PODJETJE ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI
LJUBLJANA
□ U QD
t
GLASILO
PODJETJA ZA OSKRBOVANJE GOSPODARSTVA Z ODPADNIMI SUROVINAMI
"DINOS" LJUBLJANA
Štev. 20
Ljubljana, dne 24. maja 1966


’







.


/


KAZALO
Volitve v DS podjetja in svete delovnih enot	stran
Dolžnosti pred volitvami	"
Kandidacijski zbori delovnih enot	"
Sklepi 20. zasedanja DSP, ki je bilo dne 11.5.1966	"
Sklepi samoupravnih organov ekonomskih enot in predlogi sindikalnih podružnic	"
Iz zapisnika o 19- seji upravnega odbora, ki je bila 28. aprila 1966	"
Finančni plan podjetja za leto 1966 in delitev dohodka	11
Obvezno nezgodno	zavarovanje kolektiva	11
Odkupne akcije	-	Sporočilo	iz	Kranja	"
Odkupne akcije	-	Sporočilo	iz	Ljubljane	"
Odkupne akcije	-	Sporočilo	iz	Trbovelj	"
" I N 0 T "	- naše poslovno združenje	"
Negodovanje oferog odkupa starega papirja	"
Iz poslovnega poročila za leto 1966 - Podatki o delovni sili	"
Preverjajmo svoje znanje	"
Kdo je v sobotah v mesecu maju iz uprave podjetja v službi	"
Personalne spremembe v letu 1966 do 31•	marca	"
Pravilnik o uvedbi in podeljevanju značk podjetja zaslužnim delavcem	11

5
5
5
6
11
14
16
17
18
19
20
21
22
24
25
26
28
29

' ; X
/;
t


\

»
r


"N





/
t ■
t

L.....
Z


VOLITVE V DS PODJETJA IN SVETE DELOVNIH ENOT
Delavski svet podjetja je na svojem 2o.zasedanju 11.maja 1966 sprejel sklep o razpisu volitev v DS podjetja in svete delovnih . enot. Volitve so razpisane za torek 31»maja 1966. Sklep o razpisu volitev in imenovanje komisij je hil razglašen v vseh poslovnih enotah, kot'to določajo predpisi. Formalen razpis je torej s tem opravljen. S tem pa niakor ne moremo biti zadovoljni, pač pa bo potrebna politična mobilizacija in priprave na zbore,-kot tudi priprava članov kolektiva na to, da bo udeležba na volitvah vsaj taka kot smo jo vajeni na ostalih volitvah. Pri tem hočemo posebej opozoriti na nekatere roke, v katerih mora biti opravljeno delo.
Na letošnjih volitvah se prvič uresničuje ustavno načelo zamenjave (relekcija) članov. Člani, ki jim preneha mandat namreč ne morejo sedaj ponovno kandidirati. Nadalje, novih članov DS ne volijo z- vsi člani kolektiva, ' ker je prenehal mandat samo polovici članov dosedanjega DSP. Tako n.pr. sedaj ne volijo volilne enote Kranj, Nova Gorica in Koper, ker volijo samo po 1 člana vsake 2 leti.
DOLŽNOSTI PRED VOLITVAMI 1
V treh dneh po razpisu volitev je treba sestaviti sezname volivcev. Volivno pravico imajo vsi člani kolektiva, tudi tisti, ki še nimajo splošne volivne pravice. Ko je volivni imenik sestavljen, se objavi, da je dan na vpogled vsem, da lahko ugotove pravilnost. Vsak ima možnost, da v roku 7 dni ugovarja zoper nepravilnost vpisa, Volivni imenik se sestavi v 2 izhodih in so za to posebni obrazci o Imenik se sestavi za volivno enoto oz. volišče, če ima posamezna enota več volišč.
KANDIDACIJSKI ZBORI DELOVNIH ENOT .
Kandidatno listo je treba predložiti v potrditev volivni komisiji najpozneje 8 dni pred dnevom volitev, to je do 22. maja' 1966.
Zato morajo biti zbori delovnih ljudi, na katerih bodo predlagali : kandidate najpozneje do 22.maja 1966«
/
Zbor skliče predsednik sveta delovne enote. Zbor je sklepčen, če je navzočih najmanj ena tretjina vseh volivcev, ki tvorijo zbor.
0 delu zbora se vodi zapisnik. Kandidate lahko predlaga vsak član kolektiva. 0 kandidatni listi se glasuje in je sprejeta tista, za katero je glasovala večina navzočih. Y potrditev je treba predložiti najmanj eno kandidatno listo z najmanj toliko kandidati, kot je treba izvoliti članov v organ. Predloženih pa je lahko tudi več kandidatnih list, ali ena z več kandidati.
S tem sestavkom smo hoteli samo opozoriti na nekatere naloge. Računali smo namreč s- tem, da bodo sindikalne podružnice in vsi člani kolektiva z vso prizadevnostjo uspešno izpolnile to nalogo, kar je bil dosedaj vedno primer tako pri volitvah članov za organe upravljanja, kot tudi organov oblasti.
00O00
SKLEPI 20.ZASEDANJA DSP,
KI JE BILO DNE 11.MAJA 1 9 6 6
-	da	se	sprejme	nov pravilnik	o	delitvi	dohodka	podjetja
■	-	da	se	sprejme	nov pravilnik	o	delitvi	osebnih	dohodkov	s	tem,
da	se	posamezne člene osnutka	popravi	oziroma	dopolni:
a)	člen 21 z	določilom, da	se komercialistom	zmanjša razlika
v ceni v višini posredniške provizije, če sklene posel preko posredniške agencije;
t}) člen .28 tako, da se obračunava osebni dohodek delavcu, ki
opravlja delo na začasno izpraznjenem delovnem mestu nad 15 dni in manj kot 30 dni po razporejenem delovnem mestu v višini 50	, po začasno izpraznjenem
delovnem mestu pa tudi v višini 50 $ in da se člen 30 iz osnutka črta;
- v, -n	- v A!	■' V '
o)	51en 34 tako, da dodatek za celomesečno navzočnost pri delu
pripada tudi delavcem zaradi odsotnosti z dela po členu 94 pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih ( smrt, poroka, porod);
d)	člen 40 tako, da se besedilo drugega odstavka prenese v
člen 42 5
e)	člen 43 tako, da v skupino a) za povračilo potnih stroškov
spadaj o še vodje DE z nad 5 zaposlenimi, pomočniki direktorjev služb na upravi podjetja, vodja komercialnega biroja in šef revizijske službe 5
f)	člen 46 tako, da se določijo namesto treh le dve vrste dnevnic
-	da višja cela dnevnica znaša 45 • ~ N din in da imajo do nje pravico osebe, ki so navedene pod e)
-	da je nižja cela dnevnica 36.- H din za vse ostale delavce podjetja
-	da se stroški za prenočevanje na podlagi računa povrnejo posebej toda največ v višini 30=- N din za eno prenočitev;
g)	člen 57 tako, da se dopolni s tem, da organ upravljanja delov-
ne enote samostojno podeljuje posebne nagrade svojim delavcem in da sredstva za posebne nagrade ne smejo razdeliti na vse delavce;
h)	člen 67 tako, da se vrednotenje delovnih mest opravi najkasne-
je do 15.junija;
i)	člen 68 tako, da se cenik del in provizijski sistem sprejme
do 20.junija;
j)	člen 69 tako, da se delavcem na poskusnem'delu in pripravnikom
zmanjša osebni dohodek za.,10 Jo obračunskih točk, dokler traja njihovo poskusno ali pripravniško delo
\
~ da se dopolni pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih, i.s.
