce, da vložijo svoje prihranke v tako naložbo, ki predstavlja določeno tveganje, mora italijanska država ponuditi večje donose.
Če bomo morali biti pri naložbah v obveznice pozorni na donos ne glede na kraj izdaje, se bo moral varčevalec pri naložbah v delnice bolj ozirati na sektor, v katerem podjetje deluje, kot na državo, kjer ima sedež podjetje, ki je vrednotnico izdalo. Varčevalec bo imel tako za isti sektor več različnih možnosti: če bi rad investiral v avtomobilsko
industrijo, bo lahko izbiral med delnicami vseh podjetij, ki delujejo na tem področju; na razpolago ne bo imel samo FIAT-ovih delnic, pač pa bo lahko pogledal tudi, kaj lahko dobi v Nemčiji, na Nizozemskem, v Franciji ipd., ter primerjal posamezne donose.
Za italijanske varčevalce bo predvsem pomembno dejstvo, da bodo lahko na tako razvejanem tržišču našli primerne alternative državnim vrednostnim papirjem, katerih donos, čeprav je danes še na nadprovprečni ravni, v zadnjih letih močno pada. Tudi tu pa bo treba upoštevati morebitno tveganje; kdor želi varne naložbe, bo še vedno zaupal svoje prihranke državnim vrednostnim papirjem.
Prednost tako razvejanega
i	tržišča ostaja prav v raznolikosti ponudbe, ki jo bo lahko varčevalec v celoti izkoristil, če se bo pri svojih naložbah posluževal investicijskih skladov. Na tak način bo lahko varčevalec z raznolikostjo naložb pri enakem donosu bistveno znižal stopnjo tveganja.
-----------DALJE
NOGOMET
15
ČETRTEK
15. OKTOBRA
1998
SGZ GORICA PRI SEN. VOLČIČU
REGATA, KI JE ŽE ZDAVNAJ PRESEGLA ŠPORTNI OKVIR
ITALIJA ZMAGALA, PORAZ SLOVENIJE
NAŠE PETERKE SO OSTALE PRAZNIH ROK
Konec prejšnjega tedna, točneje v soboto, 10. t.m., se je začelo košarkarsko prvenstvo C1 in C2 lige. V 1. kolu so tako Jadran Nuova Kreditna v C1 ligi kot Bor Radenska in Dom Kmečka banka v C2 ligi doživeli poraz.
Vsi trije naši tretjeligaši so igrali v gosteh. Jadran Nuova Kreditna je v Pordenonu povsem zasluženo izgubil proti domači ekipi Artena z izidom 70:52. Jadranovci so igrali slabo in so, razen v začetnih minutah igre, celo tekmo zaostajali. V torkovi številki Primorskega dnevnika (13. t.m.) smo imeli priložnost brati komentar Ja-dranovega trenerja VValterja Vatovca, v katerem poudarja zlasti pomen spremembe miselnega pristopa in okrepitev kohezije. Upajmo, da bo do tega prišlo v naslednji tekmi, ki jo bo Jadran odigral doma proti ekipi Cone-gliana.
Bor Radenska je v Gradišču visoko izgubil proti domači ekipi VVeber Itala San Marco z izidom 88:63. Rezultat pa ne sme zavesti bralca, saj so bili Borovci e-nakovredni nasprotniki domačinov (ob koncu prvega polčasa so vodili s točko
) razlike) vse do deset minut pred koncem tekme, ko so popustili in doživeli tako visok poraz.
Dom Kmečka banka pa je v Manzanu klonil pred domačo ekipo z izidom 81:59. Tudi Domovci so se dobro upirali nasprotniku do osemindvajsete minute. Potem si je Manzano priigral j lepo prednost in jo obdržal do konca.
Borovci in Domovci bodo | skušali popraviti začetni | spodrsljaj v prihodnjem kolu, ko bosta obe ekipi igrali doma, Bor proti Servolani, Dom pa proti Codroipeseju.
Na start pa se pripravlja tudi prvenstvo D lige, kjer J bosta igrali dve slovenski | ekipi, in sicer Kontovel Nord Est in Cicibona Prefabbricati Marsich. Cicibonaši bodo prvo tekmo odigrali doma proti Goriziani, Kontovel pa se bo v Gradežu pomeril proti domači ekipi.
