Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihija ? Ljubljani vsak torek, četrtek ta sobete. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za č. trt leta 4 K; za Ameriki zi pol leta 9 50 K za četrt leta 4'80 K PnaaMU itifllka HI Reklamacije so poUnine proste. Nefrankirajia pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inaeratl: Enostopna petit • vrstica (širina 88 mm) sa enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 98. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 16. septembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za Ust: Uredništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Delavsko časopisje. Neodvisen boj delavstva — to je nauk socializma in vprašanja vseh vprašanj je to: Ali je brtz socializma sploh mogoči reditev delavstva P Zaveden delavec, ki pozna svoj položaj v Človeški družbi, bo na to odgovoril jasno in odločao: Ne! Socializem je pogoj delavske rešitve; dokler je CloveSka družba kapitalistična, se lahko izpreminjajo oblike delavčevega življenja, ampak ne more se končati njegovo trpljenje. Ljudje imajo na zemlji dva svetova. V enem so tist«, ki so med seboj razdelili bogastvo, da jim nosi obresti, ne da bi jim bilo treba truda in skrbi; v drugem so oni, ki nimajo nič druzega kakor svojo delavno moč in jo morajo žrtvovati, da vstvarjajo drugim nova bogastva, sami sebi pa komaj za silo ohranijo borno življenje. Na eni strani se kopiči bogastvo tako, da ne more posameznik užiti svojega deleža, naj si tudi izmišljuje najbolj rafinirane užitke, na drugi strani je pomanjkanje in stradanje. Kdor ne dela, se lahko naslaja ob vsem, karkoli daje svet; kdor dela, pogostoma nima dosti kruha. Če bi se to godilo vsled kakšnega skrivnostnega, večno nerazumljivega zakona, tedaj res ne bi kazalo nič druzega, kakor vdati se v božjo voljo in žalostno čakati, kaj bo. Toda razlog tega nezaslišanega in neznosnega razmerja nam je znan. Nobene skrivnosti ni več v njem, temveč natančno vemo, da so kapitalisti gospodarji dela in vseh sadov zaraditega, ker imajo v svojih rokah delavna sredstva. Dobro vemo, da je delavec v naj-krutejsi odvisnosti zato, ker ne more sam razpolagati s svojo delavno močjo, marveč jo mora prodajati onim, ki so si prilastili stroje, tovarne, železnice, ladje, rudnike, gozde in polja. In ker nam je znano to, tudi vemo, da bo delavec svoboden šele takrat, kadar bo konec kapitalističnih monopolov; takrat, kadar bo ljudstvo gospodar delavnih sredstev in vsled tega gospodar svojega dela in njegovih sadov. Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado, imajo tudi politično. Zakaj politične razmere niso nič druzega, kakor zunanji izraz gospodarskih razmer. Dokler je delavec suženj v tovarni, v premogo-kopu, na lokomotivi, je tudi suženj v državi, v deželi, v občini. Politična osvoboditev je odvisna od gospodarske. Ce nam je pa vse to znano, tedaj ne smemo kakor fatalisti čakati, da se enkrat morda po bogve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični sistem in zasije nad njegovim razvalinami solnce socializma. Spomnit' se moramo, da je vsak vspeh v človeškem življenju odvisen od moči. Potrpežljivost in golo upanje še ni rodilo nobene zmage; odločevala je vedno moč. Kapitalizem ne vlada «po milosti božji* temveč po milosti svoje sile. In vladal bo, dokler se ne izkaže, da je prolejariat močnejši. Nikjer ni zapisano, kdaj da vrže delavstvo kapitalističnega —■lika ob tla) ampak brez koledarjev in prero* čanstev jo gotovo, da je konec zlatega teleta tisti hip, ko je delavska moč večja od kapitalistične. Z bojem si mora delavstvo vstvarjati in zbirati tisto moč, ki je potrebna, da zmaga. In v teh bojih je delavsko časopisje njegovo najodločnejše orodje. Kapitalisti vedo, kaj je časopisje in od njih bi se lahko učili. Velikanska je moč časopisja in kdorkoli se bojuje, jo je spoznal. Časopisje je izzvalo vojne in sklepalo mir; postavljalo in rušilo je vlade; pripravljalo je pot kapitalističnemu izkoriščanju in zapiralo je trge. Brez časopisja ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor ne brez železnic in parobrodov, kakor ne brez brzojava in pošte, kakor ne brez borz in bank. Časopisje je njegov ščit in meč, njegov glasnik in prerok. S časopisjem vlada krepkeje kakor vladar z žezlom in škrlatom. Oikar se je delavstvo začelo dramiti, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moč, ima pa kapitalistično časopisje še poseben namen: Zapelja-vati ima ljudstvo, da bi se odvrnilo od svojih potreb in interesov, pa se vpreglo v službo kapitalističnih ciljev. Nobena zvijača ni predaha, da je ne bi kapitalistično časopisje porabilo v ta namen. Tu pisari dolgovezne, mile članke o veri in o nebesih, o cerkvi in o papežu, da bi ljudstvo pozabilo na zemeljsko življenje in njegove naloge ter izgubilo izpred oči potrebo svojega, delavskega, protikapitalističnega boja. Tam poje navdušene himne narodnosti in slavospeve jeziku in razglaša narodni boj, da se ne bi delavstvu zasvetilo, kako spretno potegne Nemec Nemcu, Slovenec