Poštnina plačan<$y gotovin% Štev. 23. V LJubljani, dne 2. junija 193?. Posameznajtev. Din 1'-=* teto XV. ■ Jll 1 iravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 redništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsaH Jf trtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; za hM* zerastvo rasen Amerike: četrtletno 12 Din, polletn? 24 Din, celoletno 48 Din*;' Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711.'; ''' Pamet je boljša kakor žamet Mnogi ljudje ostanejo vse svoje življenje otroci. Pač pa se vsakdo spominja, kako je bilo, ko se je učil v šoli spoznavanja prvih črk in začel seštevati, množiti in deliti. Niso šli včasih nauki radi v drobne glavice. Otepali smo se včasih teh naukov na vse načine, toda kaj lahko smo se naučili vseh drugih spretnosti, ko smo iskali ptičja gnezda, zašli v sosedov vrt in pobili kje šipe. Poslušati učitelja je bilo hudo, čeprav nam je vzgojitelj želel dobro, a za vse drugo smo imeli vse preveč razumevanja. Tako je tudi s tistimi ljudmi, ki danes verjamejo vsaki prazni govorici, onih, ki jim govore resnico in žele dobro, pa ne poslušajo. Čudna je ta slaba stran naših ljudi. Kaj vse čujemo na deželi, dasi od vseh teh nesmiselnih govoric o dinarju, o inflaciji, o vladnih izpremembah in nekih pogajanjih z nekimi državami ni niti toliko resničnega, kolikor je črnega za nohtom. Nič ni res! To si dobro zapomnite! Dinar, ki je navezan na francoski frank, sedaj najtrdnejšo valuto na svetu, je stalen in ga ne bo nihče omajal. Inflacije ne bo. To je z vso odločnostjo izjavilo že več ministrov. Prav tako se ne pripravlja nikaka izprememba vlade. Ta vlada bo ostala in bo delala z narodnim predstavništvom kakor doslej za blagor vsega jugosloven-skega naroda in naše države. Dovolj je pokazala sedanja vladavina, da ji je vrhovni smoter le naše dobro. Ali si morete predstavljati, da bi v tako kratkem času dobili lahko toliko dobrih zakonov, kolikor -smo jih sedaj, če bi vladale v naši narodni skupščini takšne razmere, kakršne so bile pred 6. januarjem 1929? Vsi ti zakoni so v korist malega človeka, ki je v teh gospodarskih težavah najbolj potreben opore. Zato moramo biti povsem zadovoljni s sedanjo vladavino in ziato tudi nima pomena, da bi se pripravljala kakšna temeljna izprememba. Gospodarske težave so hude po vsem svetu in ogromni milijoni ljudi so brez posla. Mnogo huje je drugod kakor pri nas. Manjka nam denarja, a kruha je vendarle še nekaj. Imamo res precej brezposelnih, a kaj so te številke na primer proti ,več kakor desetmilijonski armadi brezposelnih celo v zlatih Zedinjenih državah. Mi smo lahko še zadovoljni, da nas ni val gospodarskih težav tako grozno zajel. Zadovoljni pa smo lahko tudi, da imamo prav v teh hudih časih na krmilu vladavino, ki z vso vztrajnostjo išče poti, kako bomo najlaže in s čifti manjšimi pretresi preboleli te čase* Mislimo, da je pač več.vredno mirno in složno delo kakor politiziranje za prazen nič, kakršno smo poznali pred šestojanuarsko dobo. Bridkosti gospodarskih težav bodo tem prej minile, čim bolj se bomo zavedali, da je tudi na na3 samih dolžnost vztrajnega sodelovanja pri vsem, kar lajša gospodarsko stisko. Zavrnimo one mračne nasprotnike naše države, ki nas hočejo, zavesti na kriva pota, zanesimo se v dinar, ki je med najtrdnejšimi valutami v Evropi, Hfe držimo denarja doma, nego ga dajmo, kolikor ga ne potrebujemo za tekoče potrebe, v dobre denarne zavode, potrpimo in ne godrnjajmo nad krizo, ki nas je zajela od zunaj in torej ni njen nastanek v državi sami, poslušajmo, kar nam svetujejo za blagor naroda in države nesebično delujoči ljudje. Naj predvsem opozorimo, da je največja škoda zadržavanje denarja doma, ker se prav zaradi tega občuti v javnosti veliko pomanjkanje denarja, katerega naloga je, da neprestano kroži. Denar mora v denarne zavode, da pride iz denarnih zavodov zopet med ljudi. Kdor drži denar po nepotrebnem doma, izgublja tudi obresti in se izpostavlja nevarnosti, da mu ga kdo ukrade ali pa da mu pri morebitnem požaru zgori. Ne bodimo kakor divjaki kje v Afriki, ki so jim pojmi o denarju, denarnih zavodih in potrebi kroženja denarja španska vas! Zaupati moramo v sebe in državo, vztrajati moramo in storiti tudi sami vse, kar je v gospo-: darsko izboljšanje, pa bodo prišli boljši časi. Ko bomo preboleli današnje bridkosti, se bomo prav vsi čudili vsem današnjim neumnim govoricam« Nedavno je ugleden državnik na nekem ljubljanskem zboru dejal, da se mu je videlo, kakoE da je prišel na vrt blaznice, ko je poslušal nS deželi vse tisto nesmiselno govorjenje. Ko nas bo: zapustil čas gospodarskih težav, bodo tudi tisti med nami, ki jim pametna beseda ne pride po-* sebno do živega, priznali, da so bili nekoč res neumni. Vsi v boj proti jetiki Osrednja protijetična liga v Ljubljani nam je poslala v objavo naslednji poziv: Tuberkuloza (jetika) je mnogokrat bolezen bede. Nezadostna prehrana in nezdrava stanovanja jo namreč silno pospešujejo. Toda jetika se ne zaustavi le pri siromaku, temveč pustoši vsevprek. Za njo umirajo tudi premožni. Jetika ni samo delavska bolezen, nego je na široko razširjena ljudska bolezen, ki zna poiskati pota tudi iz temnih skrivališč tja v najbolj zdrava stanovanja. Jetika je kuga, ki mori in širi razdejanje iz roda v rod. Posebnosti te bolezni, načini njenega postanka, širjenja in kužnega prenašanja so bili povod, da so vsi dobri prijatelji naroda in države spoznali potrebo, posvetiti borbi proti jetiki prav posebno pozornost in posebno urejeno skrbstvo. Skoro po vsem svetu že delujejo močna protijetična društva, ki uživajo prav izdatno pomoč najširše javnosti, vseh dobrih in zvestih sinov in hčera naroda. Protijetična društva predstavljajo velepomembno zdravstveno organizacijo zasebne pobude in delavnosti. Najodličnejši predstavniki, ugledni znanstveniki, gospodarji, visokošolska mladina, učiteljstvo, umetniki, poli- se jetično pustošenje omeji na najmanjšo mero. Pri nas je bila pred dvema letoma ustanov-, ljena Osrednja protituberkulozna liga s priključenimi krajevnimi ligami. 2e začetno delovanje te zveze je pokazalo, kako zelo potrebna in koristna je takšna zdravstvena organizacija, sloneča na zasebnem prizadevanju. Vsak dan njenega delovanja odpira nove vidike na vprašanje, ki je mnogo bolj žalostno, kakor si ga navadno zamišljamo. Liga poizkuša pri nas oživiti zanimanje za borbo proti jetiki. Naša prosveta namreč nujno zahteva, da tudi v tej smeri korakamo vzporedno z drugimi prosvetljenimi narodi. Zanimanja pa je splošno še mnogo premalo. Ne smemo se tolažiti z izgovorom, da je to znamenje časa. Prav sedanja doba velikih gospodarskih in družabnih pre-okretov nujno zahteva, da smo tudi v pogledu skrbstva za ljudsko zdravje vestnejši, Z namenom, da se zanimanje za protituber-kulozno skrbstvo dvigne, priredi liga v dneh od B. do 5. junija po vsej državi protijetične dneve. V teh dneh naj ne bo nikogar, ki ne bi vsaj za nekaj trenotkov pomislil, kako strašno je biti mlad, poln hrepenenja po življenju, pa biti okužen in ogrožen od pogubne jetike. Naši mladini tiki, vse sodeluje in tekmuje v prizadevanju, da | so protijetični dnevi v prvi vrsti namenjeni. Narodno delavstvo je zborovalo V nedeljo so se v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani zbrali zastopniki narodnega strokovnega delavskega gibanja iz dravske banovine, da pretresejo vprašanja delavskega življenja v tem hudem času in svojemu gibanju določijo smernice za bodočnost. Večina odposlancev je prispela že prejšnji večer in se udeležila skupne večerje v počastitev petdesetletnice predsednika Narodne strokovne zveze g. Rudolfa Juvana. Večerje se je udeležil tudi narodni poslanec g. Pustoslemšek, ki je prisrčno pozdravljen čestital jubilantu.. V nedeljo kmalu po 9. uri zjutraj je predsednik g. Rudolf J u v a n otvoril zbor in orisal delo Narodne strokovne zveze, ki ni bilo lahko. Letos poteče 25 let, ko se je v Trstu ustanovila Narodna delavska organizacija, katere zgodovinska naslednica je Narodna strokovna zveza. Zbrali smo se, je predsednik nadaljeval, da položimo račune za preteklo delovno leto. Naša poročila ne bodo razveseljiva, toda naš zbor bo napravil sklepe, po katerih se bo nadalje vršila naša delavska politika, in naša svrha je, da čimbolj olajšamo položaj našega delavstva tako> v naši banovini kakor tudi v vsej državi. Iz obširnega predsednikovega poročila povzemamo: Položaj delavstva v Evropi in drugod je slab. Brezposelni po svetu štejejo danes ogromne milijone. Še celo bogate države, kakor Amerika, Anglija, Francija, imajo milijone brezposelnih delavcev, zato ni prav nič čudnega, da je val bede zajel tudi nas. Gospodarske težave pač na vsem svetu zadevajo