V ponedeljek, 12. t.m., je senator Mitja Volčič sprejel delegacijo Slovenskega gospodarskega združenja, ki so jo sestavljali predsednik Vito Primožič, podpredsednik Hadrijan Corsi in direktor Igor Orel. Senator Volčič je seznami predstavnike SGZ-ja s svežimi informacijami o vladni krizi in scenarijih, ki se pripravljajo za preprečitev predčasnih volitev. Obrazložil je smi-sel in namen posveta o obmejnem sodelovanju v tretjem tisočletju, ki ga organizira senatna komisija za zunanje zadeve v sodelovanju s tržaško univerzo 19. t.m. v prostorih predavalnice na sedežu univerzitetnih fakultet v ulici Aviano.
Predsednik združenja Primožič je senatorju Volčiču obrazložil nastanek samostojnega združenja v Gorici in prisal delovanje, ki je usmerjeno v prvi vrsti v pomoč članstvu za premoščanjevseh obveznosti, ki jih prinašajo skoraj vsakodnevne zakonske novosti. Seznanil ga je s prizadevanjem združenja pri vključevanju v čezmejno sodelovanje, v katerem igra vlogo povezovalca med italijanskimi in slovenskimi gospodarstveniki. Podpredsednik Corsi je senatorja Volčiča seznanil s splošnim stanjem gorskega gospodarstva, ki ni najbolj rožnato in tudi perspektive niso spodbudne. Poudaril je, da mora deželna vlada bolj aktivno podpreti in koordinirati načrte in dogajanja ob meji. Obmejne projekte in interes za gospodarsko prisotnost italijanskih podjetij v Sloveniji mora politično podpreti tudi italijanska vlada. Med drugim je bil govor o bančništvu na Goriškem in o velikih strateških premikih bančnih holdingov.
  ---------
KNJIŽNI SEJEM V PORDENONU
Pordenonski knjižni sejem bodo letos priredili že devetič in bo potekal od 30. t.m. do 1. novembra. Letos so sejmu namenili v Pordenonu 4.000 m2 razstavnih površin, na katerih bo razstavljalo knjižne novosti vsaj sto založnikov, ki bodo prišli pretežno iz Veneta in Furlanije-Julijske krajine. Lani si je knjižni sejem ogledalo nad 13.000 ljudi. Letos bo geslo sejma Ne živimo samo od kruha! Knjižni sejem ima zveneče ime EDIT-EXPO in postaja iz leta v leto bolj zanimiv. Ob njem organizatorji prirejajo vrsto kulturnih prireditev, med temi omenimo pobudo, ki nosi ime Dan za tvojo prihodnost in je namenjena dijakom, ki se odločajo za univerzitetni študij; druga prireditev jeEurolingue, razstava, na kateri predstavljajo knjižne novosti manj raz-širjenih evropskih jezikov; med temi je tudi slovenščina.
V nedeljo, 11. t.m., je v vodah Tržaškega zaliva potekala jubilejna 30. regata za jesenski pokal, znana pod imenom Barcolana. Na njej je zmagala italijanska jadrnica Riviera di Rimini, ki je tako preprečila, da bi prišlo do četrte zaporedne zmage slovenske jadrnice Gaie Legend. Letošnje Barcolane se je udeležilo rekordno število 1.575 jadrnic.
Slovenska jadrnica je vodila do zadnjega zavoja tudi z miljo prednosti, potem je nastopilo brezvetrje; tega so se okoristile zlasti lažje jadrnice, prehitele so Gaio Legend, ki je bila na koncu četrta. Prva je bila, kot rečeno, italijanska jadrnica Riviera di Rimini (na gorinji sliki) s skipperjem (krmarjem) Cianom. Druga je bila slovenska 10-metrska jadrnica Esimit, ki jo je krmaril Matjaž Antonac in na kateri je bil zadolžen za jadra tudi tržaški slovenski jadralec Peter Sterni, tretja pa tržaška Trappola s skipperjem Bodi-nijem, ki je v posadki štela tudi zamejskega Slovenca, in sicer Paola Cerkveniča.
Zamejsko jadranje je bilo prisotno s štirimi čolni Jadralnega kluba Čupa, ki je prav pred kratkim slavil 25-letni-co: Sciuscia, FivetoSix, Kima in Selva. Veliko zanimanje je pritegnila tudi nova čupa, ki so jo splovili ravno ob 25-let-nici kluba.