61en 96 z določilom, da U0 odloča tudi v posameznih drugih posebnih primerih o odsotnosti z dela s pravico nadomestila osebnega dohodka in o številu dni odsotnosti z dela
- da se v Umagu ustanovi skladišče DE Koper, ki ga bo vodil ČERVAR PETER	..................
da je prenehal mandat naslednjim članom:
1
a) V DS podjetja;
PLEŠEC Tonetu, HOČEVAR Sonji - uprava podjetja
GOSTINČAR Jožetu, JORDAN Ludviku, NOVAK Antonu PE Ljubljana
KOLAR Venčeslavu, KRAMPERŠEK Miji PE Celje
BOROVIČ Antonu, MIKULIČ Mariji PE Maribor
POKOVEC JANJI, Sortirnica Ljubljana
UREK Jo Sc tv TO Bohove. .
y) V svetih delovnih enot:
DE Uprava podjetja:
BERČIČ Francu, JANKOVIČ Savi, GALOF Rezki, KLANČAR Antonu DE Ljubljana;
NAHTIGAL Ivanu, KAMNIKAR Petru, GOSTINČAR Jožetu in BABI ARI Antonu DE Celje',
TJDOVČ Francu, FELDIN. Ernestu, SIMONIČ Vinko tu in KOLAR
Vinkotu DE Maribor;
BOROVIČ Antonu, BLAŽEKA Pavlu, BOROVIČ Ivanu, BERANTČ Ivanu in ČAVLEK Ivanu DE Bohova:
. BERGLEZ Avgustu in HADNER Olgi DE Sortiranica Ljubljana:
MAGISTER Vinkotu, ŠEBENIK Francu.
- da se volitve opravijo v torek 31.maja 1966
- da vsaka delovna enota predstavlja eno volivno enoto s tem, da je PE Novo mesto, Kočevje in Črnomelj priključena k volivni
enoti Ljubljana in PE Brežice k volivni enoti Trbovlje
- - . , : .
- da volijo v delavski svet podjetja:
volivna enota - EE Celje ........................
-	uprava podjetja in mehanična
delavnice. ......................
-	EE Ljubljana in PE Kočevje, Novo
mesto in Črnomelj ..............
-	EE Maribor .................
-	Sortirnica Ljubljana ...........
-	TO Bohova
2,člana 2 "
3	»
2 "
1 »
1 "
da volijo v svete delovnih enot:
delovna enota skupne služhe uprave podjetja, komercialni biro in mehanična delavnica ........................ 4 člane
delovna enota Ljubljana (Kurilniška, Kolezijska,
ttomžale, Kamnik in 2ivinozdravska). 4	"
delovna enota Celje (Konjice in Velenje) ..........4	11
delovna enota Maribor (Maribor, Lendava, Ptuj,
M.Sobota, Dravograd, Dravska) ..... 5	"
delovna enota TO Bohova ........................... 3	"
delovna enota Sortirnica Ljubljana »............... 2	11
da se v volivho komisijo izvoli:
PLEŠEC Tone, ref.kadrovske službe, kot predsednik INKRET Bojan, vod.komero.biroja, kot član
•	RAMOVŠ Janez, tehn»direktor, kot član
v komisijo za sestavo in potrjevanje volivnih imenikov: POKOVEC JANJA, tek.tehn»vodja sort. kot predsednik URBANČIČ Nada, ref.za soc.zav.in kadr.ev., kot član
*	GOLJAl Anton, ref »stroj »službe, kot član
da sveti delovnih enot Celje, Maribor in Bohova imenujejo lastno
komisijo za sestavo volivnega imenika
da komisije za izvedbo volitev prično z delom takoj
da se dodeli kredite za gradnjo oziroma nakup stanovanj naslednjim .prosilcem,' ki so se udeležili natečaja:
1.	Guček Alojz iz Brežic ............... še 500.000.- SD
2.	Gregorič Anton iz Kopra .............	^,500.000.-	11
• 3. Dvoršak Erika iz Maribora ...........	'2,000.000.-	11
4.	Javornik Prane iz Slov.Konjic ........ še 800.000,- 11
5.	Arandjus Dragica iz Uprave .. ............ 400.000.-	"
6.	Pirc Danici iz Kamnika ................  1,200,000,-	11
7» Narandja Josip iz Bohove .............še	1,000.000,-	11
8, Sanabor Kftrel iz Nove Gorice ...... še 500.000,- 11
9» Golja Anton iz uprave ................... 3,000.000.-	11
10. Krassnig Serafini iz uprave ....... še 1,600.000,- 11
#
-	da se prošnje ostalih udeležencev natečaja, i.s. Veternik Jožice iz Kranja, Handiu1Zalke in Pokovec Janje iz sortirnice, Nemec Anice iz Kopra ter Inkret Bojana in Smrkolj Antona iz uprave obravnava drugo leto
-	da se 66 stanovanjskega.prispevka vloži v banko (okrog 16 milijonov S din), ker na ta način po 10 mesecih lahko dobimo bančni kredit za stanovanjsko izgradnjo v višini 150 °/o vloženih sredstev, t.j. okrog 24 milijonov S din, ki bodo zopet namenjena za kredite prosilcem iz našega kolektiva
-	da se sprejme' predlog o delitvi dohodka podjetja in finančni
plan podjetja za leto 1966 (glej članek„finančni plan podjetja" ..)
-	da se nabavi en viličar za sortirnico v Ljubljani, en Deutz za komercialni biro, en manjši kamion za odkup na Reki in dva vozička f(japanerja) za Celje
-	da se proda nakladalec "ZETOR" iz Trbovelj, 4 prikolice traktorjev po nižji ceni od sedanje neodpisane vrednosti, kamion "AVALO" komercialnega biroja in kamiona "PIONIR" iz Ilirske Bistrice in Celja
-	da se iz rezervnega sklada podjetja pokrije do 1 milijona S din razlika med ceno, ki jo bomo dosegli na licitaciji za prikolice, in knjižno vrednostjo prikolic
-	da se celotni kolektiv zavaruje za nezgode pri delu in doma (glej članek "Obvezno nezgodno zavarovanje kolektiva")
-	da predstavlja osnova za obračun vseh obveznosti (davkov) pogodbenih odkupoval cev 12 $ od zneskov, ki jih prejemajo za oddano oziroma prodano odpadno blago podjetju
-	izvoljena je komisija za odlikovanje delavcev podjetja v sestavu: predsednik Plešec Anton, člani Kamnikar Peter, Vadija Andrej, Bitežnik Marta in Žagar Mimi
-	izvoljen je odbor za zbor kolektiva v sestavu: predsednik Piki Jože, člani Smrkolj Anton, Vidmar Jože, Mimik Jože in Tekavc Justi
-	da- se »odpiše 2,200 kom. vreč v vrednosti 447*130 S din, ki jih ima EE Nova Gorica
- da se naj za leto 1965 EE Koper in Ilirsko Bistrico obračuna dohodek skupaj v razmerju 90:10 r korist osebnih dohodkov in da se preplačili oziroma ostanek osebnih dohodkov iz leta 1965 pokrijejo iz sredstev za nagrajevanje, ki so ostala v letu 1965»
-V::,. . ..	.	'.
ooOoo	.
