Rdeči križ in brigada
Prva oblika specializirane mladinske delovne brigade pri nas je bila mladinska delovna brigada Rdečega križa. To bri-gado sestavljajo vzgojiteljice, medicinske sestre in tehnične čete. Vsako leto je bila sestavni del akcij v Suhi krajini in na Brkinih, lani patudiv Posočju. Ker pa so potrebe po tovrstni brigadi vedno večje, se bo letos vključila tudi v akciji na Kož-bani in na Goričkem. Vseh akcij se bo udeležilo 32 briga-dirjev brigade Rdečega križa, predvsem vzgojiteljice. Njen organizator je Republiški svet Rdečega križa v sodelovanju s strokovnimi šolami, Skup-nostj o otroškega varstva in po-sameznimi vzgojnovarstveni-mi zavodi na področju delo-višč mladinskih delovnih brigad.
Ze samo ime nam pove, da brigada Rdečega križa nima enakih nalog kot ostale briga-de. Njeno delo ni graditev vo-dovoda, cest ali določenih ob-jektov. Brigada se ne ukvarja z dviganjem standarda, ampak skrbi za dviganje socializacije, higiene, z varstvom in vzgojo otrok. V krajih, kjer dela, namreč otroci ne poznajo ustanov, kot je vrtec in tudi ne poznaj o iger na modernih otro-ških igViščih. Tudi njihove igre se v mnogočem razlikujejo od iger naših, mestnih otrok. Ti otroci so doma s kmetij in glavna njihova dejavnost je na polju, na kmetiji. Velikokrat so ločeni - teritorialno od drugih otrok v vasi. Temu primerno je tudi njihovo vedenje in ob-našanje. Starši imajo le malo časa, zato se ne posvečajo po-sebej otroku. Tudi za higieno skrbijo sami, kolikor pač znajo. In stemiotrokiseukvar-ja brigada Rdečega križa. Po vnaprej določenem programu je organizirano redno varstvo v vrtcu. Iz odročnih vasi jih po-bere vsako jutro kombi in v vrtcu ostanejo skupaj šest ur.
Dosedanje delo je pokazalo, da ima brigada velike uspehe.
Radi jo imajo starši in otroci. Kako le ne? Otroci niso več sami in marsičesa se naučijo, od pesmic, izdelovanjaigračin slikanja, pa do družabnih iger. Brigada Rdečega križa ima še vrsto želja, ki jih nameravajo uresničiti v prihodnjih letih. V teh slabo razvitih krajih, kot jim pravimo, niso problem samo otroci. Pomagati je po-trebno tudi starejšim in one-moglim občanom, pa tistim, ki nimajo več volje do življenjain dela. Vse te je potrebno vklju-čiti v aktivno sodelovanje pri graditvi naše samoupravne so-cialistične družbe. Ni namreč dovolj, če ponudimo le našo moč, dati moramo tudi košček svojega srca.