20

Ena reč O/, n. kr.

Hitri

liesisr

VO /SA

z ozirom 0

na sedanji denar

po

avstrijski veljavi

in

na novo mero in vago.

7. popolnoma predelani in
popravljeni natis.

f\.  /to c f-f.

V Ljubljani 1880.

Založil Janez Giontini.

OtCOt-fiTif-

Kaj in kje se najde?

stran

Predgovor, zakaj je nov
natis. 3

Uvod, obravnava razni av¬
strijski denar in njega
pripraven drobiž z ozi¬
rom na novo mero . . 5

I. tabela. Bazložena cena

za 1 do 2000 reči, ce vel¬
ja posamezna pol kraj-
cerja do 99 kr.15

II. tabela. Izštetev ob¬
resti po 4, 5, in 6 od
sto za 1 do 10.000 gld.
av. v. a) na leto, b) na
pol leta, c) na mesec z
opomba kako se izštevi-
lijo tudi veže obresti . 255

lestvice kolekovne ali
štempeljske z naukom,
kdaj in kako so rabiti 277

stran

O novi meri.

Pouk splošni.285

Dolgostna mera za ro¬
kodelce . 294:

Dolgostna mera za striž¬
no blago 301

Nova utežna mera . .313
Otla mera za tekočine 326
Otla mera za razsipčno

blago.336

Dodatek.

Cena po meterski meri
in vagi, t. j. kakošno
ceno ima blago po novi
meri z ozirom na staro 343
Lot — Dekagram ... 344
Funt — Kilogram . . 348
Cent — 50 Kilogramov 354
Bokal — Liter ....  356
Vedro — Hektoliter . . 361
Vatel — Meter .... 363

Predgovor.

Ker se je „Hitri raču¬
nar” petega natisa že po¬
polnem razprodal, nam je
to prijeten dokaz, da se
je ta priročna knjižica v
slovenskem narodu zelo
razširila in priljubila. To
nam daje tudi povod, da
spravimo zopet nov natis
na svitlo, in ker je v nji
tu in tam že kaj zastare¬
lega bilo, nastala je po¬
treba, da se v marsičem
popravi in predrugači ter
nepotrebnosti z boljšimi
pripomočki nadomestijo.

1 *

4

Vsakdanjega življenja po¬
trebe, kupčija in promet
ljudi vedno bolj /modru¬
jejo in uče, kako si mo¬
rejo svoje delovanje okraj¬
šati in stanje olajšati. Na
dejanske potrebe ozirajoč
se smo uravnali zopet ta
nov natis „Hitrega raču¬
narja”, in nadejamo se,
da bode častito občinstvo
po tej knjižici v novi ob¬
leki z ravno takim vese¬
ljem seglo, kakor po prejš-
nem natisu.

Idi toraj „Hitri raču¬
nar” dalječ okrog po slo¬
venskem svetu, ter bodi
zanesljiv pripomočnik pro¬
dajalcem in kupcem, ki
te bodo potrebovali. Z
Bogom!

Založništvo.

Uvod.

S cesarskim patentom
dne 27. aprila 1858 je
bilo določeno, da se 1.
novembra 1858 vpelje
nova „avstrijska veljava”
kot edino postavni denar
z & vso Avstrijo. Po tej
veljavi se kuje iz pol
kilograma čistega srebra,
45 novih goldinarjev. Da
Se  goldinar razdeli na 100
delov, kterim pravimo
krajcarji ali novci, je vsa¬
kemu znano.

Kovani denarji so:

a) zlati.

Najnavadnejši so ce¬
sarski cekini, katerim

6

je pervotnacena 4 gld. 77
krajcarjev. Kakor vsako
blago, tako tudi zlato in
zlati denar nima stano¬
vitne cene, temuč je zdaj
dražje, zdaj ceneje. Spre¬
menljivo vrednost zlata
beremo vsaki dan po čas¬
nikih, ki nam kažejo, kako
stoje kurzi zlata, srebra
in denarnih papirjev, reci¬
mo : .deržavnih obligacij
i. f. d.

Razun malih cesarskih
cekinov so tudi zlati po
4 cekini skupaj; cena jim
je tudi 4kratna, to je
19 gold. 9 kr,

Dalje so zlate „krone”
po 13 gold. 87 kr. inpol-
kronepo 6gold. 94kr.Tudi
cekini avstrijski po 20
frankov ali 8 gold in po

7

10 frankov ali 4 gold se
nahajajo v kupčiji.

b) ereberni:

1.  ) dvogolrlinarji,

2.  ) goldinarji in

3.  ) četertgoldinarji.

Vsak goldinar tehta do¬
brih 12 i / 3  gram o v, in v 1000
delih kovanega srebra je
900 delov čistega, in 100
delov primešpa.

Cetertgoldinar tehta do¬
brih 5Vs gramov, a srebro
je slabeje, ker je na 1000
delov zmesi le 520 či¬
stega srebra.

Za drobiž  imamo:

4-) dvajsetico, ali 1 / 6  gold.
0-) desetico, ali Vio n
6.) petak, ali Vso S old -
Umeje se, da je to
srebro slabeje, ker se iz

8

pol kilograma finega sre¬
bra naredi 75 fl. Pri dva-
seticah je le pol, pri dese¬
ticah 2 petini in pri pe-
takih (groših) samo 7 dvaj¬
setin čistega srebra, drugi
veči del je bakren pri¬
meseh.

Mnogo starejega srebra
se tudi nahaja med ljud¬
stvom; zlasti so dobro
znani Levantinski tolarji
s podobo cesarice Marije
Terezije in letnico 1780.
Jstotako niso nenavadni
„Križevci” po 2 gld. 31 kr.
z letnico 1797, dalje
dvojni zvezni tolarji po
3 gold. in mali zvezni
tolarji po 1 gld. 50 kr. —
Od cesarja I^erdiuanda I.
z letnico 1848 so še tu
in tam najti tolarji po

9

2 gld. 10 kr. av. v. Jed-
nake vrednosti so tolarji
z letnico 1815, ki so bili
kovani za časa cesarja
Franca I. —

Po vsej Nemčiji je zdaj
vpeljan denar, ki ga zo-
vejo „Mark”, ki po našem
denarji plača 60 kr. Ta
srebern denar se deli v
100 delov, kakor naš gol¬
dinar. Stotino „marke”
imenujejo vinarje. Posa-
mesni vinarji in po dva
so od brona kovani. Na
pol kilograma pervih na¬
štejemo 150, in družili 250.

c} bakreni.