SKLEPI SAMOUPRAVNIH.ORGANOV EKONOMSKIH ENOT IN PREDLOGI SINDIKALNIH PODRUŽNIC
5.4.1966
Maribor, 13.seja DSEE
-	da poslovna enota Lendava da na razpolago kamion skladišču v Ludbregu vsak ponedeljek in torek
-	da se ne strinjajo z uvedbo začasne uprave EE, ki je predvidena
v novem statutu, ker določila niso precizna oziroma, ker se lahko ukrepa proti EE po drugih predpisih, če ne bo pravilno poslovala
-	da je člen 152 novega statuta, ki govori, da lahko DS podjetja vskladi letni plan EE, pomanjkljiv in nejasen
-	da je člen 24 novega pravilnika o delitvi dohodka premalo jasen, ker se ne ujema z obračunom
-	da nimajo pripomb k pravilniku o delitvi osebnih dohodkov
-	izvolili so konftsijo,z nalogo, da pripravi merila in osnove nagrajevanja delavcev
-	da bodo letno poročilo, o posl o vanju podjetja obravnavali na naslednji seji
-	da je treba preprečiti neosnovano pisanje ;režijskih ur in da se določi nove-poiskusne akordne cene, i„s,
a)	za paketiranje pločevine in nakladanje v vagone 1.30,- S din
ea kg s tem, da dobita dve vodji paketirke po 0,23.- S din za kg, ostali 4 delavci pa po 0,21,- 'S din za kg	- ,
b)	za rezanje železa z Mamut škarjami in nakladanje v vagone 1.20.— st.din za kg s temj da dobi vodja Škarij in rezilec z
""'"avtogenim aparatom po 0,32.- st.din za kg, dva delavca p g, po
I
. ■	■ ' ■ ;[ f "v"' -	■'	’
0,28,- at .din- za kg
c)	grobo sortiranje papirja in baliranj e 2,30,- st,din za kg
d)	nakladanje in razkladanje železa iz kamionov 1,20,- st.din za kg s tem, da dobi voznik 0,46,- st.din in dva delavca po 0,37.- st.din za kg. Če bodo delavci opravili samo 1 fazo
n.pr. samo nakladali ali samo razkladali, se bo računalo samo polovica teže
da se mora akordantom dati za vsako režijsko delo "delovni nalog", Brez delovnega naloga, iz katerega mora biti razvidno in potrjeno, kakšno delo je bilo v režiji opravljeno, se ne bo priznalo nobene režijske ure
razrešili so dolžnosti poslovodje tov.Sodca iz Gornje Radgone in sprejeli za poslovodjo v Radgoni tov.Antona Ivaneka
da bodo proučili delitev dohodka za EE Maribor v letu 1966 in predlagali BS podjetja izjemno delitev
14.4.1966
Trbovlje, zbor kolektiva '
vzeli sp na znanje poslovno poročilo za leto 1965
v zvezi z osnutkom novega statuta predlagajo, da se ostane pri starih nazivih organizacijskih enot podjetja
na predlog o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov imajo naslednje pripombe
a)	da se člen, ki govori•o razdelitvi neizplačanih oseb,dohod-
kov spremeni tako, da se bodo takšna sredstva razdelila po povprečnem, zaslužku treh .mesecev brez nadur, ne pa po točkovni oceni delovnih mest •	•
b)	da ni'jasno'iz česa bi vodilni uslužbenci prejemali premije in da je trebi točno določiti, kdo in kdaj jo lahko prejme
na predlog o novem pravilniku o delitvi dohodka imajo naslednje pripombe
a)	da se naj temeljito preračuna,• kakšen $ naj EE plačujejo upravi podjetja, kjer imajo nekatere uslužbenke večje osebne dohodke kot dolgoletne uslužbenke na EE
b) da naj posebna komisija ugotovi, koliko uslužbencev je res potrebno v upravi podjetja
-	da bodo za l.maj temeljito očistili prostore z odpadnim materialom pri gospodarskih, organizacijah
-	da bodo okrasili lastne poslovne prostore in se vsi udeležili lastne proslave 10maja dne 30/4 ob 9»uri
-	da si bodo iz neizplačanih osebnih dohodkov za 1 .maj izplačali še eno plačo
15.4>1966
Maribor, sestanek članov sindikalne podružnice
-	v zvezi z osnutkom novega statuta predlagajo
a)	da v reorganizaciji podjetja ne vidijo nobene koristi in da naj ostane po starem
b)	da ni potrebno, da imamo poleg organov samoupravljanja še nadzorni odbor in arbitražno komisijo
-	v zvezi z osnutkom novega pravilnika o delitvi dohodka predlagajo *
a)	da je treba natančno določiti, kdo in kdaj lahko dobi premije
b)	da naj EE ostane pravica deliti izredne nagrade iz 1 /o sredstev za nagrade
~ v zvezi z osnutkom novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov predlagajo, da naj se aa navzočnost pri delu vzame tudi poškodbe, nastale pri delu in poziv sodnih ali drugih organov
~ da bodo iz osebnih dohodkov, ki si jih imajo še za razdeliti iz leta 1965 prispevali 100,000,- st,din za izgradnjo mariborske bolnišnice
^•4-1966	,	\	; V-muk.l' 4-:. :
Bohova, 5»seja DSEE skupno s celotnim kolektivom
razrešili so predsednika DS tovarišico Olgo HA DNEH in odvzeli . mandat. Za novega predsednika so,.izvolili tovarišico .Marico BARBEE
/
-	ne želijo se združiti, v eno delovno enoto s sortirnico^ v Ljubija-ni
-	vzeli so na znanje pravilnik o gospodarjenju s stanpvanjskimi
objekti' "	’	*" ""	..... >
-	v celoti so sprejeli osnutek novega statuta podjetja, nov pra-
vilnik o delitvi dohodka in nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov	: ; ■	'	'
-	javno bodo objavili, koliko dopusta dobi vsak dlan kolektiva po novih kriterijih.