predvsem delavce. Jugo* slavija ni industrijska država, pri nas je nad 75 odstotkov prebivalstva malih kmetov; delavski stan ni tako številen, toda kljub temu smo hudo prizadeti, ker tudi pri nas že vlada brezposelnost. Toda naše težave bi lahko bile nekoliko manjše. Industrijsko blago bi vse lahko proizvajali doma, toda dan za dnem se obširne dobave naročajo v inozemstvu, naša podjetja pa počivajo in naši delavci so brez dela. Odpustitve delavstva so na dnevnem redu in pri tem so prizadete vse stroke, zlasti železna, tkaninska in rudarska industrija. Narodna strokovna zveza Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da izplačuje nove vloge vsak čas in v vsakem znesku. Ravnateljstvo. v preteklem letu ni manjkala nikjer, kadar je šlo za izboljšanje delavskega položaja. Tujci zavzemajo pri nas velik del višjih mest, naš človek je dober le za lopato in kramp. Že to dejstvo je zadosten dokaz, da naše delavstvo potrebuje svojo narodno organizacijo. Našemu delavcu, ki je v 'tujini povsod visoko cenjen in spoštovan, moramo v domovini njegovo veljavo šele priboriti. V tem se Narodna strokovna zveza bistveno loči od mednarodnih organizacij, ki tega važnega nagiba ne priznavajo. Narodni delavci smo od vsega početka pozdravili politiko 6. januarja in 8. novembra smo v Sloveniji dali poslancem najmanj 15 000 glasov. V narodni skupščini delavci nimamo svojega zastopnika, toda vladi in poslancem, zlasti pa ministroma gg. dr. Kramerju in Puclju se moramo zahvaliti za marsikatero uslugo Upravni odbor je sklenil, da narodni- delavci stopijo v novo vsedržavno stranko, toda zahtevali bomo, da bomo v stranki imeli tudi svojo besedo. S sorodnimi strokovnimi organizacijami v državi je zveza v ozkih stikih. Ustvariti bo treba enotno jugoslovensko strokovno zvezo. V tem zadnjem letu je zveza imela toliko posla kakor še nikoli. Vrste narodno zavednih delavcev so se pomnožile, ustanovile so se nove podružnice. Treba nam je borbenosti in odločnosti. Svoje gibanje moramo razširiti po vsej državi. Razen v strokovno bo treba zaorati v izobraževalno polje, ustvariti bo treba lastne gospodarske organizacije. Zlasti pa je treba misliti na naraščaj. Iz mladine bo izšla bodočnost. Za g. Juvanom je podal obširno poročilo o delu zveze tajnik g. K r a v o s, ki je dejal med drugim: Položaj po delavskih središčih je brezupen. Na Jesenicah je kljub vsemu izboljšanju še vedno 500 delavcev na cesti. V Trbovljah je obratovanje tako neznatno, da ne more živeti niti še zaposleni delavec. V Guštanju in v Što- rah delajo samo po štiri dni v tednu. Westen v Celju je število zaposlenega delavstva od 1400 skrčil na 900. Saturnus v Mostah je odpustil 120 delavcev. Podobne so razmere v Lescah, na Dobravi, v Kropi in drugod. Rudarji živijo v neprestanem strahu, da izgube še ta košček kruha, ki jirn je ostal. V tkaninski industriji je prav tako slabo: v Litiji, Št. Pavlu, Tržiču in drugod. Zveza je pred dvema mesecema na pristojna mesta poslala obširno spomenico, v kateri je zahtevala celo vrsto nujnih ukrepov, ki bi lahko izboljšali današnji položaj. Tam je zveza med drugim predlagala, naj se prepove vsak uvoz tujih izdelkov, ki se lahko proizvajajo doma, naj se z zakonom določi najnižji in največji zaslužek delavca, naj se z zakonom izvede znižanje cen za življenjske potrebščine, naj se poskrbi za brezplačno prehrano brezposelnih, naj se izvede pregled tujcev, ki pod krinko strokovnjakov delajo pri nas, naj se za čas krize uvede šesturni delavnik. Nadalje je tajnik navajal, da kljub vsem zaprekam narodno gibanje med delavstvom lepo napreduje. V tem poslovnem letu so se ustanovile nove podružnice v Kranju, Zabukovci in Hudi jami. Zadnji čas se je zveza včlanila tudi pri Narodni odbrani, ki gre zvezi zlasti pri vprašanju o zaposlitvah tujcev zelo na roko. Poleg s češkoslovaškimi narodnimi delavskimi organizacijami je zveza tudi v stalnih stikih z našimi izseljenskimi organizacijami v Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Franciji. Zaradi teh je zveza ustanovila tudi Narodni izseljenski odbor, ki mu je na čelu podpredsednik Narodne strokovne zveze g. dr. Bohinjec. Za tajnikom je poročal še blagajnik g. S t o -par, nato pa je predsednik nadzorstvenega odbora g. Sedlar predlagal razrešnico vsemu upravnemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika Juvan, za podpredsednika dr. Bohinjec, za tajnika Kravos, za blagajnika Stopar. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni zastopniki vseh pomembnejših podružnic. Popoldne so poročali odposlanci o delu podružnic in razpravljali o poročilih predsedstva. Zlasti se je poudarjala potreba po ustanovitvi posebnega narodno-delavskega mladinskega gibanja. Dalje so razpravljali o proslavi 25letnice Narodne strokovne zveze, ki bo prihodnje leto, in o razvitju prapora, o spomenici za izboljšanje delavskih razmer in o drugem. Velika razstava perutnine in kuncev v Ljubljani Kmetijska družba v Ljubljani priredi ob času velesejma veliko razstavo perutnine in kuncev. Dne 3. junija bodo posebne komisije strokovnjakov ocenjevale razstavljene živali. Za razstavo neprimerne živali se bodo vrnile, najlepše pa nagradile. Dne 4. junija ob 10. bo slovesna otvoritev razstave na velesejmu. Do sedaj se je priglasilo 62 razstavljalcev pe-rutninarjev in 34 kuncerejcev. Živali bodo razstavljene v prostornih kletkah, delno pa tudi v skupinah. Od perutnine bodo zastopane vse pasme, ki jih gojijo člani z uspehom, med drugimi rjave štajerske zagorske kokoši, bele štajerke, plimetke, leghornke, orpingtonke, italijanske je-rebičarke, bele sultanke in sulmdolke, potem razne race, gosi, purani in kapuni raznih pasem. Od kuncev bodo zastopani: belgijski orjaki, dunajski plavci, kastoreksi, dunajski orjaki, srebrci, angorci in drugi, sploh kunci, ki se obnesejo za kmetsko rejo. Razstava bo trajala ves čas velesejma ©d 4. do 13. junija v paviljonu «K» na veselejmu. Vsak stoti obiskovalec, ki bo plačal v tem paviljonu 2 Din, bo nagrajen s primerno živalico. Dijaki in vojaki pod vodstvom predstojnikov ne bodo plačali nikake vstopnine. Kmetijska družba hoče s to razstavo vzbuditi zanimanje za rejo malih živali posebno med kmetskim ljudstvom. M si že član Vodnilm družbe? Soteščan: Trnjeua pot ljubezni Povest iz starih časov. Ni mu mogel do živega; zadovoljiti se je moral s tem, kar je izvedel. Bodočnost mu je v celoti ugajala, samo to mu ni bilo všeč, ker bo naposled tudi umrl. Za njim je prišla vrsta na Anžeta, čigar desnica je bila težka in močna. Črte na raskavi dlani so pomenile pretečo nevarnost. Mož pa se ji bo srečno izognil. Nato bo rešil nekomu življenje in prejel plačilo. Postavil si bo hišico in se oženil. Živel bo mirno in zadovoljno, toda brez družinskega blagoslova. Anže je bil zadovoljen s svojo usodo. «To je tako,* je rekel, «taka je postava in preroki... Zgodi se mi po tvoji besedi...» Na vrsto je prišel hlapec, ki je prej najmanj govoril. Plaho je iztegnil desnico, kakor bi se bal izvedeti, kaj ga čaka. Sreče ni pričakoval, njegovo mlado življenje je bilo prepojeno s trpljenjem. Beriči so mu bili vedno za petami. Dan na dan ni slišal drugega kakor psovke in žvižganje ostrega biča. To pa zato, ker se je nekoč zameril oskrbniku in beričem. Berač se je dotaknil njegove dlani in izprego-voril: «Dečko, ti pač nisi rojen pod srečno zvezdo.. Fantu je zastala beseda. Vprašal je tiho in boječe: «Ali se ne bo nič izpremenilo?» «Obupati ne smeš, a vendar ... Toda o tem molčiva.. «Bolje je, da ne vem. .Ne poostrujte mi trpljenja !> «Nobene besedice več. Morda se bova še kdaj srečala in tedaj bova drugače govorila .. .> «Naj le pride, kar hočeb Hlapec se je zleknil po tleh in položil roko pod glavo. Ostal je samo še Blaže. Ves čas si je gladil dlan in ugibal, kaj mu ja usojeno v življenju. Prosjak mu je najprej potipal žilo, nato se je dotaknil s prsti trde dlani. Izrekel je šele čez dalje časa: «Sreča se ti bliža z naglimi koraki. Obsula te bo z bogastvom ter ti pripravila udobno življenje. Živel boš kakor v raju, imel boš vsega v izobilju ...» «Ali meniš?» Blaže mu ni mogel verjeti. «Tako je zapisano na tvoji dlani», je potrdil in nadaljeval: «Doživel boš srečne trenutke, ki pa so še zastrti z zlato zaveso. Tkale so jo rojenice, ko si ležal v zibelki...» «Odgrni jo in povej, kaj me čaka .. .> «Ne morem. Poprej moraš izvesti važno nalogo ...» «Kakšno?» Vse je bil pripravljen storiti. Berač mu je pretipal člene in dejal: «Zal, da mi je zapovedano molčati. Nekaj mi je namignilo, da nocoj ni pripraven čas za taka razodetja...» «Zakaj?> ga je užalostilo. cTudi to naj o*te.«e tajno. Izvedel pa boš ob pravem času...» «Kdaj? Saj vidiš, da komaj čakam...