Slovencu, Italijan Italijanu kožo čez glavo, če more. Kjer se je začelo delavstvo zavedati, zmeša med sto laži eno resnično vest o socializmu, da bi tem ložje preslepilo delavce, češ, daje vsem slojem pravično. Danes se laska ljudstvu, jutri ga preslepi. Resnično služi le tistim, ki mu dajejo kruha: proti-delavskemu kapitalizmu. Spričo vsega tega ne more ostati slepo slovensko delavstvo. * Razvoj našega časopisja do tiste stopnje, da bo kos meščanskemu, je pogoj delavskim vspehom in končni delavski zmagi. V svojem časopisju si mora delavstvo ustvariti tako orožje, ki se lahko vspešno vihti. Naše časopisje se mora tako izpopolniti, da bo lahko slutilo vsem svojim namenom. In teh je mnogo na vse strani. Prva naša naloga v tem oziru je tedaj, da povzdignemo in razširimo glavni slovenski delavski list, glasilo jugoslovanske socialno-demokratične stranke, »Rdeči Prapor*, ki izhaja po trikrat na teden. Mnogo je enkrat pomenilo za slovenskega delavca, da je imel vsak teden svoj list. ▲ to je bilo enkrat. In kar je v tistih časih bilo mnogo, je danes vse premalo. Nezdržema moramo naprej, da dohitimo nasprotnike na vsakem polju in da jih prekosimo. V ta namen je treba, da izvrše tudi delavci svojo dolžnost Politično časopisje je potrebno za politični boj. Sodrugil Kako se hočete poučili, kaj se godi v državnem zboru, v deželnih zborih, v občinah, kako hočete izvedeti, kaj se godi doma in po svetu, če ne Citate svojega političnega časopisja, Kako hočete razumeti velike dogodke, ki zasegajo v naše življenje, Ce ne berete svojega političnega časopisja P Odkod hočete zajemati svoje znanje, kako se hočete izobraževati, kako razširjati svoje obzorje P In kdo ima zastopati Vaše potrebe, Vaše interese, Vaše stališče proti nasprotnikom, kdo Vas ima branili in zagovarjati, kadar Vas hudobno napadajo, če nimamo močnega časopisja? In kdo naj upliva v Vašem smislu na javno življenje, na politiko, na mišljenje indiferentnih de* lavcev in nasprotnikov, Ce ni naš 3 politično časopisje krepko in ostro P Vse te naloge, od katerih je odvisna sedanjost in bodočnost delavstva, zasleduje in Izpolnnjo •Rdeči Prapor* in zato je važno, zato je neizogibno, da izpolnite tudi Vi svojo dolžnost napram listu. Klerikalai vzori. Na afrikanskem bojišču je španska vojska dan za dnem neusmiljeno tepena, doma, na Sanskem, pa izvajajo hlapci klerikalne reakcije, na Celo jim ministrski predsednik Maura, krvavo maščevanje nad barcelonskim delavstvom, ki se je bilo uprlo blaznim vojnim pustolovščinam. Z rabljem in ječo hočejo prepričati španski proletarijat o potrebnosti križarske vojne, ki so jo na diktat jezuitov započeli proti kabilskim «nejevernikom*. Svoje krvave delovanje, ki bije v obraz vsej čuteči in aaisleči Evropi in ki ni druzega kot barbarski izbruh naj-ostudnejših nagonov, postavljajo svetu kot obrambo zakona proti anarhističnemu uporu. Na Slovenskem opravlja ta umazani posel «Slovenec» in si v te svrbo zmišljuje (grozodejstva* barcelonskih vstešev, grozodejstva, ki jih je celo uradno poročilo klerikalne španske vlade moralo — hočeš nočeš — de* mentirati in ki so se godila le v bolnik glavah klerikalnih fanatikov. Vse te pripovedko, kako so uporniki mučili in morili menihe in nune, sa bilo že ob sebi neverjetne, saj je znano, da so grmada in natezalnice že odnekdaj priljubljen recept klerikalnega človekoljubja. «Slovenec» bo terdjalkain sicer še nadalje pravil • moritvi menihov, d očim je že davno nradno doznano, da so delavci le s kloštrov prepodili menihe. In ne le delavci sami; pridružili so se jim tudi demokratje in svoboda* mislec:, in če se je togota španskih bojevnikov obrnila najprvo proti kloštrom, je umljiva, zakaj menihi in nune so to sovraštvo peštsno zaslutili. S podlim izkoriščanjem ženskega in otroškega dela in z davčno prostostjo, ki je zagotovljena njih podjetjem, so zadavili špansko obrtništvo, španski proletarijat, ki se ne klanja pred meniško kuto so v časopisju, na led in v spovednid brezobrazno grdili in obrekovali, nad «nekateliškim» delavstvom so proglasili bojkot in ustanovili so orgaaiaadjo profesionalnih stavkokazov, ki naj bi parirali do* lavstvo v njega razrednem bojo. Kaj Cuda, če jo ljudska gnev vzplamtela z elementarno sila in vps* pelila nekaj nepotrebnih kloštrov P V zloglasni monthujški ječi, v atasasanskih kasarnah so nahaja 5000 oseb, v Montoru 1700, v Klauresn 1000, v Sabadellu 1200 i. L d. L L d. Klanje delavstva in njegovih voditeljev se vrši le nekaj tednav kar v permaaend. Maura, ta dedič španske inkvizicije, prekaša po krutosti celo Gallifeta izza pariške komune ; z moritvijo in zapiranjem la hoče iznebiti neljubih oseb in zatreti gibanje ljudstva, ki ae jo naveličalo klerikalne strahovlade, a molem in svincem namerava kurirati upornost ogorčenega delavstva. Ravno ti obnpni napori pričajo, da jo izpodkopan s krvjo oškropljenemu klerikalnemu režimu fundament in da bo v kratkem tudi na Španskem konec klerikalne tiranije. MnH. mWW\ ZZm tafint t« Irifticc, Utr jt n nzMlail last SftiiSS ?»»