■ v • ■■■	'00O00-1 -	'	'
.i ■; J ■V
" IZ ZAPISNIKA 0 19.SEJI UPRAVNEGA ODBORA,
KI JE BILA 28.APRILA: 1966
A".	_	: ; ;	' ■..’ .1
Poleg zadev, o katerih je dne 11,maja 1966 razpravljal že DSP, je upravni odbor sklenil, da naj se pristopi k popravljanju našega počitniškega doma na Pbhorju in zadolžil tov.ŽOHER Franca, da
:,	f.	•
poišče mojstra, ki bi napravil predračun popravil in da poišče osebo, ki bi bila hišnik v domu. 'Nadalje je bil sprejet sklep, da naj se. hišnika plačuje iz skupnih 'sredstev za - nagrajevanje, da naj se izvoli,organ upravljanja za enoto Počitniški dom Pohorje, ki naj čimprej sprejme pravilnik koriščenja tega doma in da naj se stopi v stik s Poštarskim domom na Pohorju, da bi tudi k nam pošiljal goste, kadar bo imel svoje kapacitete zasedene.
Sprejet je bil tudi sklep, da se izmed petih prosilcev za direktorja EE Kranj imenuje VIŽINTIN Jože, tehhični komercialist s tem, da traja preiskusna doba 6'mesecev. -VIŽINTIN je’nastopil službo že 4.maja.
Nadalje je imenoval za vodjo komercialnega biroja pri skupnih službah podjetja dosedanjega komercialista pri upravi podjetja tov,INKRET Bojana-
Ugodil je pritožbi SODEC SILVA iz PE Gornja Radgona na menda vsi-
1 jeno odpoved iz službe in predlagal, da se uvede proti njemu disciplinski prestopek za hujšo kršitev delovne discipline. Sodec je namreč ponaredil račun tako, da je iz 110 kg kupljenega papirja napravil 1»110 kg in si denarno razliko prisvojil.
Sprejel je predlog komerciale, da se s sklepom upravnega odbora obvežejo vse delovne enote, da bodo v letu 1956 pripravile za železarne najmanj toliko starega železa.in ostružkov, kot lani.
Sprejel je predlog komerciale, da se sklene pogodba za predelavo starega mehkega aluminija v nove potrošne dobrine.
Razprava o posameznih zadevah, ki so bile na dnevnem redu, je bila zelo pestra. Posamezni člani se namreč niso popolnoma strinjali z vsemi predlogi„ Tako je bil n.pr. tovariš Piki Jože mnenja, da bi lahko šel za direktorja EE Kranj, kdo iz uprave podjetja. Glede podeljevanja kreditov za stanovanja je bil mnenja, da na upravi spreminjajo predloge komisije in da delavski svet podjetja sprejme, kar je pač predlagano. Tovariš Žoher Franc je ostro kritiziral tehnično službo zaradi zavlačevanja nakupa preš za papir i.t.d.
ooOoo
Pravilni odgovori rubrike "Preverjajmo svoje znanje": Vb, 2/b, 3/c, 4/c, 5/c, 6/b, l/c .
ooOoo
FINANČNI PLAN PODJETJA	ZA LETO 1966	IN DELITEV	DOHODKA
		v.	000 din
Besedilo	1965	1966	Indeks
realizacija	4,063.253	4,334-210	107
izredni dohodki	77.643	20.000	26
CELOTNI DOHODEK	4,140.896	4,354.210	106
izredni izdatki	45.718	10.000	21
nabav.vre dn.realiz.	2,458.728	2,629.185	112
razlika v ceni	1,636,450	1,715.025	105
materialni stroški	327.439	348.000	106
NETTO PRODUKT	1,309.011	1,375-025	105
poslovni stroški po odb. mat. stroškov	129.809	137.000	106
prometni davek	130.172	194.500	149
DOHODEK	1,049.029	1,035.525	99
prispevki iz dohodka	82.499	-	-
ČISTI DOHODEK	966,530	1,035.525	107
ZA OSEBNE DOHODKE	743.710	797.354	107
ZA SKLADE	222.820	238.171	107
Razmerje;			
OD	76,95 1°	77 1o	
SKLADI	23,05 1o	23 1°	
Notranja delitev dohodka se ho delila po Pravilniku o delitvi dohodka in sicer z naslednjimi instrumenti:
9,8 ‘fo od dosežene razlike v ceni odvaja vsaka obračunska enota, razen mehanične delavnice, za kritje poslovnih stroškov in osebnih dohodkov uprave podjetja, obračunska enota - mehanična delavnica pa odvaja uprave podjetja 4 ,6 fo od svoje realizacije;
3 °/o od dohodka odvajajo vse obračunske enote, razen mehanične delavnice, za nagrade in premije. Z la/o od teh razpolagajo same delovne enote in sicer za individualne nagrade svojim posebno zaslužnim delavcem;
27 i° od dohodka prispevajo vse obračunske enote, razen meh.delavnice, za sklade podjetja.
V kolikor bi katera delovna enota prišla zaradi takšne delitve dohodka v izredne težave, je potrebno napraviti analizo, o kateri se bo razpravljalo na prihodnjem zasedanju DSP.
ooOoo
OBVEZNO NEZGODNO ZAVAROVANJE KOLEKTIVA
Že večkrat je vzniknila med kolektivom zamisel, da "bi bili delavci med delom zavarovani za primer nezgode pri delu. Realizacija take zamisli pa je vselej obtičala, ko se je moral delavec odločiti o višini zavarovanja ter premiji, ki bi mu jo morali mesečno odtegovati od njegovih mesečnih prejemkov.
V letu 1966 pa kolektivno nezgodno zavarovanje ne bremeni več osebnih dohodkov delavcev. Po odredbi o spremembah in dopolnitvah odredbe o materialnih in poslovnih stroških gospodarskih organizacij, objavljeni v Ur.l. SFRJ št. 57/65 spadajo mod materialne stroške tudi premije za zavarovanje, ki po zakonu ni obvezno, če tako odloči najvišji organ upravljanja podjetja. Kor je DSP na svojem zasedanju 11.5.1966 odločil, da se uvede obvezno nezgodno zavarovanje za vos kolektiv, bo sleherni član kolektiva do prenehanja delovnega razmerja zavarovan za nezgodnost v službi in izven službe in ne glede na kraj, kjer bi se mu pripetila nezgoda. Od višino premije in nevarnostnega razreda, v katere bodo delavci razporejeni, bo odvisna tudi zavarovalna vsota, za katero bo delavec zavarovan.
Kot primer navajamo, koliko dobi kolektivni zavarovanec pri
mesečni premiji N.din	4, - na	delavca:		
nevarnostni razred	v primeru smrti		v prim.	invalidnosti
I.	H. din	27.000,-	N. din	54.000,- .
II.	H	18.000,-	11	36.000,-
III.	tl	13.500,-	11	27.000,-
IV.	11	10.800,-	It	21.600,-
V.	11	9.000,-	11	18.000,-
V nevarnostni razred so uvrščeni delavci po vrstah zaposlitve.
N.pr.: administrativni delavci po pisarnah (ker je majhna možnost nezgode, je malo izplačil, zato so lahko velika) so uvrščeni v
I.	razred^ kurirji, snažilke v II. razred, obratovodje, poslovodje v III. razred, kvalificirani in nekvalificirani delavci v IV. razred in šoferji ter strojniki v V, nevarnostni razred.
Dejanska razporeditev bo odvisna od zavarovalnega zavoda.