1.  ) četertaki, 25za lgold.

2.  ) krajcarji, 100 za 1
gold., pravimo jim tudi
novci.

10

3.) polkrajcarji ali pol-
novci, po 200 za 1 gol¬
dinar. Vtisneno imajo
drobčevo številko 5 / 10  t. j.
pet desetincev.

Opomba. Pri računih
pišemo desetice na pervo
mesto za goldinarje kraj-
cerje na drugo, in kraj-
cerjeve desetine na tretje
mesto, n. p. 15 - 385 gld.
t. j. 15 celih gold. 3 dese¬
tine, 8 stotin in 5 tisučin
goldinarja, ali kar je vse
jedno: 15 gold. 38inpolkr.

Glavna stvar pri našem
denarji je to, da se gol¬
dinar deli v drobiž, dese¬
tine in stotine, s katerimi
vsakoršni račum lahko in
hitro zgotovimo.

Odkar imamo novo me-
tersko mero in vago, je

11

ta uredba še mnogo veče
praktične vrednosti, kajti
pri kupovanji in proda¬
janji izračunimo takoj
ceno popripravuih sklepih,
da nam ni treba mnogo
truda. Tega pri starem
denarji in pri stari meri
nismo bili v stanu. Naj
podamo tukaj nekoliko
tacih pravil:

1. Kolikor krajcerjev
stane lkilogram, ravno to¬
liko goldinarjev 1 meterski
cent (100 kil.)

2. Kolikor goldinarjev
velja 1 kilogram, toliko
krajcarjev 1 dekagram.

3. če velja 1 kilogram
le en del goldinarja (nekaj
krajcarjev), tedaj se ra¬
čuni za en dekagram ravno
takošen del krajcarja.

12

4. Kakor se goldinar
drobi v krajcarje ali stoti¬
ne, ravno tako si lahko mi¬
slimo krajcar zdrobljen na
stotine. Kolikor celili kraj¬
carjev plačamo za 1 kilo¬
gram, toliko krajcerjevih
stotincev velja 1 deka¬
gram. Če velja 1 kilogr.
50 kr., tedaj se plača za
1 dekagr. 8o / 100  kr. to jo
pol krajcarja ( 5 / 10 ). če je
kilogram po 85 kraje, je
dekagram po 86 / 100 , to je
nekaj več, ko 3 četertine
kr. kar sme vsak za cel
krajcar zaračuniti, ako
ni s polkrajcarjem zado¬
voljen.

Opomba.  To naj bi
naše gospodinje posebno
dobro pomnile, ker morajo
pri kupovanji za dobro

13

mero, za kilogramov pre¬
sežek ali preostanek dosti¬
krat več plačati, kakor
gre prodajalcu, ker ta ne
ve, koliko bi računil za
par dekagramov, ali pa
greši na nevednost kupca.

5. Kolikor desetic za 1
meter, toliko krajcerjev
za 1 decimeter, in na¬
robe.

6. Kolikor kr. 1 liter,
ravno toliko gld. velja
1 Hektoliter (100 litrov).

Odkar je mera in vaga
tako vravnana, kakor naš
denar, nam je številjenje
neizrečeno polajšano, in
naj se le enkrat priva¬
dimo te vzajemnosti, po¬
tem bodemo hvaležni
slavni vladi za novo vpel¬
jano metersko mero.

Dokler pa še ni vsakteri
privadil se razmer med
staro in novo mero, toliko
časa je treba, da vidimo
z natančnimi številkami
razjasnene razlike v pri¬
ročnih knjižicah, in taka
knjižica naj bode naš
„ hitri računar”.

L tabela.

Razložena cena

za 1 do 2000 reči,

če velja posamezna pol kraje,
do 99 kraje.

16

Ena reč 7. n. kr-

Ena reč l / 2  n. kr.

18

Ena reč I n. kr.

19

Ena rec I n. kr.

Ena reč \%  n. kr.

22

Ena reč 2 n. kr.


Ena reč 2 n. kr.

24

Ena reč 27, n. kr.

25

Ena reč 2’/» n. kr.

2

26

Ena reč 3 n. kr.

27

Ena reč 3 n. kr.

28

Ena reč 3V* n. kr.

Ena reč 3V*

Reči

25

36

2?

28

29

30
40
50
60
70
80
90

100

soo

300

400

500

600

700

800

900

1000

SOOO

gold.

1

1

1

1

2

2

2

3

3

7

10

14

17

21

24

28

31

35

70

n. kr.

n. kr.

877 ,

91

94 %

98

1 %

5

40

75

10

45

80

15

50

50

50

50

50

30


Ena reč 4 n. kr.




31

Ena reč 4 n. kr.

32


Ena reč 4 1 /, n - kr.

Ena reč 47* n. kr.

33

2 **

M

Ena reč 5 n. kr.

35

Ena reč 5 n. kr.

3r>

Ena reč 5% n. kr.


37

Ena reč 5y s  n. kr.

o8

Ena reč 8 n. kr.

39

Ena reč 6 n. kr.

40

Ena reč 6 1 /* n. kr.

Ena reč 6 x / 2  rt. kr.

41

I

42

Ena reč 7 n. kr.

43

Ena reč 7 n. kr.

44

Ena reč 7% n. kr.

45

Ena reč 7 %  n. kr.

46

Ena reč 8 n. kr.

Ena reč 8 n. kr.

.

48

E a reč 8 7, n. kr.

4 !)

Ena reč 37 2  n. kr.

t

3

50

Ena reč 9 n. kr.

51

Ena reč 9 n. kr.

[

3 *

52

Ena reč 9’/ a  n. kr.

I

.

53

Ena reč 9>/ 2  n. kr.

54

Ena reč iO n. kr.

55

Ena reč !0 n. kr.

56

Ena reč 10 1 / 2  n. kr.

57

Ena reč 10Va n. kr.

g**

58

Ena reč Sl n. kr.