> «Potrpi. Sicer ti ugasne upanje v zlato bodočnost .. .> Blaže se je zvijal v mučnem pričakovanju. Tedaj je porasel Anže: «Počakaj, kakor ti svetuje. To je tako in nič drugače. Potrpljenje je božje mazilo .. .> Berač je utihnil, prerokovanje ga je utrudilo. Vzel je palico in berglo ter odlezel počasi v kot na ležišče. Tudi hlapci so odšli počivat. Zunaj ob hlevu so imeli svojo sobo. Oblečeni so popadali na postelje, zakaj noč se je bližala jutru. Sleči se jim ni več kazalo. Blaže ni mogel zaspati. Resno se je ukvarjal z mislijo, kako bi odstranil tisto zlato tančico in pogledal v bodočnost. Nekaj časa je sedel in premišljal; nato je legel ter se nemirno obračal. Naposled se je odločil. Sklenil je pritisniti na berača, naj mu razodene skrivnost usode. Ko so dragi pospali, se je splazil po tihem iz sobe. «Ali spiš?> je poklical bistrovidca in sedel na slamo. «Kaj hočeš?» se je stresel prosjak, kakor bi se ga bil ustrašil. «Ničesar drugega kakor to, da mi odkriješ bodočnost. Povej, kar si poprej zamolčal. Sicer te bom prisilil.> «Ali si sam?» Berač se je sklonil na ležišču, hotel ga je zadovoljiti. Vendar ga je še izkušal: cPovej mi, ali si vreden mojega zaupanja ?> Iz delovanja JRKD SRESKA SKUPŠČINA JRKD ZA RADOVLJIŠKI OKRAJ. Jesenice, maja. Dne 26. maja je bil na Jesenicah ustanovni občni zbor sreske organizacije JRKD za radovljiški srez. Zastopane so bile razen ene vse krajevne organizacije. Namesto narodnega poslanca g. Ivana Mohoriča, ki se mudi v državnih zadevah v inozemstvu, je podal politično poročilo narodni poslanec g. dr. St. Rape. Skupščino je pozdravil v imenu banovinskega začasnega odbora tajnik g. dr. Marjan Zajec; čestital je začasnemu sreskemu odboru k njegovemu uspehu in pozval zborovalce, da se dela za organizacijo nove vse-državne stranke oprimejo z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Predsednik začasnega odbora gosp. Žabkar je orisal na kratko razvoj organizacije v srezu. Po poročilu, ki ga je podal tajnik začasnega odbora g. Humer in iz katerega je razvidno, da se je od določenih 18 ustanovilo že 16 krajevnih organizacij s 5 poverjeništvi, so se izvršile volitve sreskega odbora in je bil izvoljen za predsednika g. Jože Žabkar, župan na Jesenicah. * * * USTANOVNI ZBOR SRESKE ORGANIZACIJE ZA KAMNIŠKI SREZ. Kamnik, maja. V nedeljo dopoldne se je vršila v Gasilskem domu v Kamniku ob lepi udeležbi ustanovna skupščina sreske organizacije JRKD za kamniški srez. Zborovanja, ki mu je predsedoval veterinarski svetnik g. Rauter, so se udeležili tudi senator g. dr. Rožič, narodna poslanca gg. Mravlje in Cerer in zastopnik banovinskega odbora gosp. dr. Zaje, ki so podali zanimiva poročila o političnem položaju in delu narodnega predstavništva. Nato je bil izvoljen sreski odbor pod predsedstvom veterinarskega svetnika g. Rauterja. * * * USTANOVITEV KRAJEVNE ORGANIZACIJE V KRANJU. Kranj, maja. V soboto zvečer se je vršil v prostorni gledališki dvorani v Narodnem domu ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD. Dvo-1 rana je bila nabito polna in je moralo mnogo so-! LASJE RABIJO ZA SVOJO ME&O VEČ &AKOJR, tfAVADNO U ka. MILO 8Je >, Ztv, Vo * ^ko Je živn '"*«Ot , ""'»O sek""»"Jo, 6 (a ^■ji,: """»o/ 'n ,{*se '"''estet^o UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEIV ! ELIDA SHAMPOO mišijenikov ostati v veži in na stopnicah. Velika večma prisotnih je pristopila že pred ustanovnim zborom v organizacijo, vpisovanje pa se je vršilo tudi še po končanem zboru. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora župan g. Ciril Pire, ki je v uvodu pozdravil podpredsednika senata g. dr. Frana Novaka, poslanca g. dr. Rapeta in tržiškega župana g. Iv. Lončarja, ki bo od sedaj zastopal kranjski srez v narodni skupščini. Nato je orisal delo pripravljalnega odbora in se zahvalil odstopivšemu narodnemu poslancu g. Janku Barletu za trud in delo. Po končanih volitvah se je oglasil k besedi gosp. dr. Fran Novak, ki je orisal delo narodnega predstavništva za izboljšanje gospodarskega položaja v državi. Njegova in za njim izvajanja poslanca dr. Rapeta so vsi zborovalci sprejeli z velikim zadoščenjem. Novi narodni poslanec, tržiški župan g. Ivan Lončar, je pozdravil zborovalce in jih zagotovil, da bo v narodni skupščini zastavil vse svoje moči za napredek lepega kranjskega sreza. Z viharnim pritrjevanjem je bil sprejet njegov predlog, naj se pošlje pozdravna brzojavka župniku g. Barletu, v kateri se mu volilci zahvaljujejo za požrtovalno delo v prid kranjskemu srezu in obžalujejo njegov izsiljeni izstop. * * * LEP ZBOR V KRIŽEVCIH. K r i ž e v c i pri Ljutomeru, maja. V nedeljo 22. maja po rani maši se je vršil tu zbor, kakršnih je bilo doslej prav malo pri nas. Shoda sta se udeležila senator g. dr. Miroslav Ploj in poslanec g. Jakob Zemljič, ki ju je pozdravil banovinski svetnik, župan in predsednik tukajšnje organizacije JRKD g. Fran Sku- Nastavil mu je razgaljene prsi in rekel: «Po-glej mi v srce, ako vidiš v bodočnost. No, ali je prazno? Kje je še toliko pokornosti in zvestobe?* «Res je. O tem ne dvomim. Vendar o tako velikih stvareh ne moreva tukaj govoriti. Izberi si dostojen kraj, kjer ti bom odgrnil zaveso...» «Kje pa, kaj meniš ?> Sam ni mogel najti pripravnega prostora. • Prosjak mu je pomagal: cNekje zunaj gozda ... Sam moraš določiti...* «Ali tam, kjer je stalo znamenje?* «Prav. Izbral si najboljše mesto. Tam pa morava biti, preden bo posijalo solnce.. .* «Odriniti morava takoj. Kmalu se bo pričelo daniti...* Berač se je postavil s trudom na noge in oprl na berglo. «Pa pojdiva po skrivni poti*, je rekel po tihem. «Bog ne daj, da bi naju kdo srečal ali dohitel!* «Brez skrbi! Mahnila jo bova po bližnjici, po kateri hodi gospoda. Ta pa ne vstaja pred soln-cem.» Tik pred odhodom so ju iznenadili pritajeni koraki. Razposajene! so se vrnili z vasovanja. Zunaj pred sobo so sezuvali čevlje, nihče ni črhnil glasne besede. Blaže in berač sta počakala, da se je polegel šum. Nato sta odšla iz hleva skozi priprta stranska vrata. Zavila sta na uglajeno gozdno pot, obrobljeno z gosto živo mejo. Kmalu sta bila na drugi strani gozda. «Tukaj je stalo znamenje*, mu je pokazal Blaže. Sedla sta na obcestno ograjo. Na vzhodu je bledela danica. Nebo nad gorami se je čedalje bolj zlatilo. Berač je dvignil roko in začel svečano:' «Deč-ko, poglej proti vzhodu! Vrhovi jutranjih gora so obrobljeni z zlatom... Kmalu se bo nasmehnila zarja in pozlatila tvojo bodočnost.. .* Blaže je bil ves očaran. Omamilo ga je skrivnostno zlato iz beračevega prerokovanja. Kamor je pogledal, povsod se je lesketalo. «Od zlatih vrat, ki zapirajo bodočnost, pa je treba najti ključ*, je nadaljeval bistrovidec. «Brez truda se ne koplje zlata ruda ...» «Dela se ne bojim. Moje roke so vajene trpljenja .. .* «Sreča ti je naklonjena in ne zahteva od tebe nikakega napora. Hoče pa, da ji pokažeš odkrito srce in dobro voljo.* «Hočem!* je pritrdil brez odloga. «Prisezi, kar si obljubil.* «Prisegam!* «Tedaj poslušaj!* Prosjak se je sklonil in mu dihnil v uho: «Razodeto mi je, da veš, kje je Milena, ki je bila odvedena z Višavja... Znano ti je njeno bivališče ...» Blaže je osupnil. Obraz mu je pobledel, a ga je kmalu zalila rdečica. Njegova molčečnost je bila postavljena na poizkušnjo. Kako naj taji vedeževalcu, kateremu ne more ničesar prikriti? Vsaka laž se mu bo poznala na obrazu. In na* posled bo izgubil pravico do bodoče sreče. Zato je pohlevno povesil glavo in rekel z občutkom: «Dobri mož, tega ne smem izdati!* «Moraš!* ga je zavrnil prosjak z odločnim gla* som. «Veže te prisega!* «Ako to storim, bom izgubil glavo .. .* «Beži na Višavje! Tam ne boš več hlapec, ka* kor si tukaj na Aržišču. Graščakinja Milena te boj sprejela z odprtimi rokami...» «Vitez Oton ni človek, marveč zverina .. .* «Viteza se ti ni treba nič več bati...» «Ti ga ne poznaš, sicer bi drugače govoril.. .j: je kričal stari Trojan nad svojo osem-najstletno hčerko Cilko. Dekle je stala sredi sobe in pospravljala z mize posodo. Ob očetovih trdih besedah je prebledela. Izkušala je ugovarjati: «Oče! Saj je vendar tako priden fant! Kako dobro čevljari, vedno ima dovolj delal Pa na svatovščinah mnogo zasluži. Povsod ga kličejo za godca, da jim svira in jim pove kakšno veselo. Pustite mi ga! Lepo bova živela!* «Vidva že nikoli ne!» jo je stari krepko zavrnil. Moja rajnka žena te pač ni rodila za bera-škega čevljarja, ki nima drugega kakor svojo bajto. Jaz te nisem vzredil za lahkomiselnega godca. Ali me boš slušala ali te pa premlatim kakor snop slame!* je planilo iz očeta. Hči je molčala. Oče je vstal. Njegova težka pest je udarila po mizi, ki je kar zaječala. Še enkrat je hripavo dejal: «Povedal sem ti, kar ti gre! Če hočeš dobro voziti, sama veš, kaj moraš storiti 1 Sicer se pomeniva drugače !