00O00
ODKUPNE AKCIJE !
SPOROČILO IZ KRANJA
EE Kranj se je dogovorila s šolo Tone Čufar na Jesenicah, da bo vse leto opravljala nabiralno akcijo za vse vrste odpadnega blaga. Ta akcija naj bi bila trajna, ne pa enkratna.
Omenjena šola je pokazala veliko zanimanje za zbiranje in je po zaslugi dobrega vodstva pedagogov v tej smeri delovala že lani, letos pa je obnovila akcijo še- z večjim veseljem, kor smo ji obljubili, da jo bomo za dobro in uspešno zbiranje nagradili z 200,- N,din.
Šola ima svoj časopis pod imenom "Mladi kovinar". V tem časopisu objavljajo predvsem svojo učne uspehe, pa tudi sodelovanje z "Dinosom", zbiralne rezultate in našo pripravljenost za sodelovanje in posebno nagrajevanje. Tudi našo nagrado bomo izplačali kot ceno za reklamni oglas v njihovem časopisu.
0 uspehih te šole pri zbiranju odpadnega blaga pa je zelo pohvalno pisal tudi "Glas Gorenjske".
V zadnji akciji so zbrali otroci te šole cca 20 ton papirja.
Papir baliramo kar pri njih v šoli in ga vozimo na vagone naravnost iz šole. Zbirajo tudi steklenice, vendar jih prodajajo "Fructalu" iz Ajdovščine, ker dosežejo višjo prodajno ceno.
Zdaj se nameravamo z njimi dogovoriti, da bomo vse njihove akcije še bolj podprli. Omeniti moramo tudi, da je ta šola glede zbiranja odpadnega blaga in sploh, najboljša v gorenjskem kotu. Od leta 1959 so učenci te šole zbrali 112.640 kg starega papirja, od tega v sedanjem šolskem letu 35*220 kg.
Za eodelovanje s to šolo ima zasluge poslovodja z Jesenic tovariš Anton Dečman.
ooOoo
■ ODKUPNE AKCIJE !
SPOROČILO IZ LJUBLJANE
V	Ljubljani so so odločili, da bodo izvedli akcijo odkupovanja odpadnih surovin po domovih. Z akcijo sc pričeli 24• januarja.
Ker jo bil po cestah še sneg in jo bilo parkiranje v središču mesta otožkočono, so se odločili, da pričnejo s prvo akcijo odkupa po domovih v Rožni dolini. Ta predel Ljubljano ima prodvsom enonastropne hiše in jo bil grajen že pred vojno. Glede parkiranja ni bilo nobenih problemov. Dva dni pred akcijo so objavili v časopisju, v kateri ulici in kdaj borno odkupovali. Objavo smo objavljali v časopisju dnevno. V odkupu je sodeloval 1 kamion in dva delavca.. Ko smo obdelali Rožno dolino, smo prenesli odkup na področje med Celovško cesto in železnico. Tako so obdelovali ulico za ulico do konca februarja. Iz to akcije so se naučili sledeče!
1) za odkup je dovolj en delavec in šofer, ki mora seveda tudi sodelovati, 2) da je najboljša reklama osebno razdeljevanje letakov po stanovanjih in to dva dni pred nakupom, 3) da se je težko držati odkupa v določenih dnevih zaradi padavin (dež, sneg),
4) da je reklama v časopisju predraga.
Na podlagi teh izkušenj so pričeli z akcijo v marcu s tremi tovornimi avtomobili, kombijem in triciklom. Vsak tovornjak je imel določene ulice za odkupovanje. Šofer in delavec sta imela pred odkupom nalogo, da dva dni prej raznesejo letake po domovih.
Kombi je odkupoval predvsem papir, ostalo pa je na telefonski poziv ali pa po pismenih naročilih, ki so jih pošiljale stranke, odkupoval tricikel na isti način in to -predvsem manjše količine.
Akcija odkupa po domovih se je nadaljevala na isti način v aprilu in to s štirimi tovornjaki, kombijem in triciklom. Tako so v treh mesecih obdelali vso važnejše ulice in področja v Ljubljani.
Vse akcije so bile organizirane popoldne, to je izven rodnega ~ delovnega časa tako, da ni trpelo redno delo. Vsi sodelujoči so bili plačani samo od ustvarjeno razlike v ceni za odkupljeni oz. nam prodani material. Tako jo znesel povprečni zaslužek na eno delovno uro din 974,- netto. Seveda so nekateri zaslužili več, nekateri pa manj. Zaslužek je bil pač odvisen od odkupljene količine oziroma od vrednosti materiala.
V	vseh troh mesecih je bilo odkupljeno po domovih 115.142 kg surovin in 17.950 kom. steklenic v.skupni prodajni vrednosti din 6,119.883,-. Razlika mod nabavno in prodajno vrednostjo pa znaša 2,579.116,- din. Kljub veliki razliki v ceni pa so imeli
/
din 1,001.803)- izgube. Tako visoka izguba je predvsem zaradi oglasov v časopisju, ki so stali 623.275)- dinarjev. Avtoure so zaračunavali po ceniku in to za Csepel-a in TAM 4500 po 2.630 din na uro, čeprav vorno, da niso dnevno prevozili voč kot 10 - 15 km. Ravno tako so po ceniku obračunavali ostala vozila. Obračunani stroški za prevoze znašajo 826.885,- dinarjev, čo bi računali dejanske kilometre ali pa po coni za prevozu nakupovalcev, potem bi bili prevozni stroški za polovico manjši.
Kljub navideznemu finančnemu neuspehu, pa je akcija odkupa po domovih uspela. Našo podjetju je namreč prvo v državi organizirano in sistematično odkupovalo po domovih in odkupilo precej takega materiala, ki bi bil za industrijo izgubljen. Istočasno so s to akcijo propagirali zbiranje in prodajo odpadnih surovin v vsaki družini. Da je imela akcija dober vzgojni in propagandni pomen, nam dokazuje tudi zanimanje časopisja, ki jo večkrat brezplačno objavljalo članke o naših akcijah in da jo tudi televizija brezplačno predvajala kako odkupujemo po domovih.
ooOoo
ODKUPNE AKCIJE ! SPOROČILO IZ TRBOVELJ
Od 1. marca do 15, aprila .jo v Trbovljah potekala akcija zbiranja odpadnih surovin, Vodstvo poslovne enote Trbovlje je v pripravah za zajemanje odpadkov tesno sodelovalo z mladinsko organizacijo, Občinskim sindikalnim svetom, šolskimi vodstvi, z lokalno radijsko
V
postajo -in lokalnim listom. Za to akcijo so bili izdani posebni ceniki z nekoliko višjimi odkupnimi cenami, ki so bile za učence -zbiralce odpadkov - stimulativne. V tej akciji so šolski otroci s sistematičnim in organiziranim, dolom v dobrem mesecu zbrali nad 50 ton odpadkov, od tega cca 12 ton papirja. Za oddano odpadke so prejeli nad 1 milijon starih dinarjev.
Poslovna enota Trbovlje, Mladinski komite ZM in Občinski sindikalni svet so prod začetkom akcije razpisali "denarne nagrade za šele.