59

Ena reč II n. kr.

eo

Ena reč IIV 2  n. kr.

Ena reč II '/ 2  n. kr.

G2

Ena reč 12  n. kr.

i lieči
2

3

4

5

6

7

8
9

10

Ji

\2

18

14

15

16
ir
18

19

20
21
22

23

24

gold.

1

1

1

1

1

1

1

1

2

2

2

2

2

2

2

2

n. kr.

24

36

48

60

72

84

96

8

20

32

44

56

68

80

92

4

16

28

40

52

64

76

88

«3

Ena reč !2 n. kr.

I

64

Ena reč I27 2  n. kr.

r

65

Ena reč I2V 2  n. kr.


66

Ena reč 13 n. kr.


67

Ena reč 13 n. kr.

L

68

Ena reč 13V 2  n - k' - -

Ena reč 13V 2  n ' kr.

70


Ena reč 14 n. kr.

71

Ena reč 14 n. kr.

72

Ena reč 14-Va n - kr.

I

!“

73

Ena reč 14V* n. kr.

i

74

Ena reč 15 n. kr.

75

Ena reč !5 n. kr.

I

76

Ena reč 15V 2  n. kr.

77

Ena reč l5 l / 2  n. kr. *

78

Ena reč 16 n. kr.

79

Ena reč 16 n. kr.

80

Ena reč 16Vs n- kr.

81

Ena reč 16Va n. kr.

4. **

82

Ena reč 17 n. kr.

Ena reč 17 n. kr.

84

Ena reč 17Vs n kr.

85

Ena reč I7 : / S  n. kr.

86


Ena reč 18 n. kr.

r

i

87

Ena reč 18 n. kr.

88

Ena reč 18 y 2  n. kr.

89

Ena reč I8V2 n - kr-

90

Ena reč 19 n. kr.

Ena reč i9 n. kr.

91

I

92

Ena reč 19% n, kr.

I

93

Ena reč 19 l / 2  n- kr.

94

Ena reč 20 n. kr.

95

Ena reč 20 n. kr.

96

Ena reč 21 n. kr.


97

Ena reč 21 n. kr.

5

98

Ena reč 22 n. kr.

Ena reč 22 n. kr.

5 *

100

Ena reč 23 n. kr.

101

Ena reč 23 n. kr.

102

Ena reč 24 n. kr.

103

8

Ena reč 24 n. kr.

104

t,

Ena reč 25 n. kr.

105

Ena reč 25 n. kr.


106

Ena reč 26 n. kr.

Reči

2

3

4

5

6

7

8
9

10

11

\2

13

14

15

16

17

18
19
SŽO
21
22

23

24

gold.

1

1

1

1

2

2

2

2

3

3

3
»)
O

4
4
4

4

5
5
5

5

6

n. kr.

52

78

4

30

56

82

8

34

60

86

12

38

64

00

16

42

68

04

20

46

72

98

24

107

Ena reč 26  n. kr.

108

Ena reč 27 n. kr.

109

Ena- reč 27 n. kr.

110

Ena reč 28 n. kr.

111

Ena reč 28 n. kr.

112


Ena reč 29 n. kr.

Reči

a

s

4

5

6

7

8
9

10

11

ia

13

14

15

16

17

18
19

ao

ai

aa

a3

a4

gol(i.

1

1

1

2

2

2

2

3

o

O

o

O

4
4
4

4

5
5

5

6
6
6
6

n. kr.

58

87

IG

45

74

3

32

61

90

19

48

77

G

35

G4

93

22

51

80

9

38

67

96

113

Ena reč 29 n. kr.

114

Ena reč 30 n. kr.

Ena reč 30 n. kr.

*

116

Ena reč 31 n. kr.

117


Ena reč 31 n. kr.

K

118

Ena reč 32 n. kr.

'

119

Ena reč 32 n. kr.

'

120

!

Ena reč 33 n. kr.

121

Ena reč 33 n. kr.

1

6

122

Ena reč 34 n. kr.

r


*


123

Ena reč 34 n. kr.

e

124

Ena reč 35 n. kr.

Ena reč 35 n. kr.


126

Ena reč 36 n. kr.

127

Ena reč 36 n. kr.

128

Ena reč 37 n. kr.

129

Ena reč 37 n. kr.

6 **

130

Ena reč 38 n. kr.


131

Ena reč 38 n. kr.


132

Ena reč 39 n, kr.

133

Ena reč 39 n. kr.

134

Ena reč 40 n. kr.


135

Ena reč 40 n. kr.

I

136

137

Ena reč 41 n. kr.

[

138

Ena reč 42 n. kr.

139

Ena reč 42 n. kr.

140

Ena reč 43 n. kr.


141

Ena reč 43 n. kr.

.

142

Ena reč 44 n. kr.

1


143

Ena reč 44 n. kr.

i

144

Ena reč 45 h. kr.

145

Ena reč 45 n. kr.

7

146

Ena reč 46 n. kr.

147

Ena reč 46 n. kr.

1

7

148


Ena reč 47 n. kr.

i

149

Ena reč 47 n. kr.

i

150

Ena reč 48 n. kr.

151

Ena reč 48 n. kr.


152

Ena reč 49 n. kr.

153

Ena reč 49 n. kr.

154

Ena reč 50 n. kr.

155

Ena reč 50 n. kr.

156

Ena reč 51 n. kr.

157

Ena reč 51 n. kr.

!

158

>

Ena reč 52 n. kr.

159

Ena reč 52 n. kr.

160


I\

161

Ena reč 53 n. kr.

162

Ena reč 54 n. kr.

L

163

Ena reč 54 n. kr.

v

164

Ena reč 55 n. kr.

1(55

Ena reč 55 n. kr.

L

166

Ena reč 56 n. kr.

L

167

Ena reč 56 n. kr.

168

Ena reč 57 n. kr.


169

Ena reč 57 n. kr.


8

Ena reč 58 n. kr.

171

Ena reč 58 n. kr.

[

172

Ena reč 59 n. kr.

v

I

173

Ena reč 59 n. kr.

,

174

Ena reč 60 n. kr.

175

Ena reč 60 n. kr.

L

176

Ena reč 61 n. kr.


177

Ena reč 6! n. kr.

L

8 **

178

Ena reč 62 n. kr.