Resnici na ljubo je Barco-ana prireditev, ki je že zdavnaj presegla športni okvir. Krajevna sredstva javnega obveščanja so Barcolani po-
j svetila veliko prostora ne toliko na športnih, kot na straneh, posvečenih ponavadi pomembnejšim dogodkom. Letos pa je bilo to še posebej razvidno, saj je regata slavila ! svojo 30. izvedbo. Ob tej priložnosti je osrednji dogodek - regato namreč - spremljala vrsta drugih prireditev: koncertov, razstav idr. Tu je treba omeniti tudi razstavo o ribiš-tvu v Tržaškem zalivu, ki je na ogled v prostorih Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah. Razstavo, ki je bi-
! la na ogled pred časom že v Prosvetnem domu na Opčinah, je pripravil in uredil ka-j pitan Bruno Volpi Lisjak, avtor knjige o slovenskem pomorskem ribištvu skozi stoletja v Tržaškem zalivu. O razstavi smo že pisali, povemo le, da j je njena postavitev v dnevih Barcolane popolnoma upravičena, saj se je tako vsaj del | tržaške italijanske, a tudi zunanje javnosti seznanil s slovenskim značajem pomorskega ribištva na Tržaškem.
Moštvo Gaie Legend med regato (Foto Kroma)
1. MEDNARODNI TURNIR KRAS '98
V organizaciji goriškega šahovskega krožka in didaktičnega ravnateljstva v Doberdobu, pod pokroviteljstvom občine Sovodnje ob Soči, je potekal v nedeljo, 11. t.m., v Kulturnem domu v Sovodnjah 1. mednarodni šahovski turnir med osnovnimi šolami Kras '98.
mednarodnem šahovskem turnirju so se odlično izkazali slovenski predstavniki. Rok Vuga z Dobrovega je osvojil prvo mesto, na drugo mesto pa se je uvrstila Barbara Završnik iz Mirna. Uspešno sta zaigrala tudi Matija Cotič in Ivan Černič z Vrha sv. Mihaela. Na končni uvrstitvi šol so dosegli prvo mesto učenci iz
Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj je na turnirju nastopalo 68 učencev osnovnih šol iz Slovenije (Dobrovo in Miren), Italije (Vicen-za, Tržič, Turjak, Videm, Braz-zano, Medea), iz Avstrije in zamejstva (Vrh sv. Mihaela in Romjan). Na zelo uspešnem
Vicenze, pred osnovno šolo Dobrovo in Miren terosnov-I no šolo Vrh sv. Mihaela. Na turnirju so mladi tekmovalci, starši in spremljevalci imeli i priložnost spoznati, navezati ' prijateljske stike s predstavniki različnih držav in preživeti prijetno popoldne v evropskem duhu.
Veselje in zadoščenje na j mladih obrazih je bil najboljši dokaz, da je srečanje uspelo in da se bo s podobnimi pri-| reditvami nadaljevalo tudi v prihodnosti.
Konec prejšnjega tedna je potekal tudi v znamenju kvalifikacijskih tekem za evropsko nogometno prvenstvo.
V prvi skupini je v soboto, 10. t.m., italijanska reprezentanca, ki jo komaj poldrugi mesec vodi novi selektor Dino Zoff, na stadionu Friuli v Vidmu slavila svojo drugo kvalifikacijsko zmago. Potem ko je 5. septembra v gosteh premagala Wa-les, je tokrat odpravila Švico z gladkim dva proti nič kljub ne ravno blesteči igri (a tudi Švicarji se niso izkazali). O-ba gola za Italijo je dal Ju-ventusov napadalec Ales-sandro Del Piero (na sliki); s tem seje zelo verjetno otresel smole, ki ga je spremljala od svetovnega prvenstva v Franciji in ga je dodatno prizadela ob nedavni dopin-ški aferi, ki se še ni končala.