Dne 6. maja je bila, v Delavskem domu v Trbovljah manjša slovesnost kot zaključek zbiralne akcije. Pri tem je poslovnei enota Trbovlje pogostila najmarljivejše zbiralce treh trboveljskih šol. Slovesnemu zaključku so prisostvovali še učitelji, predstavnik Radia Trbovlje in Zasavskega vestnika, predsednik Občinskega sindikalnega sveta,
predsednik Zveze mladine ter seveda predstavnika "Dinos" Trbovlje in upravo podjetja.
Po uvodnih besedah o poteku in uspehih akcije zbiranja odpadkov, je predsednik mladinske organizacije razdelil denarno nagrado z diplomami učencem - predstavnikom posameznih šol. Predstavnik centralno uprave je orisal pomen odpadkov za našo industrijo in čestital vsem, ki so pridno zbirali odpadke, za uspehe, ki so jih dosegli.
V prijetnem sproščenem razgovoru z dijaki o oblikah nadaljnjega zbiranja odpadkov preko šol, so bili otroci in učitelji mnenja, da naj bi enomesečne akcije potekale vsako leto in sicer v marcu. Po njihovem mnenju bodo uspehi še večji, ker bodo že pred začetkom akcije oddajanja odpadkov zajemali razne odpadne surovine, ki bi sicer ostale neizkoriščene.
00O00
" I N 0 T "	- NAŠE POSLOVNO ZDRUŽENJE
Ustanovljeno je bilo lani. Sedež je v Beogradu. Ustanovnih članov je bilo 13, na zadnjem sestanku, ki ju bil 15. aprila 1966 v Zagrebu, pa je bilo sprejetih še 14 članov, tako, da ima sedaj naše poslovno združenje že 27 članov. Pričakujemo pa, da se bodo včlanila še nekatera druga podjetja za promet z odpadki. Vseh podjetij jo v Jugoslaviji okrog 80, vendar ne morejo postati člani tista podjetja, ki imajo več kot 30 c/o prodaje na drobno. f
Na zadnjem sestanku v Zagrebu so bili sprejeti še naslednji sklepi:
-	da se zahteva za nas enake pogoje glede odkupovanja in prodaje starega papirja, kot jih ima podjetje Papir-servis, ki ga je ustanovilo poslovno združenje za predelavo starega papirja,
-	da podjetja za promet z odpadki povečajo napore za odkup starega papirja,podobno kot je to napravilo naše podjetje v Ljubljani,
-	da podjetja za promet z odpadki spremljajo način poslovanja in rezultate podjetja Papir-servis,
-	da začne naše poslovno združenje izdajati svoj časopis -mesečnik,
-	da člani INOTA vplačajo za svoj časopis N.din 1.000,- kot ustanovni člani in N.din 1.000,- za oglase v tem časopisu,
-	izvoljena je operativna grupa upravnega odbora IN0T, ki bo pomagala biroju združenja v času med rednimi sestanki U0 združenja Grupa šteje 8 članov, med njimi je tudi DINOS.
-	da naj zvezni tržni inšpektor izda pojasnilo, da lahko manjša podjetja za promet z odpadki prodajajo staro železo, namonj ono železarnam, velikim podjetjem za promet z odpadki in da to ni verižna trgovina,
-	da se predlaga Zvezni zbornici nova prodajna cena za železo, namenjeno livarnam in sic.er v višini N.din 0,45 za kg po korigiranem predlogu našega podjetja,
-	da se zahteva avtentično tolmačenje, katera cena za litino je veljavna. Po sklepu koordinacijskega odbora za preskrbo industrije z odpadnimi surovinami, jo:najvišja cena najboljše vrste stare litine N.din 0,74 za kg. Ta cena se smatra za dogovorjeno ceno med podjetji za promet z odpadki in poslovnim združenjem livarn.
-	sprejet je predlog DINOSA,- da se sestanejo vodje finančnih služb podjetij za promet z odpadki z namenom, da obravnavajo finančne probleme po reformi.
00O00
INOT je okrajšava za "Industrijski otpaci". Predlog za tak naslov
je dal predstavnik našega podjetja,-
00O00
NEGODOVANJE OKROG ODKUPA STAREGA PAPIRJA .
Dne 6. aprila 1966 je bil v Beogradu pri Zvezni zbornici sestanek komisije za odkup starega. p,apirja, na katerega so bili povabljeni, poleg članov iz podjetij za promet z odpadki, tudi predstavniki tovarn za predelavo papirja, predstavniki poslovnega združenja za nakup starega papirja in predstavnik sveta industrije papirja pri Zvezni zbornici.
Udeležili so se ga vsi povabljeni, od strani tovarn papirja pa je prišel le direktor iz Ceršaka, tovariš Poglej Lecn.
Problem, ki se je obravnaval, ke na kratko takšen:
Poslovno združenje za nabavo starega papirja, katerega sestavljajo tovarne, ki predelujejo star papir, je ustanovilo novo odkupno organizacijo pod naslovom "PAPIR-SLRVIS". Ko so ga ustanovili, so rekli, da bo to podjetje odkupovalo star papir samo po gospodinjstvih, v resnici pa je to podjetje začelo odkupovati star papir tudi v gospodarskih organizacijah, predvsem v grafična industriji. S tem jo močno prizadelo podjetja za promet z odpadki. Podjetja za promet z odpadki so sklenila s poslovnim združenjem za nabavo
starega papirja letne pogodbe, ki pa jih sedaj ne morejo izpolniti, ker je PAPIR-SiJRVIS prevzel nekatere velike dobavitelje starega papirja. Istočasno tovarne papirja ne prevzemajo vsega papirja, ki je na razpolago pri podjetjih za promet z odpadki, medtem, ko jo poslovno združenje za nabavo starega papirja star papir, uvozilo.
Da bi omilili problem zalog starega papirja pri podjetjih za promet z odpadki, pa želijo nekaj papirja izvoziti. Da bi bilo nezadovoljstvo se večje, sprejemajo od PAPIR-S-jRVISA vse količine in jih tudi takoj plačajo, podjetjem za promet z odpadki pa dolgujejo za prevzeti material lepe milijone.
0 teh in še nekaterih problemih se jo na sestanku razvil večurni prepir. Na jasno -vprašanje, ali želi poslovno združenje za nabavo starega papirja v končni fazi ustanoviti svojo specializirano organizacijo za odkup vsega starega papirja v vseh večjih mestih Jugoslavije, nismo dobili odgovora.
Na kraju je bilo sklenjeno, da se skliče še en sestanek s predstavniki našega poslovnega združenja (INOT) in predstavniki poslovnega združenja za nabavo starega papirja. Direktor papirnice is Ceršaka pa je obljubil, da bo vplival na to, da so bodo sprejeli sklepi, ki bodo koristni za obe strani.
K temu naj dodamo še to, da jo PAPIR-SERVIS močno aktiven v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu, manj pa v Ljubljani in Mariboru ter nekaterih drugih mestih izven Slovenije.