> Že je trdo odkorakal iz sobe. Deklica je. zajokala. Tiho in pridušeno je ihtela in delala dalje. Na fanta je mislila. Nel Ne bo ga pozabila! Ne more se mu odpovedati. Kako naj mu reče kar na lepem, da mora njuna ljubezen usahniti? Ljubav ne pozna povelja. Ne more nehati kar na ukaz! In spomnila se je, kako žalosten bo njen fant, ko mu poreče, da ne sme več blizu in naj jo pozabi. Kako neumna je pač taka beseda. Izgovori se brez čuta, ki ga mora človek zatreti v sebi. Beseda se vrže iz ust, a misel se protivi in prosi: «Ne veruj moji besedi! Prisiljeno je bila izrečena!* Spomnila se je tihih večerov svoje ljubezni. Godec je hodil okoli svoje hišice na nasprotnem bregu reke. Ona ga je opazovala. Ko jo je zagledal, sta se pozdravila. Zamahnila mu je z roko. Njegove oči so zaživele. Nasmehnil se je preko vode. Potem je odšel v hišo po svoje gosli. Vsedel se je k vodi ob grmovju in zasviral. Pesem njegove vijoline ji je pogladila zlate kite. Poljubila ji je čelo in lice ter se vsesala v njena črešnjeva usta. Cilka je vsrkavala zvoke vijoline in drhtela. Vedela je, da je vsak zvok namenjen njej, da je vsaka misel mladega godca pri njej. V brnenju strun je čula utrip svojega srca in slutila nežno čutečo dušo svojega izvoljenca. In zdaj naj bo vse končano? Nevidni most koprnečih glasov, ki je združil njuni duši preko vode, da sta veselo zarajali in zasanjali, naj vtone v valovih pozabljenja in naj se pogrezae? Ne! Ni mogoče! Žalostna in preplašena je pričakovala večera, ki se ga je vedno veselila. Bala se je svojih besed, ki jih mora izpregovoriti in se posloviti od dragega. To ji je bilo najhuje. Ona, ki tako ljubi tega mladeniča, se mu mora zdaj sama odpovedati, samo zato, ker oče tako želi. Ali bo mogla to storiti? Ali bo imela dovolj moči? In zakaj mora to storiti, če bi bila v tej ljubezni zares srečna? Zamišljena je hodila okoli. Očeta se je izogibala. V srcu ji je vstajala senca nejevolje in mrž-nje. Spoštovala je očeta in se ga bala. Zdaj je šele čutila, da ga ni nikoli ljubila, da je njena duša vedno koprnela po ljubezni, odkar ji je umrla dobra mati. V očetu je pač ni našla. Bil je trd kakor kremen. Menda bi rajši umrl, kakor pokazal le eno iskro čuta. Naposled je zasanjal večer nad poljem. Lahne meglice so se sprostile na vodo. Nebo, posuto z zvezdami, se je smehljalo. Cilka je slonela pri oknu in ihtela. Nageljnov cvet je bil moker od njenih solz. Rdeč in težek je povešal svojo razkodrano, gosto glavico. Ona je drhtela in čakala, da pride Kregec. Zdaj je šele čutila, da ga ima rajši, kakor si je sploh sama mislila. Trpela je in se bala tesnobe, ki ji je stiskala srce. Pa je pristopil godec pod njeno okno. Prijazno jo je pozdravil. Ona je glasno zaihtela. *T«Kaj ti je? Zakaj si tako žalostna?> jo je preplašen vprašaL Nadalje je nastala vladna kriza tudi v Rumuniji. Ministrski predsednik Jorga je podal ostavko, kakor je izjavil, ker vlada ni mogla najti sredstev za izplačilo plač in zapadlih obveznosti, ker državni dohodki ne zadoščajo in ker v današnjih časih ni upanja, da bi se dobilo v inozemstvu posojilo. Nadaljnji vzrok ostavke je bil tudi v tem, ker vladi ni uspel načrt, da bi se znižale plače državnemu uradništvu. V Franciji je reševanje vladne krize kar skoro zastalo spričo zadnjih dogodkov v Nemčiji, kjer prihajajo na površje nepomirljivi elementi. Francoski državniki ne gledajo s prevelikim zaupanjem v razvoj dogodkov v Nemčiji. Morda bodo ti črni oblaki, ki groze iz Nemčije, v mnogem omogočili mirnejšo rešitev francoske vladne krize. Zadnje vesti poročajo, da so nade v sestavo levičarske vlade majhne. Pred lepo slovesnostjo kmetske mladine Razvitje prapora Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani — Velika tekma koscev za prvenstvo dravske banovine v Št. Vidu nad Ljubljano Danes nazori, da je ročno delo manj vredno od umskega, že dolgo ne veljajo več. Delo v kakršnikoli obliki si je priborilo častno mesto v pojmovanju različnih vrednot, saj je prav delo tista sila, ki živi ljudi. Vsakdo mora biti svojega dela vesel. O nekaki manjvrednosti kmetskega dela danes ne sme biti več govora. Kmetska mladina, združena v društvih kmečkih fantov in deklet, si je nadela kot prosvetna organizacija še prav posebno nalogo, da namreč ugled svojega dela vidno izpoveduje v obliki plemenitega tekmovanja v tem delu. Vrši se to v obliki različnih tekem koscev, žanjic, grabljic, oračev. Te tekme so običajno združene s pravimi prazniki kmetske mladine. Plemenito svrho, ki jo mladina pri tem zasleduje, je treba toplo pozdraviti, kajti to udejstvo-vanje odvrača mladino od marsikatere kvarnosti. Potrebno pa je, da javnost podpre to prizadevanje mladine. Zveza kmetskih fantov in deklet priredi tudi letos 12. junija veliko tekmo koscev za prvenstvo dravske banovine pod pokroviteljstvom bana gospoda dr. Marušiča in svečano razvitje svojega prapora. Spored mladinskega praznika je naslednji: ob 13. uri zbiranje koscev, grabljic, kolesarjev, konjenikov, okrašenih voz in ostalega občinstva na Kongresnem trgu v Ljubljani; ob 14. uri sprevod z godbo na čelu na tekmovališče v St. Vidu; ob 15. sprejem gostov, potem govori ministrov, senatorjev in narodnih poslancev, glavna tekma koscev, tekma koscev škricev in naposled narodna veselica. Spored nam jamči, da bo prireditev vsestransko zanimiva. Zato vabi kmetska mladina vso javnost, da se njenega praznika v čim večjem številu udeleži! gram. Kalifornijska jabolka so dosegla ceno do 24 Din za kilogram. Češnje se prodajajo po 12 do 16 Din za kilogram, a se bodo vsak čas zelo pocenile, ker se jih dovaža vedno več na trg. Kratke vesta = Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto 15. septembra. gola je dvoletna. Z njo je v zvezi zavod za gojence. Kolkovane, na celo polo napisane prošnje (kolek sedaj 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. julija. Prošnji se morajo priložiti: krstni list, domovnica, odpustnica, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjava staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki se potegujejo za banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev. Za rprejem sta potrebni starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprejemajo se predvsem pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma. Sprejme se tudi nekaj izven zavoda stanujočih učencev. Pri vstopu v šolo napravijo-mladeniči kratek sprejemni izpit iz slovenščine ali srbohrvaščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Hkratu se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 400 Din in se plačuje mesečno vnaprej. Pridnim sinovom manj premožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma, do polovice ali do treh četrtin prosta mesta v zavodu. Prosilci za banovinsko prosto mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. — Razstava kmetijskih strojev in orodja ob priliki ljubljanskega velesejma od 4. do 13. junija bo zelo obilna. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbera kme-zadnja redka domača jabolka po 10 Din za kilo-1 tijskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina • Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 ameriški dolar za blizu 56 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1323-52 do 1334-32 Din; 100 italijanskih lir za 287-30 do 289-70 Din; 1 ameriški dolar za 55-78 do 56-08 Din; 100 francoskih frankov za 221-22 do 222-34 Din; 100 češkoslovaških kron za 166-12 do 166-98 Din. Vojna škoda se je trgovala po 180 do 185 Din, investicijsko posojilo pa po okrog 52-50 Din. Sejmi 6. junija: Vinica, Murska Sobota (živina), Novo mesto, Ormož. 7. junija: Kapele pri Brežicah, Loški potok. 9. junija: Ljutomer, Žužemberk, Pilštanj. 10. junija: Osilnica, Lož. Tedenski tržni pregled SADJE. Na ljubljanskem trgu so prodajali Pogledala ga je in zašepetala: «Oče mi branijo, da ne smem govoriti s teboj, čeprav vedo, da je najina ljubezen poštena. Večkrat so mi že zagrozili, da bodo naščuvali nate psa, ko boš vasoval. Jaz sem molčala. Če bi pritekel pes, bi ga že sama zapodila, rad me ima, ker mu večkrat vržem kak prigrizek. Danes so me pa oče pretrdo prijeli. Zato ti moram povedati, da ne boš mislil, da sem jaz česa kriva. Zažugali so mi, da me pretepo, če ne prenehava. Mojega očeta poznaš. Grožnjo bodo pač uresničili, če jih ne bom slušala. In njihovih pesti se bojim, kajti če zdivjajo, jim ne bo dovolj, da me bodo nabunkali, temveč me lahko pretepo s kakšno stvarjo, da bom imela za dolgo časa znamenja po telesu. Vem, kako je bilo pri rajnki materi. Res je bilo to redkokdaj, toda kar je bilo, je bilo nekaj strašnega!