179

Ena reč 62 n. kr.

180

Ena reč 63 n. kr.

181

Ena reč 63 n. kr.

182

Ena reč 64 n. kr.

183

Ena reč 64 n. kr.

L

184

Ena reč 65 n. kr.

185

1

Ena reč 65 n. kr.

186

Ena reč 66 n. kr.

i

187

Ena reč 66 n. kr.

188

Ena reč 67 n. kr.

L

189

Ena reč 67 n. kr.

L

190

Ena reč 68 n. kr.

191

Ena reč 68 n. kr.

L

192

Ena reč 69 n. kr.

193

Ena reč 69 n. kr.

194


Ena reč 70 n. kr.


195

Ena reč 70 n. kr.


9

1%

I

Ena reč 71 n. kr.

197

Ena reč 71 n. kr.


198

Ena reč 72 n. kr.

199

Ena reč 72 n. kr.


200

Ena reč 73 n. kr.

201

Ena reč 73 n. kr.

202

Ena reč 74 n. kr.

Ena reč 74 n. kr.

Ena reč 75 n. kr.

204

lleči

2

3

4
a
6

7

8
9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20
21
22

23

24

gold.

1

2

3

3

4

5

6
6

7

8
9
9

10

11

12

12

13

14

15

15

16

17

18

n. kr.

50

25

75

50

25

75

50

25

75

50

25

75

50

25

75

50

25

Ena reč 75 n. kr.

2 05

20(5

Ena reč 76 n. kr.

207

Ena reč 76 n. kr.

208

Ena reč 77 n. kr.

I

209

Er, a reč 77 ti. kr.

210

Ena reč 78 n. kr.


211

Ena reč 78 n. kr.

212

Ena reč 79 n. kr.

k

213

I

Ena reč 73 n. kr.

214

Ena reč 80 n. kr.

215

Ena reč 80  n. kr.

216


Ena reč 8! n. kr.

I

217

Ena reč 81  n. kr.

10

218

Ena reč 82 n. kr.

219

Ena reč 82 n. kr.

10

220

Ena reč 83 n. kr.

221

Ena reč 83 n. kr.

Ena reč 84 n. kr.

222

223

Ena reč 84 n. kr.


224

i.

Ena reč 85 n. kr.

225

k

Ena reč 85 n. kr.

10 **

226

i.

Ena reč 86 n, kr.

i

227

Ena reč 86 n. kr.

228

>

Ena reč 87 n. kr.

Ena reč 87 n. kr.

229

230

Ena reč 88 n. kr.

232

Ena reč 89 n. kr.

233

Ena reč 89 n. kr.

234

Ena reč 90 n. kr.

235

237

Ena reč 9i n. kr.

239

Ena reč 92 n. kr.


240

I

Ena reč 93 n, kr.


241

Ena reč 93 n. kr.

242

Ena reč 94 n. kr.

243

Ena reč 94 n. kr.

11

Ena reč 95 n. kr.

2

44

245

Ena reč 95 n. kr.

246

Ena reč 96 n. kr.

247

Ena reč 96 n. kr.

Reči

gold.

n. kr.

25

26

27

28

29

30
40
50
60
70
80
90

100

200

300

400

500

000

700

800

900

1000

2000

248

Ena reč 97 n. kr.

249

Ena reč 97 n. kr.

11**

250

Ena reč 98 n. kr.

251

Ena reč 98 n. kr.

253

Ena reč 99 n. kr.

II. tabela.

Izštetev obresti

po

o, in 6 o«l sto za 1 do
10.000 gld. ay. t.

a) na leto

b) na pol leta

c) na mesec.

25G

Opomba.

Ker se posojila dajo
tudi na veče obresti, k alt o f
so tukaj navedene, n. pij
po 7, 8, 9—10 in še ve<S
od sto, in ker se pri kup'
čiji tudi dobiček izštevij 1
po odstotkih, ki so vecj
kakor se v tej knjiži^ 1
nahaja-jo, ne bode odvedi ]
če omenimo, da se več 0  j
obresti najdejo, ako s 0
sestavijo iz manjših. N®
primer: 7 odstotkov od
18 gold za celo leto s0  j
izve, ako vzamemo k •j j
odstotkom še polovico *  j
odstotkov, to je 90 kr ^ }
18 kr, kar verze 1 S‘‘

8 kr. — Za 8 odstotko'
se vzamejo 2kratni 4 od'
stotki. 9 odstotkov s6
sestavi iz 4 in 5 odst-i
za 10 odstot. se vzai* 16  j

257

2 krat 5 odstotkov. Manjši
obresti se izštevilijo, na
pr. 2 odstotka, če obresti
4 odstotkov razpolovimo.
Ravno tako naredimo s
6 odstotki, kadar gre
samo za 3 odstotke, i. t. d.

258

Obresti 4 od sto.

259


Obresti 4 od sto.

i

2G0

261

Obresti 4 od sto.

262

Obresti 4 od sto.

263

Obresti 4 od sto.

264

Obresti 5 od sto.

265

Obresti 5 od sto.

12

26G

Obresii 5 od sto.

267

Obresti 5 od sto.

12 *

26S

Obresti 5 od sto.

269

Obresti 5 od sto.

270

Obresti 6 od sto.

271

Obresti 6 od sto.

272

Obresti 6 od sto.

m

Obresti 6 od sto.

12 **

274

Obresti 6 od sto.

275

Obresti 6 od sto.

Lestvice

kolekovne ali štempeljske,

vravnane po postavala G. aprila
1856, 13. decembra 1862,

29. februarja 1864 in 8. marca
1876 za izmero kolkovne
davščine po primeri k vred¬
nosti rastoče.

278

Lestvica I.

je merodajavna:

1.  ) za menice, ki so v

domačih deželah izdane in se
morajo plačati v šestih mescih;

2.  ) za menice, ki so v ,

vnanjih deželah izdane in v
dvanajstih mescih plačljive;

3.  ) za prevod (indosament,
giro) na menice, katere so
podveržene lestvici II;

4.  ) za tergovinske nakaznice,
ki so kot menice in imajo
več kot osem dni obroka in f
za zavezne liste;

5.  ) za dolžna pisma o pred-
plačah javnih kreditnih za¬
vodov na deržavne in druge
vrednostne papirje za čas treh
mescev.