Slovenija pa je v drugi skupini, prav tako v soboto, 10. t.m., kljub dobri igri doživela poraz proti Norveški z 1:2 na domačem igrišču, na stadionu za Bežigradom v Ljubljani. Tekmo je spremljalo osem tisoč gledalcev, kar je največ doslej, ki so bučno navijali za domačo reprezentanco. Slovenija je v 24. minuti prvega polčasa povedla z golom Zahoviča, prav v 45. minuti pa je izenačil norveški zvezdnik Tore Andre Flo. V 83. minuti pa je zmagoviti gol
j za Norvežane dal Kjetil Rek-dal in tako pokopal upe slovenske ekipe, ki pa bi si verjetno zaslužila neodločen izid, saj je dobro igrala proti Norvežanom, ki so bili na tej tekmi absolutni favoriti.
Kvalifikacijske tekme so bile tudi v ostalih skupinah, kjer je vsekakor treba omeniti presenetljiv poraz Nemčije z 1:0 proti Turčiji. Kar se tiče tekem v skupinah, kjer igrata Italija in Slovenija, je Danska izgubila doma proti VValesu z 1:3, Latvija pa je doma premagala Gruzijo z 1:0. Slovenija pa je že v sredo, 14. t.m., ponovno igrala kvalifikacijsko tekmo proti Latviji v Ljudskem vrtu v Mariboru.
16
ČETRTEK 15. OKTOBRA 1998
ZADNJA STRAN
BLIŽNJI VZHOD / VPRAŠANJE KURDOV
ITALIJANSKA NOTRANJA POLITIKA
TURČIJO IN SIRIJO PREVEVA VOJNI VETER
VIDA VALENČIČ
Muslimanski svet se je v zadnjih tednih znašel v novi politični zagati, ki bi lahko stopnjevala že itak eksplozivno stanje na Srednjem vzhodu. Glavno jabolko spora so Kurdi, po vsej verjetnosti naj-nesrečnejši manjšinski narod na svetu. Njihova nepriznana država Kurdistan se razteza na širokem območju med Turčijo, Sirijo, Armenijo, Iranom in Irakom. Prav zaradi te razprostranosti naselitvenega območja pa predstavljajo trn v peti za vse omenjene države. Najvišji odstotek Kurdov je prisotnih v Turčiji, Turčija pa je tudi tista država, ki je do tega naroda najbolj neizprosna. Državni zapori, ki med drugim veljajo za najbolj nečloveške v Evropi, so seveda polni kurdskih zapornikov. Turčija obtožuje Sirijo, da nudi zatočišče vsem tistim pripadnikom kurdske delavske stranke PKK, ki je v resnici kurdsko osvobodilno gibanje. Ti pripadniki stranke so v veliki meri tudi odgovorni za teroristične akcije zoper turško državo, Sirija pa naj bi jih ščitila in osvobodilno gibanje bogato zalagala z orožjem. Neizpodbitno dejstvo je,
Turški vojaki ne spoštujejo niti trupel kurdskih gverilcev
da je Sirija prav gotovo do Kurdov veliko prizanesljivejša kot Turčija, predvsem ker je vpleten le minimalni odstotek njenega ozemlja. Kurdi pa o-benem predstavljajo za sirsko državo imenitni način, da prizadene Turčijo. Glavni problem med sosednjima državama tokrat ni nafta, pač pa veliko cenejša tekočina, ki pa na teh puščavskih tleh postane tako dragocena kot gosti petrolej. Sirija skorajda nima svojih voda, kar pomeni, da je v celoti odvisna od dotoka vode iz sosednjih držav. Turčija pa prav gotovo ni tako čista kot voda, s katero špekulira. Z jezovi na Evfratu je de-
jansko zgradila učinkovit sis-! tem, s katerim lahko kadarko-
li	ustavi dotok vode v Sirijo in Irak. Bistveno vprašanje mednarodnega prava postane tako pojmovanje lastnine neke dobrine, kot je voda, ki naravno prekorači državne meje. Bistra voda pa ni edina, ki razburja duše Srednjega vzhoda. Turčija je že pred dvema letoma vzpostavila plodno vojaško sodelovanje z Izraelom. Izraelci se seveda stalno urijo v vojaških veščinah, to svoje znanje pa posredujejo svojim turškim kolegom. Zavezništvo med obema državama je takoj zbodlo v oči ostale države Srednjega vzhoda, ki so
v tem koraku videle protia-rabsko zaroto.