* Vasovalec je prebledel. Odgovoril ji je: «Midva ne bova mogla pozabiti drug drugega! Kako naj te izbrišem iz svoje duše? Pri vsakem koraku se te spominjam. Pri delu je vsaka moja misel pri tebi. Tvoja slika je v mojem srcu živa in resnična. Zdi se mi, da bi storil greh, če bi te izkušal iztrgati iz svoje notranjosti, kjer živiš in si vsa moja v mojih mislih in sanjah.* Cilki n glas je zatrepetal: «Tudi meni se dozdeva, da se ne bova pozabila. Toda pod moje okno ne smeš nikoli več! Borila se bom z očetom do skrajnosti. Morda vendarle zmagam. Če ne odnehajo, pa sam veš, da jih moram slušati. Bodi srečen! Nikoli te ne pozabim!* Nekaj časa sta še govorila. Naposled sta sklenila, da ostaneta še nadalje pr;jatelja, le sestajala se ne bosta več. Kregec je žalosten odšel. Zaslutil je nekaj hudega. Vendar se je premagal. Zatrl je v sebi nemir in prihodnji večer spet prišel vasovat. Nihče mu ni odprl okna. Stari Trojan ^e je sam preselil v dekletovo kamrico, hči pa je morala v hišo. Zaljubljenca sta bila zdaj ločena. Le čez vodo sta se še videla. Cilka je mnogo delala, da bi se bolj raztresla. Trudila se je ustreči očetu, a trmasti starec ji je nagajal, samo da ni imela prilike prikupiti se mu in ga izkusiti omehčati. Njegovo srce je bilo pač zakrknjeno za vsak čut ljubezni. Kregec je samo sviral. Posedal je ob vodi in igral. Včasih je donel glas njegove vijoline, drugič je pela harmonika. Glasovi so doneli čez vodo. Valovi so šumeli, a klica ljubezui niso preupili ne valovi ne zvoki godbe. Ljubezen je bila najglasnejša. In godec si je sam priznal, da se trudi pozabiti, toda klici njegovih gosli vedno le vabijo njegovo izvoljenko. Da, ljubezen je kričala iz duše v njeno dušo. Bolečina ga je mučila in mu razjedala notranjost. Izgubil je spanje in tek. Njegova pesem je vabila, samo vabila. Obupati ni hotel. Pokoj sp je vračal, a le počasi. Postopno je prihajal in slutila ga je muzikantova duša. Pri- plaval je preko valov kakor tajinstveni veslač in se nalahno bližal. In slutila sta ga oba zaljubljenca. Oba sta ga čakala. Utihnila je Kregčeva pesem. Bil je tako truden in žalosten, da se ni mogel ubraniti počitka. Obema se je zazdelo, da so tedaj umolknili valovi. Pristal je pokoj. Z rokama je segel na oba bregova in pokril zaljubljenca s svojim plaščem ter ju uspaval. (Dalje prihodnjič.) SLABOST, UTRUJENOST, izčrpanost, prevelika občutljivost so pogosto samo posledice nedostatne krožitve krvi. Tu se zmeraj dobro obnese masaža s, Fellerjevim Elsa-fluidom, preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti pošlje 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 62 Din franko lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360, savska banovina. Kako postanem dober godbenik. To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HER0LD v Mariboru št. 104—B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m2 razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in mnoge tvrdke iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Francije, 'Amerike, Švedske in Danske. Kmetijske stroje, kmetijsko orodje, male bencinske motorje za pogon strojev, stroje za mlekarstvo razstavi veliko število tvrdk. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane 30 Din, bo imel pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali naravnost pri velesejm-skem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Morete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop za 10 Din. Podeželane opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu tudi zvonovi, gasilsko orodje, jermenarski izdelki, verige, različni vozovi, kolesa, obleke, čevlji, sirarski izdelki, plemenska perutnina, domači zajci in drugo. GORENJA VAS NAD ŠKOF JO LOKO. Poročila sta se pred kratkim na Bledu gdč. Milica Je-lovčanova, hčerka g. Franceta Jelovčana, trgovca in posestnika v Gorenji vasi nad Škofjo Loko, in g. VekoslaV Malnarič, poročnik 54. polka v Mo-stariu. sin sr. Ivana Malnariča. nadučitelia v nnk. v Ljubljani. Bilo srečno! KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Sokol priredi 5. junija javni telovadni nastop na travniku brata Osterca. Začetek ob 3-30. Bližnja društva, čete in prijatelje vabimo na to našo prireditev. MALA NEDELJA. V nedeljo 29. t. m. smo imeli lepo slovesnost. Zakonca Miklova iz Dra-kovcev sta praznovala zlato poroko. Bog naj zlato-poročenca ohrani še mnogo let čila in zdrava! MALA NEDELJA. Zavoljo neprestanih požarov v okolici Male Nedelje se je ustanovilo gasilno društvo, ki je v teku enoletnega obstoja že rešilo več sto tisoč narodnega premoženja. Dne 5. junija bo imelo gasilno društvo svojo veliko tombolo na vrtu gostilne g. Kosija. Glavni dobitek bo lepa krava, potem moška obleka, sod vina in še 300 drugih lepih dobitkov. Ker se bo ves izkupiček porabil za izpopolnitev gasilnega orodja, se naj vsakdo tombole udeleži. Pridite vsi po kravo za 3 Din! SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. Zaradi slabega vremena 29. maja onemogočeni so-kolski nastop bo 5. junija. Vabljeni! DOMAČE NOVOSTI Naročnik, ki ne plačuje naročnine, je podoben tistemu, ki samo jemlje, a sam ne daje ničesar. Ne daj si kaj takega očitati, dragi prijatelj «Do-movine», nego rajši že danes poravnaj naročnino! * Češkoslovaško odlikovanje ministra dr. Kra-merja. Te dni je posetil češkoslovaški poslanik g. dr. Flieder v Beogradu ministra za trgovino in industrijo g. dr. Kramerja in mu izročil red belega leva prve stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik češkoslovaške republike za državljanske zaslusre. * Tečaj Županske zveze v Ivanči gorici. Dne 22. maja je priredila Županska zveza iz Ljubljane celodneven tečaj za župane in občinske odbornike višnjegorskega sodnega okraja v Ivanči gorici. Tečaja so se udeležili vsi župani in več odbornikov. Na podstavi strokovnih poročil, v katerih so se obdelala važna vprašanja obračuna, proračuna, vojaških zadev, domovinstva, državljanstva in raznih davščin, se je razvila živahna razprava s primeri. Tečaj je vudil g. Drolc, živino-zdravnik v Višnji gori. * Novi ravnatelj zdravilišča Rogaške Slatine. Pred dnevi je prevzel posle ravnatelja zdravilišča Rogaške Slatine g. inž. Anton Ditrich. * Gradba ceste Ljubljana—Litija—Radeče. Ministrski svet je odobril, da sme banska uprava dravske banovine najeti posojilo v višini 14 mili- jonov dinarjev proti primerni obrestni meri in 201etni amortizaciji za gradbo banovinske ce.ste Ljubljana—-Litija—Radeče. Kakor znano, so se pripravljalna dela že pričela in bo pri gradnji zaposleno veliko število brezposelnega prebivalstva iz litijskega in laškega sreza. * Kolavdacija cerkve sv. Save v Celju. Te dni se je vršila uradna komisijonalna kolavdacija novozgrajene pravoslavne cerkve sv. Save v Celju, ki je prva pravoslavna cerkev v dravski banovini. Svečana blagoslovitev nove cerkve bo v nedeljo 19. junija in jo bo izvršil sam patrijarh Varnava. * Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani priredi dne 12. junija pri Zibertovi gostilni v Št. Vidu nad Ljubljano veliko tekmo koscev za prvenstvo dravske banovine v košnji pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Marušiča. Spored: ob 14. uri skupni odhod s Kongresnega trga na tekmovališče z godbo na čelu; ob 15. uri glavna tekma koscev, potem tekma koscev škri-cev, razdelitev nagrad in razvitje prapora. Po razvitju ljudska veselica s plesom in srečolovom. Sviral bo tercet g. Magistra. Po železnici polovična vožnja! Legitimacije se naročajo pri zveznem tajništvu v Ljubljani, Pražakova ulica št. 8/1. * Absolventom kmetijskih šol. Tovariše absolvente kmetijskih šol in vseh letnikov vabimo, da se udeleže sestanka, ki bo 5. junija ob 10. uri dopoldne v prostorih restavracije «Zvezde> v Ljubljani. Na sestanku bomo razpravljali o ustanovitvi Zveze absolventov kmetijskih šol in o drugih važnih skupnih zadevah. Ker bo sestanek ob času velesejma, ko bo polovična vožnja po železnici, želimo, da se sestanka udeležite vsi tovariši, posebno ker se boste ob tej priliki lahko sestali z mnogimi nekdanjimi sošolci in prijatelji! Pripravljalni odbor Zveze absolventov kmetijskih šol. * Župni sokolski zlet v Ljubljani. Vse čitatelje «Domovine», ki prebivajo v bližini Ljubljane, opozarjamo na jubilejni zlet ljubljanske sokolske župe. Glavna prireditev bo v nedeljo, 5. junija, in sicer dopoldne s sprevodom, popoldne pa bo velika javna telovadba v Tivoliju. Na prejšnji večer, to je v soboto, 4. junija, pa bo v dvorani Sokol-skega doma na Taboru svečana župna akade- Imija z izbranim sporedom. Prijatelji in pripadniki sokolstva, na svidenje na župnem zletu v Ljubljani! * Hišno, odnosno vrtno zavetišče preu strupenimi plini. Na letošnjem velesejmu v Ljubljani bo komisija za zaščito zaledja pokazala