«“! Goriški volilni bo|. Gorica, dne 11. septembra. Politično iarlatanstvo. Na Goriškem imamo celo vrsto političnih strank brez političnega in strankarskega programa. Imamo liberalno stranko (I), ki je revidirala svoj program dne 24. januarja 1907. V programu se zahteva svobodna šola, ločitev cerkve od države, splošno volilno pravico s proporcionalnim volilnim sistemom, starostno zavarovanje delavce v, stanovsko enakopravnost itd. Te točke programa so bile sprejete dne 24. januarja 190?. Aprila istega leta je postavila ta stranka kandidate, ki so odločno odklanjali svobodno šolo in ločitev cerkve od države. Torej dva meseca po sprejetem programu so kandidajet, ki so kandidirali na ta program, ravnoistega javno pred volilci zanikali. (Glej Gabrijelčiča.) Sprejeli so v program splošno in enako volilno pravico, dasi-ravno so bili proti njej do zadnjega dneva, dokler je ni baron Gautsch proglasil. (Glej cSočo> za časa boja za splošno in enako volilno pravico.) V programu imajo zavarovanje za starost. *Soča> pa hujska ljudi proti zavarovanju. Imajo v programu jezikovno enakopravnost v Gorici, pa so vsi narodni zavodi in trgovine samo z nemškimi in laškimi napisi. Imajo v programu stanovsko enakopravnost, liberalni kapitalisti pa mečejo slovenske delavce na cesto in najemajo italijanske, ter izkoriščajo in sleparijo slovenske. (Glej stavko strojarjev v Mirni, klesarjev v Nabrežini in Gabr-ščekovo tovarno v Tolminu.) Liberalci bijejo boj proti Gregorčiču že celih 10 let in ga imenujejo nesrečo goriške dežele. Dne 19. avgusta 1909 je pisal dr. Franko v Gabrščkovem imenu dr. Gregorčiču, ako je pripravljen se pogajati za skupen nastop pri deželno-zborskih volitvah. Liberalna stranka je torej pripravljena sklepati pakt z najhujšim Pajerjevim zaveznikom. (Glej pismo v »Primorskem Listu* od 9. septembra t. I.) Gregorčič je kompromis z liberalci odklonil. In ta stranka očita nam zvezo ■ klerikalci. (Glej «Slov. Narod* št. 119.) Preidimo k agrarni stranki. Ta stranka je bila pri zadnjih volitvah zvezana z liberalci. Letos je imela svoj zbor koncem julija ter je sklenila, da nastopi * samostojno in gre z lastnimi kandidati v boj za de-želnozborske volitve, Dne 19. avgusta pa je že pisal dr. Franko Gregorčiču za spravo. Pisati pa je moral le prej G a b r S č e k u, ker je imel že pooblastila za pogajanja. Dne 2. septembra je imela agrarna stranka zopet zborovanje in na lem zborovanju je uničila prejšnji sklep o samostojnem nastopu. Sklenila je, da se hoče sama pogajati z Gregorčičem. Sklep o samostojnosti je torej imel le mesec dni življenja. Gregorčič je tudi te predloge odklonil. Sedaj je agrarna stranka proglasila svoje kandidate. Proglasila je Frankota, proti kateremu so skoraj vsi učitelji in kmetje, proglasili so Štreklja, ki je po lastni izjavi dne 9. t. m. član liberalne stranke, torej moža, ki ni niti član agrarne stranke. Končno so proglasili še veleposestnika in industrijalca Križniča. Te kandidate imenujejo kandidate kmetske stranke. Dne 9. t. m. je imela liberalna stranka shod in proglasila je za kandidate iste osebe kot agrarna stranka ter jih imenuje kandidate napredne stranke. Proglasili so za svojega kandidata Frankota, o katerem je «Soča» sama pisala, da ni za nič; moža, ki išče ves čas stik s klerikalci, odkar je ustanovil agrarno strrinko in ki si jo je ustanovil za svojo lastno advokatursko prakso. Moža, ki je prepričan klerikalec, ki je proti svobodni šoli i. t. d. Prepričani smo, da bo sedaj parola teh političnih šarlatanov: boj klerikalizmu. Tudi socialistične glasove bodo sedaj lovili y to svrho, prej pa so sami podpirali klerikalizem. Mislimo, da se naši delavci ne bodo dali slepiti, ne od klerikalnih mežnarjev, ne od liberalnih agrarcev. Edina protiklerikalna in riesoa stranka, ki gre v boj s svojim čistim programom svobode, bratstva in enakosti je socialno-demokratična stranka. Zatorej boj političnemu šarlatanstvu za socialistične ideale. ♦ /» Volilni ihodi. V nedeljo, dne 12. t. m., so se vriili shodi ▼ Dolenji Vrtojbi in v Solkanu. Na obeh shodih sta govorila sodr. dr. Tuma in Petejan o deželno-zborskih volitvah in o programu meščanskih strank. * Pevma. V soboto, dne 11. t. m. se je vršil pri nas napovedani shod, na katerem je sodrug Petejan v poljudnem govoru razložil socialistični program ter program drugih strank. Izpodbil je podla očitanja, češ, da je naša stranka brezna-rodna. Dokazal je, da je naša stranka bolj narodna in napredna, kakor vse druge stranke, ki imajo narodnost le na jeziku in tam, kjer jim to «kšeft> veleva. Nato se je ustanovila krajna organizacija socialno-demokratične stranke za Pevmo. Izvolil se je tudi krajni odbor, ki nam jamči, da bo organizacija uspevala. Ta organizacija je dvajseta naše stranke na Goriškem. * Organizacijam in zaupnikom priporočamo, naj skrbijo, da bo naša stranka zastopana v vseh volilnih komisijah. Zato poživljamo, naj se naznani vse tiste sodruge, ki se jih misli poslati v komisije, deželnemu tajništvu stranke v Gorici, via Theatro št. 20. * Kandidatje italijanskih sodrugov so: Josip