Da ne gre le za običajna j trenja in zdrahe med dvema sosedama, je razvidno že iz | reakcije ostalih držav Sred-! njega vzhoda. Vojno obračunavanje med Turčijo in Sirijo bi zadalo hud udarec krhkemu ravnotežju sil na območ-| ju, prav zaradi tega so se številni državni voditelji, kot je npr. egiptovski predsednik Mubarak, angažirali, da bi zedinili sprti sosedi. Kako se bo , zadeva nadaljevala, je težko predvideti. Države Srednjega vzhoda so se že postavile vsaka na svojo stran, tako da je regionalna politika predvsem bilansiranje številnih sil. Arabski svet se je skupno z Iranom postavil na stran Sirije, proti Turčiji, predvsem iz nasprotovanja turško-izrael-skemu vojaškemu zavezništvu. Ne samo to. Ta skupina držav obtožuje Izrael, da je glavni akter spora, ki je iz ozadja manevriral proti Siriji, da bi tako udrihal po arabskem svetu. Kurdi so v tem krhkem ravnotežju sil na Srednjem vzhodu grešni kozel prav vsega; do zdaj pa svetovne velesile, kot po navadi, niso bile zmožne dostojanstvene obrambe tega zatiranega naroda. V štirinajst let trajajočem sporu med Turčijo in Sirijo zaradi tega manjšinskega naroda pa je že umrlo 30.000 ljudi. In seveda niso bili zadnji.
PO PRODIJU PRODI?
Predsednik republike Scal-faro je v torek povabil na Kvi-rinal dosedanjega ministrskega predsednika Prodija in mu poveril mandat za sestavo nove vlade. Predsednik Scalfaro je sam obrazložil razloge Prodijevega imenovanja, pri čemer je izrecno omenil, da je Prodi dejansko kandidat strank, ki imajo v parlamentu večino. Pristavil pa je, da se
mora sam mandatar prepričati, če omenjena večina zares obstaja, in sicer še preden dokončno izjavi, da sprejema nalogo, ki mu je bila zaupana.
Že zdaj pa je jasno, da mora nova vlada predvsem poskrbeti, da se v parlamentu o-dobri finančni zakon, januarja pa naj bi se pričelo široko politično preverjanje.
DOSEŽEN SPORAZUM
PREMIRJE NA KOSOVU
Ameriškemu veleposlaniku Richardu Holbrooku se je vendarle posrečilo preprečiti najhujše.
Atlantsko zavezništvo je sicer pripravljeno na neposredne vojaške posege na Kosovu, kar je bilo odločilno, daje srbski predsednik Miloševič pristal na zahteve, ki jih izrecno omenja resolucija Združenih narodov. Spoštovanje sporazuma, ki je bil dosežen v Beogradu, bo nadzorovalo dva tisoč inšpektorjev, ki jih bo določila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Rusija
bo imenovala dvestopetde-set svojih inšpektorjev, ostali pa bodo pripadali posameznim evropskim državam, članicam omenjene organizacije.
Sporazum omenja pravico Albancev na Kosovu do samoodločbe, govori dalje o široki avtonomiji, a tudi o nedotakljivosti meja današnje Jugoslavije, ki poleg Kosova obsega še Srbijo in Črno Goro. Miloševič mora do prihodnje sobote dokazati, da namerava Srbija zares spoštovati sporazum.
'
Anton Kacin
•S* '•
'Cy. .
,	•	'■vsfia
Gram matica ,
della lingua
slovena
OVO PRI GORIŠKI
MOHORJEVI DRUŽBI
Doberdo
t boi' Vo mm
Uh umiti ucll cNcrcito austro »mg.mco
ANTON KACIN
G RAM MATI CA DELLA LINGUA SLOVENA
Nova, dopolnjena izdaja slovenske slovnice dr. Antona Kacina s svojo strokovnostjo in jasno ter izčrpno preglednostjo bo spet na voljo vsem uporabnikom, ki ta tekst pogrešajo že nekaj let.
PREŽIHOV VORANC
DOBERDO
GLI UMILI NELUESERCITO AUSTRO-UNGARICO
V	sklopu pobud ob 80. obletnici konca prve svetovne vojne je sedaj med nami italijanski prevod Vorančevega romana Doberdob o vojni vihri, ki je zajela avstro-ogrsko cesarstvo in seveda tudi naša tla. Knjiga je izšla s podporo EVROPSKE KOMISIJE.