vsemu prebivalstvu, kako vsak hišni posestnik lahko zavaruje sebe in vse svoje ljudi v hiši ali na vrtu pred strupenimi plini v primeru napada s plini po artiljeriji ali po aeroplanih. To hišno ali vrtno zavetišče bo tako zidano, da bo v njem imelo gotovo število ljudi svoje zatočišče, kjer bo lahko dihalo čist zrak, odnosno kisik tudi takrat, kadar bo zunaj zrak poln strupenih plinov. Iz zavetišča bodo mogli tudi opazovati zunanjost in po detektorjih določiti v notranjosti prisotnost plinov zunaj in celo njihovo kakovost. Obenem bodo razstavljena neka druga obrambna sredstva. Tudi je s to pripravo dana možnost, da se od znotraj od-ženejo strupeni plini od zavetišča proč in da se določi čas, kdaj smejo prebivalci zapustiti zavetišče in oditi iz nevarnega kraja. Ker je to v interesu vsakega izmed nas, bo važno, da si vsakdo ogleda zidavo in ureditev tega zavetišča. Podjetje Zupan, ki je zgradilo ta vzorec zavetišča, bo vsakomur na razpolago. Načrte sta izdelala arh. profesor Vurnik in profesor dr. Samec. * Smrt zaslužnega delavskega voditelja. V soboto zjutraj je umrl v Trbovljah v starosti 72 let znani zaslužni voditelj delavstva g. Franc Ri-n a 1 d o. Pokojnik se je rodil v Zagorju, kjer se je izučil kovaštva. Kot nadarjen mladenič se je že zgodaj začel zanimati za razna javna in stanovska vprašanja. Pri vseh težavah in naporih je ostal čil in zdrav do svojega 70. leta, potem pa je začel pešati. S svojo življenjsko družico Marijo, rojeno Sotlarjevo, je vzgojil 13 otrok, od katerih jih živi še 9, ki so vsi dobro preskrbljeni. Zaačainemu možu bodi ohranjen časten spomin! * Najdba dveh starih okostnjakov. Okrog Gla-zije v Celju postavljajo visoko leseno ograjo, ki jo nosijo močni betonski stebri. Pri kopanju temelja za tak betonski steber so naletili kopači na dva okostnjaka, ki sta ležala v globini komaj 90 cm. Ugotovljeno je bilo, da okostji ne moreta biti starejši od 100 let. Najbrže izvirata od kakih usmrčencev, kajti znano je, da so svoj čas na tem prostoru obešali zločince. * Beg iz bednega življenja. Nedavno je v duševni potrtosti skočil v Savo pri Hrastniku rudniški upokojenec Anton Skobe. Njegovo truplo so potegnili pretekli teden v Loki pri Zidanem mostu iz Save in ga pokopali na trboveljskem pokopališču. Žrtvi današnie krize naj bo lahka domača zemlja! * Strela je zanetila požar. Nedavno je divjala nad Ljutomerom in okolico silna nevihta, med katero je strela udarila v skedenj posestnika Ivana Filipiča v Radomerju in ga užgala. Sreča je bila v tem, da so hiša, hlevi in skedenj zgrajeni vsak za sebe v primerni razdalji in da je bila slamnata streha po silnem nalivu mokra. Požar se zato ni širil na sosednja poslopja, kar so tudi preprečili delavci, ki so bili z županom g. Pihlar^ jem vred zaposleni pri popravljanju občinske ceste v bližini ter so vedrili prav pod streho hlevov nesrečnega posestnika. Domači gasilci so bili s svojo motorko takoj na mestu nesreče, prihiteli pa so tudi gasiici iz Ljutomera * Smrtna nesreča starke. V nedeljo pozno zvečer je po usodnem naključju našla smrt 601etna preužitkarica gospa Amalija M i r k 1 o v a, vdova po posestniku iz Zapuž pri Boštanju. S sinom in snaho je bila popoldne na obisku pri sorodnikih in je tam ostala tudi pozno zvečer, ko sta se sin in snaha že odpravila proti domu. Naposled je odšla tudi starka sama in je v noči zgrešila pot. Ko je bila že blizu doma, je zagledala luč in menila, da je na pravi poti. Zato je tudi zavila v to smer. Luč pa je prihajala od druge strani vode iz neke apnenice in ko ji je nesrečna starka sledila, se je spotaknila ob neko korenino, pad?a v vodo in utonila. Domači so ponoči mislili, da je ostala pri sorodnikih. Ko pa je tudi zjutraj ni bilo domov, so jo pričeli iskati in kmalu so tudi našli njeno truplo v Mirni prav blizu brega. * Med prepirom jo je zadela kap. Po Novem mestu se je te dni splošno govorilo, da je posestnik Planinšek med prepirom ubil svojo ženo Marijo, ki je res med prepirom umrla. Sodno raz-telesenje je dognalo, da je pokojnico zadela kap najbrže zaradi velike razburjenosti. * Nočni vlom. Nedavno ponoči je vlomil neznan tat v stanovanje gospe Vurnikove na Bledu in ukradel vso zlatnino, eno obleko in par sinčko« vih čevljev. * Vlom pri belem dnevu. Nedavno popoldne je neznan zločinec vlomil v hišo posestnika Pa-plarja, po domače Matije, v Zgornji Besnici. Ko so bili vsi domači na polju, je prišel k hiši neznan človek, se splazil skozi okno v sobo in vse premetal, da bi prišel do denarja. Ker pa denarja ni dobil, se je zadovoljil z obleko. Vzel je eno moško obleko, par moških čevljev, razno žensko obleko, 15 svilenih rut, eno žepno uro in nekaj zlatnine. Po vlomu je šel neznanec v smeri proti Podnartu, kar je pokazal s tem, da je 300 korakov od Besnice proti Podnartu zažgal sliki, ki ju je ukradel, nekaj korakov nato pa odvrgel škatlo, v kateri so bile shranjene rute. Orožniki so dognali, da je bil vlomilec manjši in slabotnejši človek, ker bi sicer ne mogel skozi majhno okno v hišno notranjost. * Deček se je obesil. Pred kratkim so pokopali na Bledu 151etnega dečka Antona Kolmana, ki se je obesil na domačem skednju. Dečku se je omračil um. Tudi njegov brat se je pred tremi leti obesil v podstrešju. * Ugotovitev istovetnosti v Šentjurski gori ubitega napadalca. Nedavno smo poročali o krvavem dogodku, ki se je odigral v zidanici posestnika Franca Lužarja v šentjurški gori. Pri napadu je dobil Lužar od neznanca deset hudih ran, tujec pa je bil mrtev najden nekaj korakov stran od" Lužarjeve zidanice. Neznancu je vrgla Lužarjeva žena Ana, ko je videla svn/ega moža vsega v krvi i ležati na tleh, več kamn. v v glavo, ki so tujcu prebili lobanjo, zaradi če? r je nastopila smrt. Po izvršenem sodnozdravnišk m raztelesenju ubite-' ga se je truplo pokopalo na mirnopeškem pokopališču. Orožniške poizvedbe so ugotovile, da je neznanec 78 let stari Jakob Majdič iz_ občine Ržiš pri Litiji. Ubiti je bil po poklicu rudar in do leta 1930. uslužben pri neki premogokopni družbi. * V želodcu in črevesju nabrane zaostanke neprebavljenih jedil odvaja «Franc Jožefova» voda ter prepreči v mnogih orimerih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali «Franc Jožefove» vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. «Franc Jožcfova» grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Preprečeni novi zločini Perčeceve tolpe Veleizdajalska družba Paveliča in Perčeca, ki živi v inozemstvu, je po dolgem času zopet stopila v akcijo, da z novimi zločini opraviči denarne podpore, ki jih prejema od neprijateljev naše države. V teku noči na 30. maja so plačanci te družbe nastavili na raznih krajih v Beogradu štiri peklenske stroje. Zločinci so hoteli izzvati. veliko nesrečo in so postavili peklenske stroje' na krajih, kjer vlada običajno najživahnejši pro-1 met. K sreči pa jim njihova peklenska nakana tudi tokrat ni uspela. «Avala» je Izdala o dogodku naslednje službeno poročilo: «V noči od 29. na 30. maja sta blizu križišča ulic Miloša Velikega in Nemanjine i neki orožnik in dežurni sluga ustavila neko ose- j bo, ki je nesla kartonasto škatlo, in jo odvedla k organom uprave mesta Beograda, ki so ugo- j lovili, da se v škatli nahaja peklenski stroj, mon-, tiran na uro. Aretirana oseba je trdila, da je za-' yoj našla v Ulici Miloša Pocerca, in ker se ji je j zdel sumljiv, ga je vzela s seboj, da ga izroči oblastvom. Okoli 23.30 je eksplodiral drugi pe- j klenski stroj blizu tiskarne Djura Jakšiča na Ba-taldžamiji, v istem času pa so odkrili še tretji peklenski stroj na nedograjeni stavbi urada za zavarovanje delavcev. Ta peklenski stroj so s posredovanjem gasilske čete zažgali brez škode. Četrti peklenski stroj so našli na zgradbi druge moške gimnazije; tudi tega so ob pravem času demontirali. Demontirane peklenske stroje so izročili strokovnjakom, da ugotove, odkod izvirajo, in vse druge podrobnosti, potrebne za nadaljnjo preiskavo. Eksplozija na Bataldžamiji ni napravila nikake druge škode kakor to, da je popokalo nekaj šip na sosednjih zgradbah. Preiskava je v teku. Policijsko oblastvo že ima podatke, na podlagi katerih se sme z zanesljivostjo sklepati, da so tudi ti peklenski stroji prišli iz J inozemstva iz krogov, ki so že prej na tak način izkušali voditi borbo zoper našo državo.» O najdbi peklenskih strojev se doznavajo še naslednje podrobnosti: Pred poslopjem ministrstva za gozdove in rudnike v Ulici Miloša Velikega je službujoči orožnik okrog polnoči opazil sumljivega moža, ki je hotel odložiti zavoj, v katerem je bil, kakor se je pozneje izkazalo, peklenski stroj. Orožnik je postal na moža, ki se je vedel sumljivo, pozoren ter se mu je približal. Ko ga je neznanec opazil, je vzel škatlo pod pazduho in se hotel naglih korakov oddaljiti. Videč, da ga orožnik zasleduje, je neznanec začel bežati. Orožnik se je pognal za njim, naperil puško in ga pozval, naj obstoji, sicer bo streljal. Neznanec se je nato res ustavil, se obrni! ter je, videč na sebe naperjeno puško, poizkušal odvreči paket, ki ga je še vedno stikal pod pazduho. «Ne vrzi,» mu je v tem zaklical orožnik, «marveč polagoma položi na zemljo in roke kvišku, sicer streljam!