V Ljubljani je dosloj PAPIR SERVIS prevzel Kartonažno tovarno in s tem oškodoval EE Ljubljana in Ilirska Bistrica (Rakek) za dohodek od približno 3-000 ton starega papirja letno.
Vsak čas pa lahko pričakujemo, da bo v Ljubljani in Mariboru začel PAPIR SERVIS odkupovati po trgovinah, ustanovah in gospodinjstvih. Naše podjetje je v tej situaciji doseglo le to, da PAPIR SERVIS ne bo odkupoval starega papirja po višjih cenah kot mi. Nastala bo torej huda konkurenca v tem, kdo bo hitrejši, bolj priljubljen in na to morajo biti v Ljubljani in Mariboru pripravljeni.
Zaenkrat smo se tudi sporazumeli, da PAPIR SERVIS ne bo šel prevzemati starega papirja še v druge vuliko gospodarske organizacije. Koliko časa pa bo ta sporazum veljal, pa ni mogoče predvideti.
00O00
IZ POSLOVNEGA POROČILA ZA LETO 1965 (Podatki o delovni sili)
V	letu 1965 je bilo povprečno zaposlenih 545 delavcev. V" primerjavi z letom 1964 se je število zaposlenih povečalo le za 10 oseh oz.
za 1,8
Struktura delovne sile se je spremenila v korist zaposlenih s polnim delovnim časom.. Število upokojencev se je zmanjšalo na 6, torej več kot za polovico v primerjavi 1» letom 1964.
V	letu 1965 se je na novo zaposlilo 107 delavcev, odšlo pa jih je iz podjetja 97- Fluktuncija delovne sile je znašala v lotu 1965 18,1 °/o, v letu 1964 2v,7 a/o, kar je za 8,6 °/o manj kot v letu 1964«
Delovna sila se jo pretežno menjavala na delovnih mestih, kjer so bili delavci izpostavljeni vsem vremenskim prilikam in težjim pogojem dela. Od avgusta dalje, to je pu uveljavitvi novih pogojev gospodarjenja, je bila fluktuacija 3>8 :/o.
Kvalifikacijska struktura se v letu 1965 ni bistveno spremenila napram letu 1964? kaže pa tendence izboljšanja. V poklicnih šolah je pridobilo kvalifikacijo 8 delavcev, v srednji šoli pa 2 delavca. Delno izboljšanje je tudi v odnosu na zaposlene v režiji, čeprav se je ta proces dejansko šole začel.
Po podatki je bilo na delu dnbvno povprečno $08 delavcev. Skupni fond delovnega časa je.znašal 1,193.332 delovnih ur ali 170.476 delovnih dni (računano 7 ur dnevno). V podaljšanem času je bilo opravljenih 32.129 delovnih ur, ali za 9?3 $ manj kot leta 1964«
Zaradi bolezni in nezgod je bilo odosotnih skupaj 7? 26 c/o, to je 51.011 delovnih ur do 30 dni in 35-632 delovnih ur nad 30 dni.
Odsotnost z dela zaradi bolezni je ostala nespremenjena v primerjavi z letom 1964.'
Postavlja se še vedno v ospredje vprašanje izostankov do 3 dni.
Ti so se sicer od avgusta naprej zmanjšali, vendar še vseeno ne moremo biti s stanjem zadovoljni.
Nezgod pri delu in na poti na delo in z dela je bilo 124. Od teh je bilo 112 lažjih, 11 težjih in 1 smrtna nesreča (prometna nesreča na poti na delo ). Zaradi nezgod,pri delu je bilo izgubljenih 13.363 delovnih ur ali 15 i° vseh 'bolezenskih izostankov. Število nezgod se jo v primerjavi z letom 1964 povečalo za 7«
00O00
PREVERJAJMO SVOJE ZIJANJE! (Pravilni odgovor j o samo eden)
1)	Če ste kupili blago od podjetja na debelo z namenom, da ga prodate naprej drugemu podjetju na debelo, ali lahko:
a)	vkalkulirate v prodajno ceno blaga maržo
b)	prodate blago po lastni nabavni ceni
c)	prosto formirate prodajno cono po zakonu o ponudbi in povpraševanju
Okrožnica št. I -S -40/20-V'V/ VK z dne 23 «3 .1966.
2)	Katero blago smo podjetje za promet z odpadki prodajati drugim podjetjem za promet z odpadki:
a)	vsako blago
b)	blago, ki je namenjeno predelavi na skladišču (rezanju, paketiranju, sortiranju)
c)	blago namenjeno predelovalni industriji brez predhodno predelave na skladišču
Okrožnica štev. I-S-40/20 z dne 23.3.1966.
3)	Katero zaposlitev ni šteti kot delovno razmerje:
a)	za nedoločen čas
b)	za določen čas
c)	za opravljanje občasnega delo po vnaprej sklenjeni pogodbi Pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih z dno 4.12.1965*
4)	delavcu, ki je bil med letom sprejet na delo in znaša njegova nepretrgana zaposlitev 30 let, ima pravico do letnega dopusta. Koliko delovnih dni letnega dopusta mu pripada:
a)	po vseh osnovah, ki jih predvideva pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih
b)	19 delovnih dni
c)	14 delovnih dni	.
Pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih.
5)	Kdo razporeja delavce na delovna mosta:
a)	svet delovne enote
b)	upravni odbor
c)	direktor ali vodja delovne enote Pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih.
6)	Komu lahko odda stranka najdeno vojaško orožje in municijo:
a) odkupni postaji h) postaji LM
c)	vojaški edinici - odseku za narodno obrambo Okrožnica štev. I-S-17/31/2 z dne 16.9.1964«
7)	Kaj smemo napraviti z odkupljenim in še uporabnim orožjem:
a)	prodati osebi, ki se intorosira
b)	prodati gospodarski organizaciji
c)	uničiti
Okrožnica štev. 1-3-1731/2 z dno 16.9.1964.
X
00O00
KDO JE V SOBOTAH V MESECU MAJU IZ UPRAVE PODJETJA V SLUŽBI
Komercialna služba
Finančna služba
Splošna, služba
Tehnična služba
Komercialna služba
Finančna služba
Splošna služba
Tehnična služba 26 -
Dne 23.4.1966
:	Podberšček Drago
Smerkolj Anton Letnar Slavica
:	Giosento Ljudmila
Binter Nada
:	Jamšek Janez
Kerne Valči Rojšek Ana
:	Ramovš Janez
Martelanc Vekoslav
Dne 30. 41 1966 ..
:	Inkret Bojan
Hočevar Sonja Jenko Mira Rozina Slavka
:	Bostič Tončka
Gravnar Franja
:	Vetrovec Venčeslav
Sokolovič Tomo Lobenwein Ana
:	Prosenc Francka
Dne 7.-5. 1966
Komercialna služba
Finančna služba Splošna služba
Tehnična služba
Komercialna služba
. i -	'
. ..'J v ...	-
Finančna služba Splošna služba Tehnična služba
Komercialna služba
Finančna služba Splošna služba
s Bartolj Anton Demšar Ivanka Orgolič Angela Eržen Tatjana
:	Klančar Anton
Kurent Rezka
:	Koman Stane
Krajšok Franc Kuni1o Marija Urbančič Nada Peternelj Ivan
; Golja Anton
Dne 14. 5- 1966
:	Jančič Danilo
Mlinar Boris Kambič Nada Ban Re zka
:	Štern Viktorija
Vodovc Nuša
:	Plešec Tono
Tadič Peter
:	Pavletič Karol
Dne 21. 5 . _1966
:	Podberščok Drago
Smerkolj Anton Letnar Slavica
:	Giosento Ljudmila
Binter Nada
:	Jamšek Janez
Kerne Valči Ro j šek Ana
Tehnična služba
Ramovš Janez Martelanc■Vekoslav
Dne 28. 5. 1966
Komercialna služba
Inkret Bojan Bartolj Anton Hočevar Sonja Jenko .Mira
Rozina Slavka
Finančna služba
Bostič Tončka Gravnar Franja
Splošna služba
Vetrovec Venčeslav Sokolovič Tomo Lobenwein Ana
Tehnična služba
Prosenc Francka
00O00
PERSONALNE SPREMEMBE V LETU 1966. DO 31. MARCA
Po zaključku leta 1965 so odšli iz podjetja nekateri naši delavci, ki so bili daljšo dobo zaposleni v podjetju.
Iz uprave podjetja:
Jankovič Savo - šef fakturnega oddelka
Vojska Ana - pomočnik šefa fakturnega oddelka in korespondent Štern Viktorija - saldakontist
Mejač Anton - odkupovalec iz Trbovelj Jerala Jože - skladiščnik iz Kranja
Uršič Franc - poslovodja poslovne enote iz Mosta na Soči Kruh Franc - poslovodja poslovne enote Pivka, nazadnje referent
Vsem upokojencem želimo vse najboljše v nadaljnjem življenju.
Ostale spremembe:
V_mese°u januarju 1966 je odšlo iz podjetja 13 delavcev in sicer iz Ljubljane, Maribora, Kranja, uprave podjetja, Mosta na Soči.
Na novo pa se je zaposlilo šoferja v Ilirski Bistrici.
V mesecu februarju 1966:
Prišli: Žagar Ivan - sortirnica, Matjaž Ana - Celje, Čeperli Miroslav - Nova Gorica in Veršič Božo - Ludbreg Odšli:	Vagaj Julij - Maribor, Emeršič Ivanka - Bohova, Dadič Franc-
Kozina, Planinšek Anton - Celje.
za kasačijo bunkerjev iz Pivke
V mdsccu marcu 1966;
Prišli; Pungerčar Franc na PL’ Malezijska ulica Ljubljana, svoje-časno je že bil zaposlen pri podjetju na delovnem mestu odkupoval ca in šoferja, Lapuh Janez, šofer v Kranju in ICivač Mijo - rezilec v Lendavi.
Odšli; Lapan Karolina - Celje, Celar Stane - šofer iz Kranja, ki so je zaposlil doma, Pavlin Alojz iz Slove Gorico, Kurbegovič Ibrahim i-z Ljubljane, ki je odšel v JLA, Matič Anton iz Maribora, Mikulič Vinko iz Maribora,, Konjedic Ivan iz STove Gorice.
Izmed kandidatov na oglašeno delovno mesto vodje ekonomsko enote Kranj je upravni odbor izbral tovariša Vižintin Jožeta, ki je izmed vseh najbolj izpolnjeval razpisano pogoje. Delal ju namreč dalj časa kot komercialist v kovinski stroki. Delovno razmerje je bilo sklenjeno s 1. majem 1966 in to s poskusnim rokom.
Vsem, ki so se na novo zaposlili, žulimo obilo uspeha v podjetju, tistim, ki so odšli pa prav tako na novih delovnih mestih.
ooOoo
Dne 7» marca 1966 jo predsednik Skupščino občino Ljubijana-Bcžigrad sprejel odlikovance, ki jih je ob 20-letnici osvoboditve odlikoval tov. TITO za povojno delo". Med povabljenci je bil tudi naš direktor tovariš Stano Koman, ki je prejel RED DELA Z ZLATIM VENCEM.
ooOoo
Po določilih 28. člena statuta podjetja z dne 14/5-1964 jo DS podjetja na soji 15.5*1965 sprejel dopolnitve in spremembe k pravilniku o uvedbi in podeljevanju zlatih in srebrnih značk podjetja zaslužnim delavcem in ga v prečiščenem besedilu sprejel.
i
PRAVILNIK
0 uvedbi in podeljevanju značk podjetja zaslužnim dela,vcem
1.člen
Značke podjetja se uvajajo in podeljujejo tistim delavcem in izjemoma upokojencem, ki so bili najmanj 5 led zaposleni pri podjetju in imajo posebne zasluge za uspešno poslovanje podjetja.
»
2.	člen
Značke podjetja se podeljujejo v trajno last, ugodnosti, ki si jih posamezniki pridobijo z značko pa se jim lahko odvzamejo na način in v primerih, kot določa ta pravilnik.
3.	člen
Predlagatelji podelitve značke podjetja morajo obrazložiti svoj predlog v naslednjem:
-	o c 1 o s do dela in podroben opis rezultata oziroma uspeha,
-	delo v samoupravnih organih in političnih organizacijah v podjetju in izven podjetja,
-	odnos do članov kolektiva, prizadevnost, skrb za usposabljanje, itd.
-	druge posebnosti, iz katerih je mogoče ugotoviti razlog za podelitev značke podjetja.
4.	člen
Značke podjetja podeljuje delavski svet podjetja na predlog DS ekonomske enote, sindikalne podružnice in upravnega odbora podjetja.
Delavski svet lahko sklepa o podelitvi značke podjetja, če je navzočih najmanj 75/- članov delavskega sveta.
0 predlogu se glasuje javno. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih.
5.	olen
II o si tel ju značke podjetja pripada na leto 2 dni dopusta.
Nositelji značk podjetja imajo v primeru upokojitve enake pogoje preživljanja letnega dopusta v počitniških domovih kot člani Kolektiva.
6.	člen
Nositeljem značk podjetja se odvzamejo ugodnosti v naslednjihprimerihs če je pravnomočno obsojen z disciplinsko kaznijo izključitve iz kolektiva,
-	čo preneha delovno razmerje,
-	če.je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na zaporno kazen daljšo kot 3 mesece,
-	če predlagatelji ali delavski svet ugotove, da je nosilec značke postal nevreden do nošenja značke.
0 odvzemu ugodnosti mora sklepati DS podjetja na enak način kot za podelitev.
7.	člen
Značka podjetja predstavlja ustaljeni znak podjetja z napisom "DINOS" LJUBLJANI. Značka je iz pozlačene kovine v velikosti 1 x 1,3 cm.
Člani kolektiva, ki prejmejo značko podjetja, prejmejo tudi umetniško izdelano diplomo v velikosti 20 x 30 cm z vsebino, ki jo določi delavski svet podjetja.
8.	člen
To prečiščeno besedilo pravilnika stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme delavski svet podjetja.
ooOoo




3i