Vižintin, kmet v Gradiški; Ivan Povodnik, titkar v Garici, in Alojzij Tonet, strojar v Tržiču. Priporočamo vsem slovenskim sodrugom in delavcem, ki volijo v Gorici, da glasujejo vsi za gori omenjene kandidate italijanskih sodrugov. Politični odsevi. * Velikanski shod proti vojni. Povodom šeste konference tajnikov mednarodnih strokovnih central, se je vršil minuli teden v Parizu velikanski shod, ki je manifestiral proti vojni. Doslo je nad 6000 ljudi poslušat govore tujih delegatov. Prvi je govoril A p plet o n, zastopnik angleških strokovnih organizacij, o temi kakšne ogromne svote požre militarizem. Angleška izdaja na glavo prebivalstva za vojaške namene letnih 16 frankov, za vedo in umetnost — en frank. Nemški strokovni tajnik Legi en je izvajal, da bo temmanj šovinizma, čim zrelejše in izobražeaejše bo ljudstvo. Španski delegat Barrio je opisal delovanje španskega delavstva proti vojni. Vzlic preganjanju s strani vlade, bomo nadaljevali propagando. Barbarske vladne represalije nas ne ustrašijo. Ako bo konflikt trajal še nadalje, vas prosimo, da bojkotirate špansko trgovino, španske ladje, da bo udarjena buržoazija. Končno je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Šest tisoč strokovno organiziranih delavcev, udeleženih n? shodu v vvagramski dvorani v Parizu izraža svojo solidarnost z ostalimi milijoni delavcev v vprašanju vojne in odobrava za slučaj vojne proglasiti splošno stavko. * Deželnozborska volilna reforma t Bukovini. Permanentni odsek, ki ga je izvolil bukovinski deželni zbor za volilno reformo, se je zedinil na sledeče volilne principe: Število članov deželnega zbora znašaj 59 (sedaj 31) in sicer: dva virilista (nadškofa in rektorjs), 13 veleposestnikov (sedaj 10), 3 poslance trgovske zbornice (sedaj 2), občine — razen Crnovcev — 25 (sedaj 15), splošni volilni razred 16 poslancev (sedaj 0). Mesto Crnovci bode volilo vseh pet poslancev po splošni in enaki volilni pravici. V splošnem volilnem razredu volijo vsi polnoletni, moški državljani, ki prebivajo 6 mesecev v eni občini. V kuriji kmečkih občin volijo vsi, ki plačujejo na leto dve kroni direktnega davka. Poleg tega se ustanovi pet narodnih katastrov: rumunski, rusinski, nemški, židovski in poljski, tako da je izvedeno načelo narodne ravnopravnosti. Načrtu socialno-demokratična stranka ne bo ostro nasprotovala: od kuri-jalnega deželnega zbora ni pričakovati boljše reforme. Ge primerjamo nizki cenzus v kmečkih občinah, dalje volilno pravico v glavnem mestu in razdelbo mandatov z nesrečnim zmašilom klerikalne stranke in slovenskih liberalcev, ki - so ga krstili za (kranjsko volilno reformo*, postane pod- -lost teh političnih glumačev prav očitna. * V nemški državni zbor je bil izvoljen dne 7. t. m. namesto umrlega sodruga Goldsteina, sodrug Jurij Schdpfiin, ki je dobil 21,188 glasov; in sicer v okraju Stollberg-Schneeberg. Nasprotniki so dobili le 9368 glasov. Torej skoro 12.000 glasov večine je dobil socialno-demokratični kandidat. Ta volilni okraj je zastopal tudi pokojni Viljem Liebknecbt. Strokovni pregled. Drnfetvo tiskarjev ne Kranjskem bo imelo baje 16. oktobra izreden občni zbor, na katerem namerava izpremeniti svoja društvena pravila. Shodi. Zidar)!, zidarski delevol in delavke! Pridite vsi na veliki zidarski shod, ki se vrši v soboto, 18. septembra ob polu 8. uri zvečer v salonu gostilne »pri Levu“ na Marije Terezije cesti. Razpravljalo se bode: 1. O težnjah delavcev zidarske stroke. 2. Obrtno sodišče za ljubljanske in okoli- čanske delavce sploh. 3. Bližajoče se volitve v obrtno sodišče. Laško govori: tovariš Silvio Flor iz Trienta, slovensko: A. Kristan. Pozor, občinstvo I V sredo, dne 22., t. m. ob 9. uri zvečer se vrši v pivarni pri „ Črnem orlu“ v Idriji javni ljudski shod z dnevnim redom: 1. Rudarske in šolske razmere v Idriji. 2. Slučajnosti. Pridite vsi! Shodi na Goriškem. V soboto, 18. t. m. na Volčji Dragi, v nedeljo, 19. t. m. ob 10. dopoldne v Sovodnjah na dvorišču Al. Vižintina (pri cerkvi), ob 4. popoldne v Mirni. Na Tolminskem se vršijo shodi: V soboto, 18. t. m. v Tolminu, v nedeljo, 19. t. m. pri Sv. Luciji, v Cerknem in v Otaležu. Umetnost in književnost. Grafična razstava tiskarska v Ljubljani je otvorjena od 12. do 19. m. (vštevši) in sicer vsak dan brez presledka od 9. ure dopoldne pa do 6. ure zvečer. Kdor se zanima za napredek in hoče imeti vpogled v tiskarsko in sorodne reprodukcijske umetnosti, si tukaj lahko ogleda. Vstopnina za osebo 40 vinarjev. Nekaterim naročnikom! Imamo nekaj naročnikov, ki sicer redno sprejemajo in čitajo naš list, ki pa se čisto nič ne zavedajo, da je treba listu poslati tudi naročnino. Skoraj končano je tretje četrtletje in še redno dolgujejo nekateri naročnino od 1. julija t. 1. Opozarjamo svoje naročnike, da y pravem času pošljejo naročnino, zaostale dolžnike pa, da poravnajo zaostalo naročnino, ker smo drugače prisiljeni, da ustavimo list. Dopisi. Iz Tolmina. Tolminski rdečkar nam piše dalje: Predvsem konštatiram, da nista «Soča» in lažnjivi informator iz Tolmina ovrgla niti pičice tega, kar se je iz Tolmina pisalo o tukajšnjih razmerah. Tudi si najbrže mislita, da sera vse not ce iz Tolmina «zagrešil» jaz. Ridi tega in ker ne moreta utajiti resnice tolminskih notic, sta se besno zagnala v mojo osebo. V tej besnosti sta zašla v smešnost, ki meji na patalogijo. Najprej mi podtikata, da bi se bil jaz na nečasten način polastil šefovega pisma, ne da bi navedla zato niti najmanjšega razloga. Izjavljam, da je to le bravci izvedeli, kako podaja njihov vodja znano roko narodne mandate in z drugo pa tudi narodne (!) pisalne stroje. To bi se imenitno ujemalo z ostalo narodno kupčijo Andreja Velikega z narodno žajfo, narodnim pivom in tripami ter narodnim pisalnim orodjem. Kakor vidite, gosp. urednik, jaz apostrrflram naravnost liberalnega papeža. Vem sicer dobro, da je to od mene velika predrznost, in sicer tem večja, ker se bo moral gospod papež zopet ponižati k moji osebi. Odpuščam si pa sam sebi to predrznost, ker se pač ne morem držati nedolžnih hlapcev — urednikov. 2e zadnjič je revež, pardon papež, moral šteti moje dekle in, ker je Velik, jih je naštel veliko, celih 37. Tudi je pogruntal, da nimajo moje dekle dovolj hrane in počitka; pametni ljudje, tudi Tolminci, pravijo, da je pogruntal le lažnjivo babjo kvanto. On si pa gotovo misli, da je rešil s tem veliko nalogo liberalne politike. Pričakujem z vso gotovostjo, da se bo v «Soči> kmalu bralo, kaj in kako da kuham, da jem ob petkih meso in temu podobne reči. Hvaležen sem Andreju Velikemu, da se je mi« lostno spomnil maje osebe na sploh, in še špeci-jelno, ker mi je pripravil prijeten trenotek, ko sem čital, kako in zakaj da sem postal socialist. Zato namreč, ker mi je baje On. Andrej Veliki, odtekel bratovščino. Se celo klerikalna «Gorica» se je zoperstavila pri tej točki in jo označila za patalogično baharijo. Jaz pa pravim drugače liberalnemu papežu: storili ste, gospod papež, neodpustljiv naroden greh, sami ste me pahnili v žrelo breznarodnemu socializmu, popravite Svoj greh, podvizajte se k meni s Svojo bra-tovščno, ker me tako rešite narodeega pogubljenja in me srečno pripeljete v varno pristanišče Svoje narodne boteget Amen. Iz Podgore pri Goric!. Kakor povsod na Go* riškem, tako se pozna tudi v Podgori da se bližajo volitve. Po krčmah, po cesti, pred cerkvijo, na delu in sploh povsod se govori o volitvah. Tu- patam se vidi kakšnega agitatorja ki po tihem agitira (ker se namreč boji javno govoriti) in sliši se razne neumne fraze v soc.-dem. stranki. Tako se je namreč raiširila te dni po Podgori vest, da se je soc.-dem. stranka združila s klerikalno in to vse iz ust cpobožnih liberalcev*, ki ne vedo, kako in na kakšen našin škodovati delavski stranki ter se poslužujejo laži in otroško • podlega obrekovanja. Ti ljudje so tako «študirani» da se razumejo o položaju strank na Goriškem kakor zajec na boben in ako čitajo v kakem narodnjaškem listu kako neumnost, je to za njih živa resnica. Tako to gotovo čilali goriomenjeno laž ali pa jim je to povedal kak «ta boljših* naprednjakov. Ali revčki sami ne vedo, kako se blamirajo ker podgorsko delavstvo je še precej zavedno in se ne bode pustilo speljati na led od takih ljudi, ker nasproti tem so drugi, ki v prijateljskih pogovorih, na delu i. t. pojasnujejo delavcem položaj, če ne prav natančno, vsaj toliko, da posamezni delavec ali kmet lahko zna odgovoriti na obrekovanja. Na vse kriplje se trudijo da bi soc.-dem. stranki ukradli kak glas, ali nič jim ne pomaga, ne laž, ne umazana agitacija, še manj pa (in to je najbolj otročje) trganje in pomazanje oklicev, na katerih so imena naših kandidatov. Delajte, kar hočete, dragi »prostovoljci* (tako so se sami krstili podgorski liberalci), ali podgorsko in pevmonsko delavstvo Vam bode pokazalo na dan volitve, pri čem da stel Kar se pa tiče združitve s klerikalci, o kateri toliko govorite, bodemo opisali prihodnjič slučaj, ki kaže, kdo se bolj rad druži s klerikalci; slučaj, ki se pa ne tiče volitev in ki je podgorska domača stvar. Pri tej priliki priporočamo našim sodrugom pridno in pošteno agitacijo, ker loči nas malo dni od volitev. In pri agitaciji vršimo tisto aaiogo, ki jo imamo od stranke, in sicer povejmo ljudstvu, da gremo v boj v prvi vrsti za splošno in enako volilno pravico za deželni zbor goriški, Na delo! Z Jesenic. »Slovenec* od pondeljka in torka prav nesramno laže \ dopisih z J jsenic radi shoda svobodomislecev. ŽegDani dopisnik: lagati je greh. V nebesa ne boš prišel, preveč grešiš, lažnjivec! Čudno je, da se upajo katoliški dopisniki Škofovega Usta tako nesramno lagat'. Sram jih bodi! Domače vesti. — Slovensko učiteljišče v Gorici zopet straši italijanske šoviniste, da ▼pijrjo kakor bi bili nori, da se hoče posloveniti italijansko Gorico; Sklicujejo skupaj italijanske župane, da protestirajo proti tem namenom vlade. Za prihodnji četrtek sklicujejo v gledališče javni protestni shod, da bodo hujskali proti Slovencem v Gorici. Z na-našega stališča ne moremo odobravati tega neču-venega postopanja italijanskih nacionalcev napram slovenskemu učiteljišču v G riči, kakor se na moremo strinjati s stališčem'slovenskih nacionalistov, ki aranžirajo iste narodnjaške gonje za svojo šovinistično agitacijo. Mi moramo pozdraviti slovensko učiteljišče, ako se preseli v Gorico. Ne iz šovinizma, ampak zato, ker bo učiteljišče v Gorici bolje služilo svojim namenom, kakor v zakotnom Kopru. To pa še posebno glede izobrazbe dijakov. Mi vendar vemo, da dijaku ne zadostuje samo šola, ampak imeti mora tudi izven šole priložnost za izobrazbo. In tega niso imeli naši dijaki v Kopru, kjer nimajo ne čitalnic, ne knjižnic, ne gledališča; kjer niso imeli druge zabave, kakor krokanje po krčmah. S tega stališča moramo zahtevati, da se to učiteljišče preseli. Ako pride v Gorico, ne bodo Italijani ničesar izgubili, ampak gospodarsko še pridobili. S tega stališča pa ne presojajo stvari naši • narpdnjakarji okoli «Soče*. Tam je šola kot taka deveta brgs, vesele se le, ker bodo imeli zopet priliko za šovinistično gonjo, ki se že sedaj napoveduje na obeh straneh. Mi pa presojamo to stvar s kulturnega stališča in z nami tudi naši italijanski sodrugi, ki se gotovo ne bodo dali slepiti od italijanskih nacionalistov. — Liberalci V Mostah. Liberalci so pa res gadje. Najprej sklenejo v Ljubljani, da odslej ne bodo več sprejemali okoliških otrok v mestne ljudske šole, dasi do tega nimajo nobenega moralnega prava. Ko jo ta sklep napravljen, gredo v okoličo, v Moste, pa pravijo, da hoče tam šulfa-rajn osnovati nemško šolo, dasi o tem ne more biti niti govora, pa obetajo, da je OrH-Metodova šolska družba za to, da ustanavlja ljudske šole. Ne bomo trdili, da je temu vodstvo krivo, ampak konštatiramo, da pod tako pretvezo ljudi bodriti k * tej ali oni štvari, ni odkritosrčno. Prejalislej bodo Jjudje spoznali slepenje, in čim se to zgodi, mora postati slovensko ljudstvo še bolj pesimistično nego je danes. Tako ravnanje je samo Liguorjeva morala v liberalni izdaji. G ril-Metodova družba ima vendar povsem drag namen. — Neprijeten Intermezzo. Dne 5. t. m. je priredila N. D. O. v Trstu izlet v Ajdovščino. Narodno Časopisje je cel mesec prej agitiralo za ta izlet ter pripovedovalo, da bo dan 5. septembra zopet nov zgodovinski dan v razvoju in napredku narodnega delavstva. Ia dan je prišel in izlet se je vršil. Udeležba od strani tržaškega narodnega delavstva ni odgovarjala pričakovanju prirediteljev izleta. O izletu in o slavnosti v Ajdovščini je pa narodno časopisje skoraj molčalo. «Eiinost> je objavila precej kratko poročilce. V poročilcu je pa bilo skrivnostno povedano, da se je dogodil na slavnosti v Ajdovščini »neprijeten intermezzo*. Za ta neprijeten intermezzo smo se mi zanimali in sodrug iz Ajdovščine nam poroča o vsem sledeče. «Na slavnosti v Ajdovščini se je bil Jaklič nekoliko preveč zagledal v kozarec. Ob petih popoldne na slavnosti v dvorani Bratina (v Ajdovščini), so nastopili razni govorniki. Jaklič seveda tudi, obdan z gloriolo narodnega mučeništva in vinskega boga. Zgovoren je bil kakor so navadno zgovorni njegovi vinski bratci. Psovke je metal, samo takrat ne več na socialne demokrate in socialno demokracijo, marveč na Mandiča in N. D. O. Poslednji je rekel, da delavce za nos vodi, da je sleparska, nič vredna i. t. d. Eaake reči je očital Mandiču. Naposled so Jakliča vrgli iz dvorane, dali mu okusiti moč narodnih pesti in posebnih kretenj nog.* To je bil tedaj tisti skrivnostni »Intermezzo*. Kaj naj rečemo mi k temu P Jaki č je ostal dosleden svojemu nagonu in svojemu značaju. Njegovo hudobijo in čudovito spretnost v obrekovanju so narodnjaki izkoriščali kot najboljše sredstvo v gonji proti socialni demokraciji. Na prsih so redili gada in danes pika nj;h. Končno je vendarle resnično, da kdor se peča z blatom se umaže. To lekcijo so slovenski narodnjaki zaslužili in mi jim jo privoščimo. Drugače pa povemo še to, da to kar se je zgodilo v Ajdovščini ni ravno slučajno, ampak je samo posledica bojev, ki se vrše v narodni stranki v Trstu med struja, ki je za pošteno in med strujo, ki je za nepošteno agitacijo. Jaklič je član odbora političnega društva Edinost v Trstu in je podpredsednik od njega obrekovane in zasramovane N. D. O. Djlžaost vseh Slovencev je, da častitajo diuštvu »Eiinost* in «N. D. O.* na takem nezavidanem kampijonu. — «L’ Azione Socialista*. Tako je ime listu, ki ga je izdala nova Pagninijeva »resnično* socialistična in mednarodna stranka*. Tako se namreč sami imenujejo pagninianci. Kot glavni socialistični namen tega lista je, obrekovanje soci-alno-demokralične stranke. List bo izhajal enkrat na teden. Po celem svetu ce porajajo sedaj tu sedaj tam posebni nacionalni demokratje Pagnini-jevega kopita. Slovenci imamo N. D. O. Pobijajo glavno stranko delavstva in branijo meščanske nazore in hočejo po vsej sili biti smatrani za socialiste. Bog jim daj srečo in lahko smrt. Iz stranke. Trst. V torek, dne 21 t. m., se vrši v Delavskem domu ob 8 uri zvečer shod železničarskih sodrugov, da si izvolijo zaupnike v zaupniški zbor jugoslovanske socialno - demokratične stranke v Trstu. Sodruge železničarje vabimo, da se udeleže shoda v največjem številu. Gospodarski pregled. Pozor, člani upravnega odbora in nadzorstva kons. društva za Ljubljana in okolico! Seja upravnega odbora in nadzorstva se vrši v petek zvečer ob 6. uri v prostorih strokovnega tajništva, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Anton Kristan, tč. predsednik. Konzumno društvo za Jesenice In okolico naznanja, da je z današnjim dnem otvorilo prvo svojo prodajalno v hiši g. Mencingerja na Grobljah. — Jeseniški delavci, na delo! Zadnje vesti. Ogromne žrtve za militarizem. Dunaj, 15. septembra. Skupna vlada namerava od delegacij zahtevati 500 miljonov več kot lani. Od teh jih bodo nove vojne ladje požrle 200 miljonov. Bosanska ustava v sknpnem ministrskem sveta. Dunaj, 15. septembra. Današnji ministrski svet je razpravljal tudi o bosanski ustavi in načelno pritrdil Barianovem načrtu; vendar sankcije ni še pričakovati zaradi ogrske krize. V razgovoru je bila tudi kmečka banka; finančni minister Burian je v debati povdarjal, da je koncesija ogrski komer cijalni banki le provizorična ureditev tega vprašanja in da sam misli poveriti odkup kmetov javnemu zavodu. «Veleizda)aiiki> proces v Zagreba. Zagreb, 15. septembra. Včeraj je drž. pravdnik končal svoj plaidoyer in predlagal za glavne obtožence smrt na vešalih, za ostale pa dolgoletne zaporne kazni! Danes so še začeli zagovori. Žrtev manevrov. S z ege din, 15. septembra. Tu se je pred bataljonom ustrelil stotnik Zivkovic, ki je pri zadnjih manevrih zagrešil neko taktično napako. Slo vensko ačitelflšče v Kopra. Trst, 15. septembra. Vlada je vsled blaznega krika italijanskih nacionalistov opustila misel, da bi premestila slovensko učiteljišče iz koprskega gnezda v Gorico. Cerkev in delavstvo. Govoril na sestanku slovenske .Svobodne Misli* na Jesenicah g. JUC. Lenart Lotrič, dne 12. septembra t. 1. Dalje. Ako se mi dandanes borimo proti veram in cerkvam, delamo to zato, ker vere in cerkve škodujejo ljudstvu v stremljenju po pravi pozemeljski sreči, ker verski nauki ne odgovarjajo resnici. Borimo se za resnico proti vsaki laži. In to, kar trdimo, tudi lahko dokažemo. Te uvodne besede so potrebne, da se bo prav umevalo, ko bom govoril o razmerju med cerkvijo in delavstvom. Za nas pride v poštev katoliška cerkev. Da bo stvar jasnejša, je treba poznati v glavnih potezah temelj, nastanek in razvoj cerkve. Vse krščanske cerkve: katoliška, pravoslovna, protestantska, starokatoliška se opirajo na prvotno krščanstvo. Vsaka trdi, da ima le ona edino pravi Jezusov nauk, da je torej le ona prava, edino-zveličavna cerkev, ker ima le ona pravo vero. Krščanska vera je za mohamedansko vero najmlajša vera kulturnih narodov. Pravi se, da je ustanovil krščansko vero Jezus Kristus. — Toda tisto krščanstvo, ki se pripisuje Jezusu Kristusu, je ohranjeno v evangelijih in se bistveno razlikuje od krščanstva, ki ga uče današnje krščanske cerkve. Cerkveno krščanstvo je čisto nekaj drugega kot prvotno, tako imenovano Jezusovo krščanstvo. Cerkveno krščanstvo: katolicizem, protestantizem, pravoslavna vera, vse to se je zgodovinsko razvijalo, vse to je polagoma nastajalo. To nam pove zgodovina čisto jasno. Vemo, kako je cerkev polagoma ustanavljala in vpeljevala razne zakramente in kako so se raz* vijale zgodovinski razne cerkvene dogme, cerkveni obredi i. t. d. Velika laž je to, če cerkev trdi in duhovniki uče, da je Jezus postavil razne svete zakramente. Jezus ni ustanovil nikakih zakramentov. Zakramente je naredila cerkev, Cisto dobro vemo, kdaj in kako, ker nas o tem pouči objektivna zgodovina. O Jezusu zgodovina molči. Kar vemo o Jezusu, vemo iz evangeljev, katerih pa niso spisali aposteljni. Originalov ni. Ne vemo natančno, kdaj so bila napisana in kdo jih je napisal. Cerkev jih je priznala kot svete knjige mnogo stoletij pozneje, in sicer izmed 54 različnih eksemplarjev le 4 in iz precej naivnih vzrokov: 4 vetri, 4 strani sveta, 4 vrste angeljev. h teh nezanesljivih viro« moramo posnemati podatke o Jezusu in prvotnem krščanstvu. Jezu j sam ni nikdar napisal ničesar, kakor trdi evangelist. Bivstvo tega prvotnega krščanstva, ki je v evangelijih, bi bilo sledeče: To krščanstvo temelji na ljubezni in bratstvu vseh ljuii.. Zato pa je bil ta nauk za tedanje družabne razmere zelo revolucionaren. Bla je to vera zatiranih, vera ubogih, ki je provzročila nravno-socialni preporod družbe. Kakor čitamo v evangeliju, je Jezus oznanjeval zelo revolucionarne nauke: »Ljubi svojega bližojega, kakor samega sebe*. In svojim učencem je rekel: Kdor izmed vas bi hotel biti prvi, naj bo poslednji, in kdor bi hotel nad vami vladati, naj bo vaš služabnik. Jezus je motil judovsko vero. Učil je javno, da so vse ceremonije, vsi obredi, posti, postranska stvar, da je boga treba moliti v duhu in resnici. Duhovnikom je očital, da imajo vero in boga le na jeziku, njih srce pa je daleč od njega, da se jim gre le za desetino, za svoj posvetni blagor. Nastopil je proti bogatinom. Lažje gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebo. — Mladeniču, ki ga je vprašal, kaj mu je storiti, da bo popoln, mu je rekel, da naj razda svoje premoženje ubogim in naj hodi za njim. Jezus je nastopal ostro proti uredbam tedanje družbe, zato so ga pa križali, ker so se bali, da bi njegovi prevratni nauki ne izpodnesli stolcev tistim posameznikom, ki so imeli vso moč in vlado v svojih rokah. Križali so ga reprezentantje tedanje cerkve in države. Njegovi nauki pa so nalli odmev v srcih vseh trpečih, ponižanih, zasužnjenih ljudi. Prvotno krščanstvo je bilo proletarsko gibanje, gibanje mas za svojo srečo, za pravico. • Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno urjena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sipovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovar\Ju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarn«. *fc»V.»U* v .. -'C aemu občinstvu priporočam zagrebško In : češko pivo : 24—22 Naročila po meri točno in priznano dobro. L. Tomažič zaloga piva »' t' N Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu letni velik nspehl 62-40 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja mno-—gokrat odlikovano ===== želodčno tinkturo lekarna Ptoool||a Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. Kupujte šolske potrebščine 1© v trgovini si papirjem Ivan Vrečko ’ Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Zaradi preselitve 10 °/. popusta. Modni salon M. Sedej-Strnad Ljubljana «-• Prešernove ulice št. 3 (v palači «Mestne hranilnice* priporoča cenjenim damam svojo bogato zalogo klobukov najnovejših fason in najfinejšega okusa. Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Maio dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto 1 62—44 Kavarna ,Unione‘ v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. ! Nizke cene! Velika suknena zaloga 1 I -------- - ■ ■ -= Priporočljiva slovemka trgovina za moško in ionsko blago pri 62-47 sv. Cirilu in Metodu Cjubljaas, EingerjcVc ulice 1. Klobuke, cilindre I^Anl^A v najnovejših fagonah in v vvjllvv velikih izberah priporoča lin Soklič, Cjnbljana Pod Trančo štev. 2. = 52-36 Delniška dražba združenih pivovaren Žalec In Laški trg Tolofon fttov. 108. v Ljubljani Telefon itev, 108. priporoča tvoje - Izborno pivo v sodcih ln steklenicah. ==-■ ■ === ZALOGA V SPODNJI SiSKI. Na temelju teh naukov so bile ustanovljene prve krščanske občine. Vsem enake pravice in dolžnosti. Vsi za enega, eden za vse. O vsaki zadevi so odločevali vsi potom splošnrga glasovanja. — Duhovnikov, škofov, papeža niso poznali. O duhovniški kasti ni bilo sledu; cerkve nikjer. To so bile prvotne krščanske občine. Takrat so preganjali kristjane. Očitali so jim, kakor dandanes nam svobodomislecem, da so sovražniki vere, cesarjev, postav, morale. Polagoma pa je pridobilo to gibanje tudi zu-najno moč, tedaj nastaja duhovniška kasta. V krščanske občine vstopajo tudi mogočnj&ki in bogatini. Tisti, ki so prej preganjali kristjane, so sprejeli Jezusove nauke le po imenu. V srcu so navadno ostali stari pogani. Od tedaj dalje gre hitro navzdol s čistimi krščanskimi nauki. Pači se nauke Jezusove. Tisti, ki so prej preganjali čisti Jezusov nauk, ga sedaj zopet rabijo v svoj prospeh, da se obdrže v svoji moči in vladi. Polagoma združuje hijerarhija posamezne krščanske občine v tesnejšo zvezo. Nastaja cerkev. Za cesarja Konštantina postane že popačena krščanska vera državna vera rimskega imperija. Konstantin je rabil kristjane v boju proti svojemu nasprotniku Maksenciju, ki se je naslanjal na pogane. Konstantin je zmagal. Kristjani so pa sedaj začeli preganjati pogane. Cesar Konstantin je ustanovitelj krščansko cerkev, ne pa Jezus. Cesar Konstantin je dal cerkvi mnogo predpravic. Ustanovil jo je iz političnih nagibov. Dalje prih. = Velika in moderna = : zaloga oblek: a za gospode, dečke in otroke s=s A KUNC LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3 :: (na vogalu Zidovske ulice). :: Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih, na veakem predmetu oxna-:: (enih cenah. 1 Puntigiska pivnici 1 Su. Petra cesta 47 priporoča izborni kraški teran, Colaričev cviček, bel in rdeč iz Drenove ter priznano dobro punti-. gamsko marčno pivo. Otvorila sc je tudi llincbe Isln# V kateri sc toči izborno »»malta HUSI istrsko vino, belo in j) rdeče po 56 vinarjev liter. Za izborno in ceno ku-VtI hinjo je dobro preskrbljeno. Sprejme se več gospodičen v kuharski pouk, katere lahko dobivajo tudi hrano. 4—2 31 Marija Rozman, restavraterka. * * Katinka Widmayer trgovina pri ,Solnoa‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45-32 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, 1.1. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Celnllold-ovratniki, prsa ln manšete. s— Nizke cene m- » ■■■■■n Telefon it. 177 Pozori Pozori Toplo se priporoča kavarna „ILIRIJA“ Ljubljana 31-17 Kolodvorske nlice (3 minute od Jušnega kolodvora) m Odprta vsak dan celo noč. III Posebna soba na razpolago. **• Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bar tl. Tiska Ir. Pr. Lampret v Kranju.