« Orožnik je nato s piščalko poklical svoje tovariše, ki so kmalu prihiteli na pomoč, neznanca zvezali in ga odvedli na policijo. Ko so ugotovili, da je v škatli peklenski stroj, so o tem takoj obvestili oblastva. Na policiji so neznanca zaslišali. Sprva ni hotel povedati, kako se piše, nego je zatrjeval, da se ničesar ne spominja. Naposled pa je vendarle povedal, da**be piše Jelisije Ljubimkovič. Po poklicu je mizar, doma iz Kupinovega v Sremu. Na policiji so peklenski stroj najprej polili z vodo, da bi na ta način uničili eksplozivno snov. Policija je takoj zasumila, da to najbrže ne bo edini peklenski stroj, ki so jih Perčečevi plačanci poizkušali nastaviti v Beogradu, ter je odredila, da so vse glavne ulice in vsa važna poslopja natanko preiskali. Eden orožnikov se je napotil tudi v gradeče se poslopje okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Nemanjini ulici. Skupno z nočnim čuvajem Petrom Daničičem sta preiskala zgradbo in res našla v pritličju v napol dograjeni sobi sumljivo škatlo s peklenskim strojem. Delavci so zavoj že prej videli, a so mislili, da ga je kdo pozabil. Orožnik je o najdbi naglo obvestil policijsko direkcijo, obenem pa naročil Daničiču, naj zbudi vse delavce, ki so spali v poslopju, ker lahko peklenski stroj vsak čas eksplodira. Daničid je spravil na varno svojo ženo in otroke, obenem pa poklical ostale delavce. Peklenski stroj so takoj odnesli na primeren prostor, kjer so ga gasilci polili z vodo in uničili. V tem pa je eksplodiral tretji peklenski stroj na Bataldžamiji na ulici pred tiskarno Djure Jakšiča. Policija je tudi ta peklenski stroj še pravočasno odkrila, vendar pa eksplozije ni mogla več preprečiti. Gasilci, ki so bili pozvani, da ga z vodo uničijo, so polivali stroj z debelimi curki vode. Kljub temu pa je prišlo do eksplozije, ki pa k sreči ni povzročila večje škode. Le na okoliških "hišah je popokalo nekaj šip. Na mestu, kjer se je nahajal peklenski stroj, je nastala precej globoka jama. Policijski organi so nato preiskali še vse glavne ulice ter so v Poincarejevi ulici na zidu ograje II. moške gimnazije našli še en peklenski stroj, ki so ga takoj demontirali in tako preprečili eksplozijo. Aretiranega Ljubimkoviča so ves dan zasliševali. Ljubimkovič dela vtis slaboumnega človeka. Dosedanje poizvedbe so ugotovile, da je bil Ljubimkovič v svoji mladosti slučajno ranjen v glavo. Njegov brat ga je po nesreči obstrelil. Krogla mu je obtičala v glavi. Rana se je kmalu zacelila in dolgo vrsto let ga krogla ni ovirala. Bii je celo oženjen ter je bil na glasu kot zelo priden delavec. Zadnja leta pa je vedno tožil o glavobolu in vedno bolj ga je zapuščal spomin. Pred dvema letoma je bil sicer operiran ter so kroglo odstranili, vendar pa se njegovo stanje ni izboljšalo, ker so bili po ugotovitvi zdravnikov ranjeni možgani. Ljubimkovič se nekaterih stvari sploh ne more spomniti in nekaterih besed ne more niti izgovoriti. Pri zasliševanju je za vsako besedo rabil dolgo časa in le z veliko muko je spravil iz sebe raztrgane stavke. Policija si še ni na jasnem, kaj je prav za prav z Ljubimkovičem. Mogoče je, da je res le po naključju našel peklenski stroj. Ni pa tudi izključena možnost, da so započetniki tega peklen-1 skega naklepa poiskali baš njega, da bi izvršil njihovo namero, ker so računali z njegovo pozabljivostjo. Človek, ki ima tako slab spomin, kakor ga kaže Ljubimkovič, jih gotovo ne bo mogel izdati. smo dobili nov baldahin (nebo), ki je prav lep, stane pa tudi ne preveč. Poljanci se ponašamo, da imamo monštranco, ki je zgodovinska dragocenost. Dobili smo jo od mekinjskega samostana, ki je bil razpuščen za časa cesarja Jožefa. Mon-štranca je romala že po raznih razstavah. Tako je bila lani v Ljubljani in Škofji Loki. Sadna letina kaže tudi letos prav dobro. Nekaj gotovo k temu pripomore boljša naga sadnega drevja, ki se je uveljavila pri nas. Zadnje dni, ko, so postavljali tesarji pri novem Debeljakovem hlevu ogrodje, je spodrsnilo nekemu delavcu, da je padel iz višina 15 metrov globoko. Na srečo se je le nekoliko pretresel. «Domovina», kljub gospodarskim težavam polnoštevilno prihaja k nam. Ljudje pač vedo* kdo dela zanje. Prav tako se drži Vodnikova družba, ki se je vedno bolj oklepamo, kar je tudi znamenje napredujoče prosvetljenosti med nami. IZ POPOTNIKOVE TORBE POLJANSKE NOVICE. Poljane nad Škofjo Loko, maja. Tudi nas je presenetilo, ko smo izvedeli, da se je naš poslanec g. Barle pod piitiskom moral odpovedati svojemu mandatu. Prej so bili razni duhovniki poslanci, pa ni nihče ugovarjal. Slabe dneve imamo. Pravijo, ker je na dan sv. Urbana deževalo, bomo imeli dež do sv. Marjete vsak dan. Pa menda ne bo tako. Letos po dolgih letih se sv. Rešnjega telesa procesija zaradi dežja ni mogla vršiti. Opravili pa so vendar obrede v cerkvi od oltarja do oltarja. Lansko leto 90LETNA BELOKRAJINSKA KORENINA. Semič, maja. V začetku letošnjega leta je slavil 901etnico svojega rojstva res prava belokrajinska korenina Matija Judnič iz Stranske vasi pri Semiču. Ko je bil Matija še deček, so ga dali učit za krojača. To je bilo v tistih letih, ko so pri nas izdelovali obleko pretežno iz konopljenega in lar.enega platna. Pa Matiji krojaštvo ni ugajalo, zato se je lotil kolarstva. Matija je bil precej po svetu, dokler se ni oženil in si postavil hišice. S pokojno ženo, ki je umrla stara 85 let, je imel tri sinove in eno hčer, od katerih je Jože, ki je bil mnogo let starosta semiškega Sokola in je vršil posle župana do svoje smrti, pred leti preminil. No, oče Matija je še vedno čvrst in rad bere tudi «Domovino». Bodi mu prisojenih še mnogo let! SMRT PRILJUBLJENE MLADENKE. Sv. Bolfenk pri Središču, maja. Žalostno so zapeli bolfenski zvonovi v torek 17. t. m., ko je preminila naša priljubljena Julka Kolaričeva iz Vodranskega vrha. Zapustila nas je Julka stara komaj 19 let. V cvetoči dobi svojega življenja in še zraven v cvetoči dobi leta je šla od nas. Bila je pridna in vzgledna mladenka, zato je tudi bila vsa njena rakev posuta z venci in svežim cvetjem. Mnogo ljudi je spremljalo Julko na njeni zadnji poti in ko so položili njeno truplo v hladno zemljo, menda ni bilo pogrebca, ki bi se mu ne zalesketale v očeh solze. Bodi dobri mladenki, ki je morala tako zgodaj zapustiti našo solzno dolino, ohranjen lep spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! TREBANJSKE NOVICE. Trebnje, maja. V nedeljo 5. junija priredi naše sokolsko okrožje zlet v zvezi z okrožnimi tekmami v Krmelju-Št. Janžu. Spored: v soboto 4. junija bo ob pol 23. zbor sodnikov; v nedeljo 5. junija se prično ob 7. zjutraj okrožne tekme vseh oddelkov; po prihodu dopoldanskega vlaka ob četrt na IL bo sprevod v Št. Janž, a ob pol 1. izkušnje za popoldanski nastop, ki se bo začel točno ob 15. Program telovadbe bo prav pester in bo obsegal poleg obveznih saveznih vaj tudi okrožne tekme moške in ženske dece za okrožno prvenstvo. Za zaključek bo sledila orodna telovadba vseh oddelkov, pri kateri nastopijo vsa okrožna društva s sodelovanjem bratskih društev novomeškega okrožja. Na svidenje v Krmelju 5. junija! Našo vas sta zapustiia prometnik g. Gregorc, ki je odšel v Višnjo goro, in član finančne kontrole g. Honigman, ki je prestavljen na Bohinjsko Bistrico. Na mesto zadnjega je prišel te dni z Rakeka g. Ivan Hočevar. Vsem trem na novih mestih mnogo uspehov! Pred dnevi se je vršil v občinski pisarni ustanovni občni zbor nove vsedržavne stranke, ki je Ibil zelo dobro obiskan. Na njem sta govorila narodni poslanec g. Kline in novomeški župan g. dr. Režek. Za predsednika krajevne organizacije je bil izvoljen g. inž. Brovet in za odbornike sami ugledni gospodarji iz vasi in okolice. Med številnimi zborovalci je bilo celo nekaj članov bivše Slovenske ljudske stranke. Tukajšnji Sokol ponovno opozarja občinstvo In sosednja bratska društva na društveni nastop, ki bo v nedeljo 19. junija v Trebnjem. Vabljeni! PREKMURSKI GLASNIK Največja prekmurska opekarna je ustavila obrat. Opekarna v Puconcih, last podjetnika Hart-nerja v Murski Soboti, je največje podjetje v Prekmurju. V svojih obratih je zaposlovala okrog 200 delavcev. Zaradi pomanjkanja naročil pa je opekarna pred krakim ustavila svoj obrat in odpustila delavce. Za Puconce