279

Pri menjavnih pismih.

čez 18.000 gld. so od vsaeili
1-200 gld. 1 gld. več plačuje, pri
tein se zneski pod 1.200 gl. za
Polne jemljejo.

280

Lestvica II.

velja 1.) za pravna pism»i
katera niso podveržena lest;
vici I., ne lestvici lil., in tudi
ne stanovitnemu koleku po
50 kr.;

2.  ) za menice, ki so v do'
mačih deželah izdane in so v
šestih mescih plačljive;

3.  ) za menice, ki so v vnanjih
deželah izdane in so čez 1 %
mescev plačljive;

4.  ) za poterdila pri teh
menicah, za prevode, kakor
pri lestvici I.

Pravna pisma, ki nis®
podveržena lestvici I. so:

Odkupne pogodbe po vred'
nosti stvari.

Odstrižniki za delnice.

Nakaznice od kupcev in z 6
kupce, če niso v zlatu, in drug 6
po znesku zavarovalnice.

Stavbene pogodbe.

Poroštva pri cenjenih za'
vezah.

Zastave.

Plačilna prepustna pisni 6,
za dolgove.

Pogodbe o službah.

Zakonske pogodbe.

Pobotnice (kvitance) in pr’'
jemni listi.

281

Družbene pogodbe.

Pogodbe na srečo.

Zastavni zapisi; fevdna
Pisma.

Posebna dolžna pisma.

Najemne in zastavne po¬
godbe.

Vrednostne založnine.

Pri številbinem sklepu, ki
ga ne sklepajo kupci in
°bertniki.

Dolžna pisma. Pogodbe.

Pooblastila z izrečenim pla¬
čilom.

Podaljšanje menic.

o

282

II. Pri pravnih pismih.

400 gld. 1 gld. 25 ki-, več plačuje,
pri tem se zneski pod 400 gl*
za polne jemljejo.

283

Lestvica Hi.

Uua veljavo:

, 1.) za kupne pogodbe, men-
Jalske pogodbe in založne po¬
godbe o premičnih, rečeh (t. j.
f azno blagb);

.2.) za plačilna, odstopna
P'sma (cesijo) o drugih, rečeh,
116  o terjavah;

3.  ) za pogodbe o služitvah ;

4.  ) za poterdila dobitkov
pti številjski loteriji;

5.  ) za kup upanja;
b.) za dolžne zapise;

t.) za pogodbe društev na
linice (akcije);

, 8.) za odpovedi pravicam,
^tere so enake premičnim
l ' e &em, izvzemši terjav.

284

III. Pri pravnih pismih.

z 10
20
30
50
100
150
200
400
600
800

1.000

1.200

1.600

2.000
2.400
2.800

3.200

3.600

do

10 gl.
20  „

30

50

100

150

200

400

GOO

800

1.000

1.200

1.600

2.000

2.400

2.800

3.200

3.600

4.000

čoz 4.000 gld. se od vsa®
200 gld. 1 gld. '25 kr. več plačuj®'
pri tem se zneski pod 200 H •
za polne jemljejo.

285

O novi meri.

1. Pouk splošni.

Novi meri je podlaga
»meter”, kar pomenja v
domačem jeziku „mera”.
Polgost metru so dolo-
°ili Francozi proti koncu
Pi'ejšnega stoletja, in so
v  dosego te naravne,
nikdar izgubIjive, jako
J mtanjčne in pripravne
^ere mnogo truda in
Proškov žertovali.

0 izviru metra v tej
knjigi na široko govoriti
1'am prostor ne dovoljuje,
<e r je namenjena kazati
m praktično vporabo.

^ Ka j in koliko je toraj
'fieter?

1 meter je dobrega
P°1 sežnja, ali na tanjko

286

3 čevlje, 1 palec in 11 Va
čertic (skoraj 38 palcev]
prejšne stare mere; ali
pa 1 vatel, 1 četertin*
in pol šestnajstine vatla'

Že dolgo popred, k®
je bila postava o nov*
meri razglašena, so se j'
kupčij skih zalogah dobi'
vali pošeti, z desetih
koncev zloženi. Tudi zdaj
se dobe po 10 kraje, n®
prodaj. Na eni strani
kažejo pošeti staro, n 3
drugi pa novo mero. Z/'
darji, tesarji mizarji i°
drugi obertniki imajo tak 0
zložilno mero. Tudi naš®
šivilje se poslužujejo mf
terske mere, ki jo im»j°
na usnjatim ali tkanj 01
traku zaznamvano. Pravij 0
ji „centimeter”, kteri‘j
štejejo po navadi 1 ^ 0 ’
to pa je poldrugi mete f '
1 meter je toraj ravn°
100 centimetrov.

metrovn desetimi  — ali 1 decimeter razdeljen na 10 ceutimetrov. Pervi centimeter je še

287

Znano je sploh
že, da je 1 va¬
tel =77 3 / 4  centi¬
metrov, da je
toraj krajši nego
1 meter.

a>

a

a

O razdelitvi
metra.

Kakor se gold.
drobi na 10 de¬
lov, kterim pra¬
vimo desetine
goldinarjeve ali
desetice, tako so
deli tudi meter
na 10 koncev, to so
metrove dese¬
tine; kakor dro¬
bimo dalje gol¬
dinar v stotine,
kterim pravimo
kr. ali novci, tako
delimo meter v
sto koscev, to so
metrove sto¬
tine. Goldinar se
naprej tudi deli

288

v tisučine, pa te so tako
majhne, da jih le po pet
skupaj moremo še izpla¬
čevati. Vsakdo pozna pol
krajcarja ( 5 / 10  novca), to
je 5 tisočin gold. Enako
se deli tudi meter j'
(1000) tisoč delcev, ki
se imenujejo metrov®
tisočine. Ena metrov®
tisučina je blizo tolikOi
kolikor srednje debel®
šivanjka. J

Za metrove dele p®
niso v navadi besed®
^desetina, stotina, 1®
tisučina”, ampak pri¬
stavljajo se k besed 1
meter latinski izrazi:
deci (desetina)
centi (stotina)
mili (tisočina).

Pervi dve besedi f
gotovo že vsakteri slišal. 1
beseda „cent” pome 15 *
100 funtov. . ;

Rimsko število C trm 1
ni druzega, nego cen* 0

I

289

(sto), in M pa mile
(tisoč).

Cerka m pomeni toraj
°eli meter;

čerki <lm metrove de¬
setine ali decimeter;

čerki cm metrove sto¬
tine ali centimeter;

, in čerki mm metrove
tisočine ali milimeter.

Tako razstavi j ena imena
Pa ne kažejo nobene pred¬
nosti; pa če števila tako
( |i'ugo za drugo zverstimo,
na so veči drobci pervi
a a levo in naj manjši
Zadnji proti desni, tedaj
sferno razunbn vsa imena
cm, mm popolno
^Pustiti , samo da pri
: številki, ki pomenja cele
^etre, naredimo pri verhu
lla  desni strani piko, in
P r ed številom ali za njim
znamje m; n. pr.:

v  metrični meri je 5
Se žnjev =

13

290

i

9 m. 4 dm. 8 cm. 2 mm s
ali pa 9'482 m. 1

„ „  94‘82 dm.

„ „ 948'2 cm.

„ „ 9482 mm. 1

Iz tega se vidi, da po- j

vemo lahko 5 sežnje 1 ' ,

dolgosti v kakoršnih kol 1  (

koscih meterske mere bre ž
računa.

Zapomniti je le treba;

1) besede: deci, cent*
in mili; 2) da te besed®
naznanjajo desetine, sto'
tine in tisoči ne, ki s®
stavijo na desno stra fl
celin po versti; 3) da s®
te besede prilagaje }
vsakoršnemu imenu nov 111
mer.

Nasledna tablica 11  ^ .
kaže, v kaki vzajemno stI
so nove mere in kakošc^ .
imena se številkam P°
njihovih prostorih pru a '
gajo.

Po navadi pa ni tolik 0  . ]

291

številk v eni versti; na
levi in desni jih je na¬
vadno manj.

Glavna številka je vedno
lista, ki pomeni jednote in
Je poznamvana na desni
Pri verhu s piko; pred
»jo so množine, za njo
deline.

^meni

13

292

20000 metrov ali 2 Myriametrit
4000 „ „4 Kilometre

300 „ „ 3HektometrC

70 „ „ 7Dekaraetro' !

8 „ „8 metrov;

ali pa tudi:

24000 metrov ali 24 Kilo'
metrov i. t. d.

24300 metrov ali 243 Hekto'
metrov i. t. d.

24370 metrov ali 2437 Dek&'
metrov i. t. d.

24378 metrov i. t. d.

Ravno tako pomeni:
perva številka za pik®
proti desni, ako se im 9
dolgostno mero v mislik
deci-metre;

druga številka za pik 0
centi-metre;

tretja številka za pik 0
mili-metre;

ako se ima votlo mer 0
v mislih, pomeni:

perva številka za pik 0 ’
deci-litre;

druga številka za pik 0 ’
centi-litre;

tretja številka za pik 0 ’
mili-litre;

29 ‘i

ako se ima utežno
mero v mislih, kaže:

perva številka za piko,
deci -gram;

druga številka za piko,
c enti-gram;
tretja številka za piko,

mili -gram.

Tudi vse 3 štelvilke za
P>ko se smejo skupaj
izgovoriti kot eno število,
^mu se pristavi naj nižje
'toe „mili”.

294

Dolgostna mera za
rokodelce.

Stara spremenjena v
novo.

Številka za piko p°'
meni deseti del mik'
metra, kar se po navad 1
ne jemlje v račun, kerj e
to neznatna dolgost.

295

Dolgostna mera.

Stara spremenjena v novo.

2 %

Dolgostna mera.

Stara spremenjena v novo.

Številka za piko pri centi'
metrih pomeni milimetri
5 milimetrov je l /» cent*'
metra. 8 ali 9 mm. se
za cel centimeter.

297

Dolgostna mera.

Stara spremenjena v novo.

13 **

Dolgostna mera.

Nova spremenjena v staro.

mm. je

1

2

3

4

5

6

7

8
9

čerte

Vi

1

l 3 /4

274

2 3 /*

374

374

374

•8



299

Dolgostna mera.

Nova v staro.

1

2

3

4

5

6

7

8
9

a

<o

cš

2

4

5 7 /s

n

n

ll 5 /c

l 3 /,

3 3 / 4

5*/s

300

Dolgostna mera.

Nova v staro.

301

Dolgostna mera

za strižno blago.

Vatel in meter.

Za kupčijo s strižnim
blagom bilo bi j ako okorno,
ko bi se hoteli deržati
natanjčnosti. Ne kupec,
ne prodajalec se ne mara
ykvarjati s tem, da-li
je 1 vatel za pol centi¬
metra več ali manj nove
mere. Koli - ko sitnosti
bi bilo pri računih, ko bi
se v poštev jemali majhni
kčsci, na katere ne gleda
niti tergovec, kadar nam
odmerjeno blago odstriže,
niti kupec, kateremu prav
nič ne zaležejo. Zato so
tergovci spremenili staro
mero v novo tako, da
merijo za 1 / i  vatla = 20
pentimetrov, namesto 19
in pol cm.; za '/a ya tl a

302

j emlj ej o 40 nam esto 39cm.,
za 3 l i  vatla štejejo 60
namesto 58 in pol. cntm.
Ker je to dobra mera,
zato se ne moremo poto¬
žiti, če kak krajcar več
plačamo za blago, ki je
merjeno z metrom.

Za vsakdanje potrebe
smo toraj le „okrogla
števila” nove mere na¬
sproti postavili stari meri,
tako kakor je v kupčiji
navada. Pogrešek, ki ga
pri tem storimo, je tako
neznaten, da ga brez
vsakoršne škode smemo
v nemar pustiti. Kjer gre
za natanjčnost, tam je
treba poleg postavnih
določb sproti izšteviliti
zneske novih mer. V de¬
janskem življenji pa se
tega tolikokrat ne rabi,
zlasti med prostim ljud¬
stvom ne, kateremu je
„Hitri računar namenjen.”

303

Navadni deli vatla so

v novi meri:

/t

/4

;/»

*/.

s /c

vatla je blizo 40 cm.

20

J?

n

n

n

60

26

52

18

65

10

394

Vat!' v metrih.

Številka za pičico po-
menja „decimeter” ali
deseti del metra.

305

306

307

308

309

Metri v vatlih.

cmeter. vatel

5 cm. je 16.
del vatla — Vi 6
10  cm. je 8 .

del vatla = Vs
15cm.je3šestnaj-
stine vatla = 3 /i 6
20 cm. je četerti
del vatla = Vi
25 cm. je tretj¬
ina vatla = 3 / 3

310

!

crneter. vatel

80 „ = . 1 vatel

85 „ = . 1 Vi6 „

90 „ = . 1 Vb „

95 „ = . l*/ ie  „

100 „ (ali 1 meter)

je 1V 4  vatel

I

311

Številka za pičico po¬
ceni deseti del, blizu pol
eetertine vatla pičle mere.

I

312

P<

je

tl;

ši

8 '

d

<1

d

d

P

n

li

n

>

s

P

J

r

s

1

t

L

Nova utežna mera.

Utežna mera je izpe¬
ljana od metra, in sicer
dlizo takole:

Francozi so naredili
Posodo iz kositarja, ki
je imela znotraj svetlobe
Oatanjko 1 decimeter
širokosti, 1 decimeter

globokosti in 1 decimeter
dolgosti; to posodo so
dejali na tehtnico in na
drugo stran toliko vteži,
da je bilo ravnotežje
Povsod enako. Potem so
^polnili posodo z desti¬
lirano t. j. od vsih pri¬
seskov očiščeno (merzlo)
y odo, ki je gorka samo 4
Popinje po Celsijevem to-
, Plomeru, ali 3 2 / 10  stopinj
Reaumur - jevim, pri
naj navadnejšem v 80
s l°pinj razdeljenem to¬
plomeru, t. j. pa blizo
t( diko, da skoraj zmer-
v Zu je. Napolnjeno posodo
14

314

so v brezzračnem pro-
štoru natanjko tehtali.
Kolikor je voda tehtala,
so imenovali „1 kilogram”,
ali 1000 gramov.

Na ravno tak način so
judi naredili posodico, ki
pi imela v znotrajni svet¬
lobi na vse strani 1 cen¬
timeter širjave, to so
napolnili z vodo, kakor
proprej in tehtali. Pezo t0
vode so imenovali 1 gratf.
to je pa 1 tisočina od kilo¬
grama, toraj je 1000 gr* 1 '
mov = 1 kilogram, ka 1 '
je 2 čolna funta. Ker p 01
kilograma za manjše pez 0
ne moremo rabiti, trebj*
je tudi manjših uteži’
ki se jih dobi, ako s0
kilogram v deset delo'
razdeli. Ta del se im e '
nuje kilogramova d e s®'
tina  in šteje 100 gram 0 '
teže.

Kilogram se dalje

I

315

v sto delov, tem pravimo
kilogramove stotine. Ena
stotina ima 10 gramov v
sebi. Za prav majhne
peze, velike kakor gra¬
hovo zernje, treba je
kilogram še razdeliti v
tisuč (1000) delcev, to
so kilogramove tisočine;
ena tisočina šteje samo
1 gram.

Nove uteži imajo ali
po 1000 gramov,

„ 100 gramov,

„ 10 gramov, ali

„ 1 gram;

v erh tega pa postava tudi
dopušča uteži z 2 gr.,
5 gr., 20 gr., 50 gr.,
200 gr., 500 gr.

) Število gramov se ne
f določuje zmirom s slov.
številkami: deset, sto,

tisoč, ampak namesto njih
poslužnjemo gerških
številnikov „Deka, Hekto,
Kilo” ter pravimo:

14*

316

1 gram = gr.,

10 gramov = Deka¬
gram = Dgr.,

100 gramov = Hekto-
gram = Hgr.,

1000 gramov = Kilo¬
gram — Kgr.

Besede: Deka, Hekto,
Kilo namnožijo jednoto
10 krat, 100 krat, 1000
krat, pa ne samo pri
utežih, tudi pri dolgostni
in otli meri, kakor smo
že poprej pokazali, tako
da pomeni:

Dekameter =
Dekaliter —
Hektometer
Hektoliter =
Kilometer =
Kiloliter =

10 metrov,
10 litrov,

= 100 metrov,
= 100 litrov,
= 1000 metrov,
1000 litrov.

Tudi za 10.000 rabimo
gerško besedo „myria’ 1
ter rečemo:

Mgr. — Mjriagram rr 10.000 gramu’-
Mm. — Mjriameter — 10.000 metru’’*
Ml. — Myrialiter — 10.000 litrov.

317

Vender se raje reče na¬
mesto „Myriagram” =10
Kilogramov in namesto
1 Myrialiter = 100 Hekto¬
litrov.

Za skrajšane (deci¬
malne) vage ali tehtnice
Je naj manjša utež Igr.,
2 anavadne (centezimalne)
pa 1 dekagram, t. j. % 6
lotov, ali za trohico več
kakor pol lota. Manjše
oteži, kakor n. p. gra-
move stotine in tieočine,
s e rabijo le pri zlatarjih,
Srebrarjih, in lekarjih.

Nove uteži so s starimi
v  razmerji, kakoršno kaže
Oasledni spregled.

3 = 13

4 (1 lot) = 17 V*

318

Loti v dekagr.

Številka za pičico pO'
meni grame.

319

320

Funti v kilogr.

Številka za pičico po¬

meni grame.

321

322

323

Dekagr. v lotih.

324

Kilogr. v fantih.

325

326

Otla mera.

Iz posode 1 decimeter
dolge, 1 decimeter široke
in 1 decimeter globoke se
je izpeljala utežna mera.
Ako si mislimo to posodo
zapolneno, imamo pred
očmi telo, ki je na vse
strani po 1 decimeter
veliko, in telo take pra¬
vilne oblike imenujemo
„kubik”.

Ker meri ta kubik na
vse strani 1 decimeter,
zato mu pravimo „kubik-
decimeter”.

Otel kubikdecimeter
nam služi tudi kot jed-
nota, kadar merimo teko¬
čino ali razsipčno blago.
Ker štirioglata posoda za
porabo ni pripravna, zato
so dali kubikdecimetru
okroglo obliko, in pravimo
mu liter.

Tudi liter se po desetni
sestavi zvekšuje ali zmauj-

327

šuje, da imamo mero za
lit rove množine, in
sicer:

1 liter,

10 litrov = 1 Dekaliter

(Dl.),

100 litrov = 1 Hekto¬
liter (HI.),

1000 litrov = 1 Kilo-
liter (K. L.),

10.000 litrov = 1 Miria-
liter (M. L.).

V navadi pa sta le liter
in Hektoliter , o ostalih
merah se ne govori in naj
hode še toliko tekočine
skupaj; mere za litrove
H el e so:

Vi o lit. (litrova dese¬
tina) = 1 deciliter.

Vi o o lit- (litrova sto¬
tina) — 1 centiliter.

Vi ooo Ut- (litrova tiso-
čina) = 1 mililiter.

Že deciliter (litrova de¬
setina) je tako mala me¬
hča , da v vsakdanjem

328

življenji ne najde skoraj
nobene porabe pri nas,
pa tudi drugodi ne. Le na
ogerskem merijo zelo po
litrovih desetinah; imajo
namreč merice po 1, 2,
3, 5 decilitrov. Namesto
prejšnega maslica točijo
v nekaterih gostilnicah
pivo v male verčke, ki
pa derže le 3 desetine
litra. Zaznamovani ali
cimentirani so: 03 L.

Ako to desetinsko mero
primerjamo s staro, te¬
daj je

1 mililiter kakih 10 kaplji c.
1 centiliter = 1 /%  polfra-
keljna.

1 deciliter — dobrega
polfrakeljna.

1 liter — malo manj
kakor 3 masi.

1 Dekaliter = 7 bokalov
in 1 polfrakelj.

1 Hektoliter = 70 bokalov
in 2 8 / 4  maslica.

829

Pivo se toči navadno
pa verčke. Na 1 liter se
štejeta 2 verčka, tedaj je
stari verček pol litra. Za
v insko mero imamo razun
Pol litra, tudi četert litra..
Postava o novi meri pa
dovoljuje tudi, da se liter
deli na osmine ( J /s)i šest¬
najstine (V 16 ) in dvaintri-
desetine(’/ 32 ). Vsakdanjim
Potrebam pa 1 / 16  in V 3Ž  1.
malokdaj služi za merico r
Perje premajhna, in drage
tekočine malokdaj kupu¬
jemo. Namesto stare mere
Polfrakeljna rabimo deci¬
liter, a je za Vioo litra
(1 centiliter) več. Frakelj
pamestuje 2 decilitra. Kar
je boljši mera, toliko več
moramo potem plačevati r
kar pri tekočinah nižje
c ene znaša V 2  krajcarja
a ‘i nekaj več.

330

Bokaii v litrih.

331

I

332

Vedri v hektol.

I

333

Litri v bokalih.

334

335

Hekto!. v vedrih.

336

Otla mera

za razsipčno blago.


P

o ^3 tr o< o<
S o ° g.
s ^ jr' o? o

rr; o< P n t-t

o

2 g


33333333:

i n n n

I 1 I I M 05

33333333 :

OMtO^CCOCCO^

33 333333:

vagan je 61 1 /, litr. ali 61 litr. 4'9 deeilitr

mernik = 30% „ =30 , 7‘4 „

mernika = 15 3 /- _ =■= 15 „ 3'7 ,

337

Vagani v hektol.

15

338

Litri v maslicih,

339

Litri v bokalih.

15 *

340

341

Kjer so na mernike
meri, naj se število va¬
ranov dvakrat vzame, ker
je 1 vagan 2 mernika.

342

Dodatek.

Cena

po meterski meri in vagi.

„Razmere” med staro
mero in vago, ter novo
metersko, kažejo natanjko
koliko odnese en čevelj
(l')na metru, koliko mauj-
ši je 1 vatel od 1 metra,
kaj je več, 1 funt ali 1
kilogram itd.

Mera, po kteri zdaj ku¬
pujemo razno blago, je
drugačna od prejšne, tega
smo se v prav kratkem
času prepričali.

Koliko se mora blago
po novi meri in vagi ce¬
niti, da ni niti dražji, niti
ceneji, nego je bilo p°
stari, to kažejo prav na-

343

tanjko nasledile primerje-
valne tablice, po katerih
naj se prodajalci vestno
ravnajo.

Tablice obsegajo ceno
za trojno mero, recimo:

1. Cena za blago, katero
tehtamo ali vagamo.

2. Cena za blago,katero
merimo z otlo mero.

3. Cena za tkanine, ka¬
tere merimo na dolgost.

Te tablice so jako po¬
treben dodatek k „Raz-
meram”, v katerih je vse
pojasneno, kar je potreba
rediti o novi meri in vagi
v vsakdaujem življenji.
Kako se rabijo, se vidi na
pervi pogled. Iz srede
proti levi se najde cena
za novo mero, proti
desni pa za staro. Vse¬
lej naj se pa bere, kar
je nad številkami po pre¬
delnih tiskano.

844

Lot — Dekagram.

345

Lot — Dekagram.

15 **

346

Lot — Dekagram.

347

Lot — Dekagram.

348

Lot Dekagram.

349

Funt — Kilogram.

350

Funt — Kilogram.

351

Funt Kilogram.

352

Funt — Kilogram.

353

»

Funt — Kilogram.

354

Cent — 50 Kilogramov.

355

Cent — 50 Kilogramov.

356

Bokal — Liter.

357

Bokal — Liter.

358

Bokal — Liter.

359

Bokal — Liter.

Bokal — Liter.

361

Vedro — Hektoliter.

16

3G2

Vedro — Hektoliter.

363


Vatel — Meter.

16 *

364

Vatel — Meter.

365

Vatel — Kleter.

Ako je

366

Vatel — Meter.

Ako je

367

Vatel — Meter.


^jyrr*^p  *"*/«

6 : (v« >Q, ^ : "i€S3 ~V

fo/aTiU* 0 **

# V ° O fc H

Natis Jos. Feiehtinger-jevih nasled¬
nikov v Linču.


Narodna in univerzitetna knjižnice
v Ljubljani

22228