in okolico je to prav hud udarec. Strela je udarila v hišo. Te dni so bile v okolici Murske Sobote precejšnje nevihte z nalivi in močnim grmenjem. Med nevihto je udarila strela v hišo posestnice Verone Ciglerjeve v Borejcih in provzročila precejšnjo škodo. Strela je razdejala dimnik, poškodovala tudi streho, potem pa porušila in zažgala shrambo. K sreči se ni vžgala hiša in tudi človeških žrtev ni bilo, dasi so bili vsi stanovalci doma. Nevaren požar. Nedavno okrog polnoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Aleksandra Počiča v Panovcih. Ker je bila stavba lesena, jo je ogenj na mah zajel in prešel tudi na sosednje zgradbe, ki so bile prav tako iz lesa. Požar je zavzel prav nevaren obseg in je začel ogražati poslopja sosedov v neposredni bližini. Nekaj trenutkov nato se je že vnelo gospodarsko poslopje soseda posestnika Novaka, kateremu je požar provzročil največ škode, ker je. bil zavarovan le za malenkostno vsoto. Novaku je z gospodarskim poslopjem vred, v katerem se je nahajalo mnogo krme, zgorela tudi klet, kjer so se nahajali sodi in razna živila. Le hitri pomoči požrtvovalnih gasilcev se je zahvaliti, da ni postal ogenj usoden za vso vas, ki ima mnogo lesenih zgradb. Vse okoliščine pričajo, da je bila na delu požigalčeva hudobna roka.. Večji požar pri Murski Soboti. Pred dnevi okrog polnoči je nastal ogenj pri posestniku Ko-cijanu Štefanu v Martjancih, ki mu je zgorelo obširno gospodarsko poslopje. Kljub gašenju številnih gasilnih društev ni bilo mogoče preprečiti, da se ogenj ne bi razširil na sosednja poslopja. Sosednji kravji in konjski hlev je kmalu zajel plamen, iskre so se vsule na kolarnico, odkoder se je požar razširil še na stanovanjsko hišo. Vse goreče stavbe razen gospodarskega poslopja so bile krite s slamo in zgrajene iz lesa. Le stanovanjsko hišo so delno rešili; pogorela je le streha. Z največjim naporom se je posrečilo rešiti živino iz hlevov, medtem ko sta gospodarsko orodje in krma postala žrtev plamenov. Zet je ubil taščo. Pred leti se je priženil iz Trnja v Dolnjo Bistrico h Gyevekovim Peterec Jožko. V začetku sta bila v družini mir in soglasje. Počasi se je pa ta sloga izpremenila v stalne prepire. Neposrednji povod za usodni prepir je bil malenkosten. Zet Jožko je prišel domov in šel v kuhinjo, da poišče v peči jed. Žena je bila tedaj na polju. Peterec je vzel zajemalko, a v tistem trenutku je priskočila tašča in mu jo vzela, češ: neupravičeno na receptih predpisavali žganje. Žganje je namreč mogoče dobiti v Ameriki na postaven način le v lekarni z zdravniškim receptom. V Baltimoru so pred kratkim odkrili tajno tovarno žganja prav tik vladne palače. Ta tovarna je bila ena največjih v vsej Ameriki. Samo stroji so vredni pol milijona dolarjev. Resnična je tudi naslednja zgodbica: Gerad Pinnen, sluga pri filmskem ravnatelju Franku Borzageu v Holljrwoodu, se je v prostih urah, ko gospoda ni bilo doma, tako nalezel žganja iz tako z:vane lekarne svojega gospodarja, da je obolel in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Gospodar ga je seveda odpustil iz službe. Ko pa je sluga v bolnišnici ozdravel, je takoj vložil proti svojemu bivšemu gospodarju tožbo za odškodnino. Sodišče je sedaj razpravljalo o tej čudni tožbi in res obsodilo ravnatelja Franka Borzagea, da mora plačati svojemu bivšemu slugi 45.000 dolarjev odškodnine zato, ker se je po njegovi krivdi smrtno nevarno opil. X Volkulja je vzgajala dva otroka. Indijski misijonar Singh, ki je prepotoval vso Bengalijo, pripoveduje prav zanimivo zgodbo: «Ko smo nekega dne prišli v kraj, obdan od gozdov, so se moji spremljevalci Indijci obotavljali nadaljevati z menoj pot skozi pragozd. Dejali so, da bivajo v pragozdu hudobni duhovi, ki so z volkovi v zvezi. Ker so mi tudi drugi Indijci govorili, da so v tem delu pragozda v resnici že večkrat opazili prečudna bitja, sem sklenil dognati, koliko je na. tem resnice. Ko smo nekaj dni tavali po mračnem pragozdu, smo zagledali v goščavi volkuljo. Med njenimi sprednjimi nogami je ležal otrok. Volkulja se nam je najprej hotela postaviti po robu, ko pa je videla, da je premoč prevelika, je pobegnila v goščavo. V gošči smo potem naleteli v naše največje presenečenje še na deklico, staro kakih šest let. Ta otrok pa se ni dal ujeti. Srdito je praskal in grizel okoli sebe. Slednjič pa se je nekemu spremljevalcu vendar posrečilo, da ga je ukrotil ter mu zvezal roke in noge. Otrokovo telo je bilo čez in čez opraskano in polno brazgotin. Na kolenih je imel velike rane, najbrže zato, ker je pri hoji posnemal volkuljo in se plazil po vseh štirih. Oba otroka smo oddali v neko zavetišče. Najmlajši otrok je umrl leta 1921., starejši pa živi še danes, toda ni se razvil v rednega človeka, čeprav je bil deležen najskrbnejše vzgoje. Vse njegovo jezikovno znanje sestoji iz nekaj besedi in še te besede izgovarja deklica z največjo težavo. Nasprotno sta ji vid in sluh nenavadno dobro razvita. Tako zavoha sirovo meso že iz velike daljave. Jok in smeh sta ji neznana. V prvih letih si je vedno zopet strgala obleko s telesa, dokler je nismo slednjič oblekli v močan jopič, kateremu ni bila kos. Šele v zadnjih letih se je dekletce navadilo pri jedi rabiti žlico, prej pa se je posluževalo pri jedi samo prstov in ust. Kako sta otroka zašla med volkove, nismo mogli točno ugotoviti. Prav tako tudi ne, kako dolgo sta živela med njimi. Razlagali pa smo si reč tako, da je volkulja najbrže izgubila svoje mladiče in si v zameno prilastila otroka. Z genljivo materinsko ljubeznijo je morala volkulja skrbeti za otroka in ju učiti raznih spretnosti in sposobnosti, katere je sicer učila mlade volčiče.» X Zdehanje nam je ostalo iz pradavne preteklosti. Po mnenju berlinskega profesorja Pei-pra je nam zdehanje ostalo iz davne preteklosti, ko so bili naši pradedje pred milijoni let še napol živali. Znano je, da tudi živali zdehajo in da zdehajo celo vodna bitja, ki nimajo velikih možganov. Zdehanje leži v spodnjih plasteh možganov in je prastara dediščina. V pradavnih časih je pa bilo zdehanje prav za prav dihanje. Način, kako zdaj dihamo, nam ni bil prirojen, temveč smo ga pridobili z razvojem. Pri tem je pa ostal spomin na prvotno dihanje, ki je bilo kakor rečeno naše zdehanje. Če smo utrujeni, se naenkrat pojavi v obliki, kakršna je bila pred mnogimi milijoni let. Takoj nato pa običajno dihalno središče zopet prevzame svojo oblast. Pri zde-hanju postanemo torej za 'lip bitje, kakršno smo bili pred milijoni let. Profesor Peiper zna razlagati tudi zdehanje od dolgega časa. Mož pravi, da zdeha celo pes, če ne ve, kaj početi. X Žival jim je več kakor človek. V Chicagu je nedavno umrla starejša dama, velika ljubiteljica psov in mačk, ki je vse svoje imetje v znesku 40.000 dolarjev zapustila svojim četveronož-nim prijateljem. V oporoki je navedla, naj se denar porabi za gradbo zavetišča za bolne pse in mačke, del tega premoženja je pa določila za izpopolnitev že obstoječe bolnišnice za male živali v Chicagu. Sorodniki stare dame seveda z oporoko niso zadovoljni in zahtevajo sedaj od sodišča, naj oporoko razveljavi, češ, da stara dama itak ni bila pri zdravi pameti. Seveda je vprašanje, ali bodo kaj dosegli, kajti ameriška sodi-Sča v tem pogledu ne popuščajo in neredki so primeri, ko postanejo domače živali, zlasti psi, mačke in tudi papige, dediči ogromnih premoženj. — V New Yorku je stara devica Margareta Howardova zapustila svoje ogromno premoženje psom, a dve njeni nečakinji sta vložili tožbo za razveljavljenje oporoke. Dosegli nista ničesar, bili sta celo prisiljeni, da sta plačali stroške obravnave. Zanimivo je, da je bila Howardova tako zaljubljena v svoje pse, da je v oporoki zahtevala, naj se denar v primeru smrti njenih ljubč-kov porabi za gradbo zavetišča. — V Parizu je nedavno umrla neka ruska princesa, ki je vse svoje premoženje v znesku 18.000 dolarjev zapustila svojemu psičku. Njena želja je bila, da se po smrti psu postavi lep nagrobni spomenik. Zanimivo je, da tudi v tem primeru sorodniki niso ničesar opravili in je sodišče psu priznalo premoženje. \ZA SMEH IN KRATEK ČAS Najboljše uspavalno sredstvo. A: iNobeno noč ne morem spati. Nobeno sredstvo mi več ne pomaga.* B: «Imaš morda pri rokah kakšno lahko štivo ali gramofon? No, če nimaš ne enega ne drugega, potem pa pošlji ženo kam k sorodnikom. To ti bo gotovo pomagalo !> Razumljivo. A: «Neki raziskovalec trdi, da živi v Afriki zver, ki se je boji celo lev.* B: «To bo najbrž levinja .. .>' V šoli. Učitelj: cjanezek, ali poznaš tekočino, ki nikoli ne zamrzne?* Janezek: «Vrela voda, gospod učitelj...»; Ne ve. Nov stanovalec: «Streha je v takem stanju, da mi dežuje na glavo. Koliko časa pa bo to še trajalo?* Gospodar: