Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 11. marca 1934. Štev. 10. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev.položnice 11806 Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. Popüst po dogovori. Našoj mladini. Prosimo prav lepo naše dráge naročnike, naj dajo te članek za čtenje našim dečkom in deklam, velikim i malim. Februar 27. se je obprvim slüžila sv. meša i so se prvič molile cerkvene molitve v našoj apoštolskoj administraturi i celoj škofiji na čast sv. Gabrieli od Žalostne Device Marije. Pred kratkim je bio prištet k svetcom i cerkev je njegov god določila za 27. ali 28. februar. Bio je 24 let star, gda je mro leta 1862. Rodio se je v Assisi, prijaznom mesteci sv. Frančiška Assiškoga, ali serafinskoga. Mladenec je bio, živo je v našoj dobi, zato je zgled našoj mladini. V svetoj meši, ki smo jo slüžili njemi na čast, se berilo ali lekcija začne z etimi rečmi: predragi: Pišem vam, mladenci, ar ste premagali hüdo. Pisao sem vam, mladenci, ki ste močni i je bolo reč vu vas i ví ste premagali hüdo. Ne lübite Sveta, niti toga, ka je na sveti. Če što lübi svet, ne v njem Očine lübezni.“ (I. Jan. 2 14-17.) Te reči sv. Düha, pisane po sv. Janoši apoštoli i evan-gelisti zato čte Maticerkev na god sv. Gabriela 1) ar je te mladenec močen bio, je premagao hüdo, ne lübo sveta, i 2) ka bi vsi mladenci se ravnali po njegovoj peldi, po njegovom zgledi, ka Očine lübezni ne zgübijo. Tomi mladenci, sv. Gabrieli se je en čas tüdi dopadno svet. Ali kak je Pogledno na podobo Žalostne Matere Bože, je zamrla v njem lübezen do sveta i se zvužgala mesto nje lübezen do Marije, Žalostne Device, ki je potem spopolnila njegovo lübezen do Boga v tak visikoj meri, ka je zavolo svojih junaških jakosti dobo čast oltara, je postao patron naše mladine. Jezuš je bio mladenec, te najsvetejši. Odgojila ga je Marija. Sv. Alojzij, Stanislav, Berchmans Janoš, Kazimir, i nešteti drügi mladenci, ki so zvezde katoličanske cerkve kak i mladenke z sv. Nežov, Rozov, Trezikov od Deteta Jezuša i neštetimi drügimi na nebi svetio, vsi ti so hodili v šolo Jezuša mladenca, v šolo Matere Marije i se od nje včili lübiti Boga. Vsi so goreče častili Marijo, deviško božo mater, zato so pa premagali hüdo, kak pravijo sv. Düha gornje reči. I ti dečko i ti dekla tüdi samo tak premagaš hüdo, če si dobro Marijino dete, če hodiš k Mariji v šolo, se navzemeš njenih navukov. Ti mladina si cvet na drevi našega naroda. Jeli pa bode sad na drevi, če to nema cveta, če se njegov cvet osiple, če zčrvivi, če zagnili? Vsi mi odgovorite, da ne. Prav mate. Naš narod bo samo tak meo lepšo bodočnost, samo tak bo živo, samo te se njemi bo ednok boše, dobro godilo, če si ti mladina, če si ti dečko i dečkec, dekla i deklica če si ti, če ste ví, mladina, zdrav cvet. Zdrav si pa samo te, če pramagaš hüdo. Hüdoga pa nemoreš s svoje moči premagati. Potrebüješ pomočnike, vodnike, potrebüješ svetlost, hrano, pilo, potrebüješ orožje. Vse to ti jedino i izklüčno more dati samo dobra vzgoja, štera te pripela pod Marijin plašč, pod šterim se varno boriš proti hüdomi i je premagaš gotovo, ar dozdaj ešče edno Marijino dete ne bilo zgübleno, ne boš tüdi ti, dečko i dekle, kajti Marija je hüdomi, kači strla glavo, kajti njena prošnja je vse-gamogoča njena pomoč je vsegamogoča po rečaj sv. Auguština, ki jo zove za „Omnipotentia supplex“, za prosilno vsegamogočnost. Pod Marijinim plaščom je zmaga za mlado telo, pri tom lelijsko čistom maternom teli, drago dete. nindri indri ne. Samo tü zmagaš, indri ne. Samo tü se ne osmodiš, samo tü te ne sklesti toča, samo tü te ne vniči viher grehov, indri vseširom. Sem moraš priti. Tü je tvoje zavetje. Drü- goga nega. Ki te lübijo, te sem püstijo. Ki te sovražijo, te od Matere v kraj odvrnejo. A mi te lübimo, zato te k Mamiki zovemo, da te tü odgojimo za njenoga viteškoga junaka i zmagovalca. Odprli smo Marijino šolo. Šolo za dečke male i velke, za dekle male i velke. Ime smo njej dali „Ma-rijikin Ogračekˮ, „versko-vgojni list za ; našo mladino“. Za mesec februar i marc pride sküpno pred vüzmom te list za mladino. Za mladino. Ne samo za deco. Za mladino smo posvetili te list, mladinski list bo odsehmao, za vso mladino. Versko-vzgojni bo te list, na podlagi vere de vzgajao odrašene mladino, vas dečki i vas de kle i vas odrašajočo mladino, vas dečkeci i vas deklice. Ne z fabulami, z miloščov božov, z pripomočki te vas bo vodo, vzgajao i odgojo. Šolo smo odprli, Marija de vučitelica v njej s svojim živlenjom, z Jezušovimi navuki. To jedino more rešiti mladino i svet, samo verska vzgoja, nikaj drügo. i Mladenci i dekle, dečkeci i deklice hodite vsi v to šolo. Vsaki mesec de se včilo v njej. Na 16 strani dobiš, draga mladina, vzgojo pri Mariji. Pridno jo poslüšaj. Niedna drüžina naj ne püsti svoje mladine brez versko-vzgojnoga lista, Marijikinoga Ogračeka, ki letno stane samo 4 Din. — Mladina ga sama bo plačala, telko se zataji pri kajenji, pili, obleki. Za Marijinoj šolo rada darüje 4 Din., pa rad včini, to tüdi vsaki stariš, ki rad ma svojo deco. Pri sv. Jeleni g. Varga Števan, plivanoš majo 95 mladine v toj Marijinoj šoli. Na Gornjoj Bistrici jih je prek sto. Na toj poti naj hodi vsa naša mladina i naj se javi iz vsake občine pri vredništvi Marijinoga Ogračeka v Črensovcih, tü dobi vsa navodila. Dečki i dekle, vpišite se vsi v Marijino šolo, naj se odgojite za junake i junakinje, ki premagajo hüdo. Na god sv. Gabriela se čte v evangeliumi, kak je Jezuš skregao tiste, ki dece neso šteli k njemi püstiti, kak je to deco varvao i blagoslovo i kak je zlübo mladenca, ki je verno zdržo zapovedi. Draga mladina, ka boš ti tüdi vredna Jezušovoga varvanja i njegove lübezni, odgoji se v Marijinoj šoli, čti „Marijikin Ogračekˮ i ravnaj se po njegovih navukaj. Sv. Gabriel od Žalostne Device naj te pomaga. Na god sv. Gabriela od Žal. Dev., 27. febr. 1934. Lübiteo mladine. Nedelska šola. Kak smo prišli do penez. Što misli, ka so lüdje sikdar Poznali peneze, se jako moti. Pot do poznavanja penez je bila duga i žmetna. Tak bi lejko začnoli, ka so bili časi, kda si je vsaka človeča družina sama pridelao vse to ka je samo potrebüvala. Moški so hodili na lov, lovili so divjačino i ribe. Šker za to opravilo so si napravili sami. Ženske so skrbele za dom, pripravlaš obleč, hrano. Če so mele te drüžine več pridnih rok, so mele več priprav za lov, več rib i divjačine za obed, ali večerjo, več obleke za tiste dni, kda brezi obleke ne mogeo človek na svoje redno delo. V toj dobi ne bilo „blagaˮ, vse je delalo za sebe, nišče za bližnjega; menše, ali vekše drüžine teh časov so bile male državice s svojimi šegami ne napisanimi zakoni. Pa so se dobile med domačimi osebe, štere so bile posebno prilične v kakšem opravili. Dobo se je moški, šteri je znao napraviti posebno trpežno i lepo orožje, dobila se je ženska, štera je znala napraviti bolše i lepše platno, kak drüge. Te bole prilične so püstili pri svojem opravili. Dobroga izdelavatela orožja, spretno žensko v izdelavanji platna so püstili pri svojem opravili, drügo v drüžini potrebno delo so pa opravlali moški i ženske, šteri i štere šo bile za takše delo menje sposobne. Oča je navajao na svojo umetnost sina, mati hčerko, spretnost je rasla od roda do roda, od drüžine do drüžine... Na konci je bio razširjen glas daleč na okoli kak dobro orožje i kak lepo platno imajo drüžine v določenom kraji. Pa zgodilo se je, ka so spretni v izdelavanji orožja meli za domače potrebe preveč, zato so prišli na miseo, ka bi doma nepotrebne reči zamenjali s takšim blagom, štero bi oni potrebüvali, pa ga nemajo. Se zna, ka je človek v toj staroj dobi rajši prišeo do potrebnoga blaga prek boja, kak pa potom zamenjave. Ali boji so sikdar koštali, tüdi v toj staroj dobi. Od premočnoga lastnika orožja, platna si lejko zamenjao, vzeo pa ne nikaj. Pa kak so zamenjavali lüdje blago? Lončar je meo preveč loncov, orožar preveč orožja. Te prvi bi rad meo orožje, te drügi lonce, pa sta začnola glihati, na konci so se zmenili, ka za dobro nabrüšene sekiro iz kamna da lončar deset velkih loncov. Blago sta zamenila, vsak je vzeo svoje, pa je bila prva küpčija končana. Ali kak so napravili, če bi rad meo lončar orožje, orožar pa — platno, ar je meo loncov zadosta, platna pa ne? Se zna, .ka se je začnolo iskanje. Lončar je iskao žensko, štera je dala za lonce platno, potem je platno zameno za orožje. To je bilo težko i zamüdno opravilo. Lüdje so mislili in mislili, na konci so pa mogli najti takše blago štero so vsi radi meli i za štero so vsi radi zamenili svoje blago. Pri Slovanih je bila takša reč za zamenjavo — platno. Za platno so dali vse i za platno so dobili vse. Platno je postalo penez i tüdi dnes pravimo, kda küpec da za sprejeto blago proti vrednost, ka „plati", plača. Penez „platnoˮ pa ma neko slabo lastnost: je težko, se žmetno prenaša, je ne trajno, lejko zgori, lejko ga razjedájo miši... ’ Lüdstvo je dale iskalo, dalo mislilo i lepoga dne spoznalo drage korine, srebro i zlato, kak najpriprav-nejše blago za zameno, dobili smo peneze iz srebra in iz zlata. Mislite, ka se je to zgodilo v, ednom leti? O ne, na jezero človečih rodov je šlo prle v grob, kak so lüdje spoznali peneze iz srebra in zlata. Izobrazba, napredek hodita Počasi svojo pot, naš mali pužek, šteri svojo hižico vleče s sebom, je proti napredki izobrazbe pravi dirkač. No... dnes mamo peneze, poznamo te dar i Zednim bič božji vsi. Znamo, ka za dobro moško obleko moremo plačati — 1000 dinarov, ali 26 in pol gramov čistoga zlata. (Eden gram je jezerokrat menši od kile!) — Ža 100 dinarov takše obleke ne dobiš, 1500 dinarov pa ne daš za njo... Zakaj ? Zakaj plačamo za lepo moško obleko samo 26 i pol gramov zlata, zakaj ne več, zakaj ne menje ? Ge je tista oblast, ali tista skrita sila, štera pri tom dugovanji sodi i ravna? Lejko bi pitali: je li je tak pravično, ka dobi trgovec 1000 dinarov za lepo moško obleko? Jeli nas ne vkani? Ali more biti mi njega? Naj bo tak ali inači, istina je, ka ma obleka in ma tüdi penez svojo vrednost. Teda: če küpim, ali odam — vrednost dam za vrednost. Ali odkec dobi obleka ravno 1000 dinarov vrednosti i zakaj ma ravno 26 i pol gramov zlata telko vrednosti, kak omenjena obleka? Dragi moji, to so zanimiva pitanja. Ešče bole Zanimive odgovore pa napišemo prišestno nedelo. — Misijoni. K materi Cerkvi. V Siriji so živele štiri krščanske sküpine, štere so nedavno z vekšega prestopile v katoliško Cerkev. Vseh je okoli 20 jezero. Drügi so ešče pripravlajo. Komunisti pomagajo. Salezijanski misijonar P. Eskursell na Japonskom piše: »Tüdi tű so takši, šteri bi radi vničili dobra čüvstva Japoncov. Kakpa, to so ne drügi kak komunist!. Posrečilo se jim je dobiti dosta vučitelov i dijakov. Napravili so zaroto. Kak je vlada spoznala to nevarnost, je včasi dala veliko sloboščino, ka misijonarje smejo širiti krščanski navuk med lüdstvom. Edino krščanski navuk da lüdem moč proti komunizmi, ar je krsčanska vera, vera lübezni do vseh. 27 vesnic prosi za misijonare. Don Boskovi salezijanci delüjejo kak misijonari v indijskoj škofiji Madras že od 1. 1928. Njihov škof Méderlet je obiskao eden kraj svoje velike škofije. Prišli so k njemi odposlanci od 27. vesnic. Po svojoj šegi so njemi najprle oprali roke, je pokrili z rožami i dišavami. Potem so ga prosili, da bi njim poslao misijonare ar vsi prebivalci želejo stopiti v krščansko vero. Vseh je okoli 5000. Škof njim je obečao, ka pošle misijonare. Meseca decembra je prišlo v škofijo Madras:13 novih salezijanskih misijonarov. V Madrasi i Jüžnoj Indiji je 1,700.000 katoličanov. Lepa pomoč. V Severnoj Ameriki so lansko leto med verniki nabrali za pomoč misijonom 391 jezero dolarov. To je 25 milijonov dinarov. Pisma naših z tüjine Sartrouville, Francija. Prečastiti gospod! Eti Vam pišem par reči, z šterimi rečmi obprvim lepo Vas pozdravlam in Vam želem vse najbolše. Jaz bi Vas prosila, da bi mi naročili i poslali eden naš katekizmuš, bilo bi trnok dobro, če bi bio hrvatski ka eti dosta naših Hrvatov. So tüdi pravoslavni pa večkrat vküp pridemo pa si zgučavamo od vsega in te pride naprej tüdi reč od vere. Zato bi mi trnok trbelo katekizmuš. In ravnotak bi želela, da mi naročite letošnje Mohorske knige zvün kalendara, ka že mam Vašega. Nego mesto toga jaz bi rajše edno drügo pod naslovom „Trije rodoviˮ če ešče majo v zalogi pa te nej trbe poslati esi, ka tak bom šla domo k leti mislim v septembri pa bom vzela tam na 4 Križova v Soboti. Pošlite mi samo račun od vsega, kelko stane vse pa za Novine in M. L. še kelko sem dužna pa bom to vse plačala doma. * Zdaj je eti prinas preveč nevarno, ka je resolucija, pa dostakrat morem v Parizi delati pa se bojim, ka se mi kaj zgodi zato ka se tranvaji pa autobusi požigajo pa strelajo. Inače vse po starom mamo. Dosta naši lüdi je brez dela i den za dnevom pridejo iskat dela ali teško je dobiti. Vas lepo pozdravlam v presv. Srci Jezušovom. Bibel Elizabeta (Vse bomo poskrbeli. Vr.) Od marca 1. stanejo Novine na leto 20 Din., na mesec 2 Din., na sküpni naslov. 2 NOVINE 11. marca 1934. NEDELA. Štrta postna nedela. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni sveti Evangeliom Sv. Janoša VI. Vu onom vremeni: Odišao je Jezuš prek morja Galileanskoga, štero je Tiberia-šovo i nasledüvala je njega vnožina velika, ar so vidili znamenja, štera je činio nad onimi, ki so bili betežni. Gori je tak so Jezuš na brejg, i tam je sedo z Vučeniki svojimi. Bio je pa blüzi Vüzem, Svetešnji den Židovski. Gda bi zato podigno oči Jezuš, ino bi vido, ka vnožina kroto velika ide k njemi, veli Filipi: odket küpimo krüha naj eti jejo? to je pa pravo sküšavajoči njega; ar je on znao, ka bi meo činiti. Odgovoro je njemi Filip: za dve sto sodov krűha ne dojde njim, či gli ga vsaki malo kaj vzeme. Veli njemi eden z Vučenikov njegovi, Andraš brat Šimona Petra: Je eti eden pojbar, ki ma pet ječmeni krühov, i dvej ribi; ali eta ka so med telike ? Velo je zato Jezuš: včinte lüstvo doli sposesti. Bilo je pa Sena dosta v tistom mesti Doli je selo zato možki glav zračunom okoli pet jezer. Vzeo je zato Jezuš krühe, i gda bi hvalo dao, razdejlo je sedečim. Pri-spododno i z rib, keliko so šteli. Gda so se pa najeli, pravo je Vučenikom svojim: vküp Poberte drtinje, štero je ostanolo, naj ne prejde. Vküp so zato pobrali, i napunili so dvajset košarov z drtinjom z ti pet ječmeni krühov, štero je ostanolo od oni, ki so jeli. Oni zato lüdje, gda bi vidili znamenje, štero je včino Jezuš, pravili so: ka je ete zaistino on Prorok, ki je pridoči na te svet. Jezuš zato, gda bi spoznao, ka ščejo pridti, ka bi ga zgrabili, i Krala njega postavili, pobegno je pali na brejg on sam. Smrt zagrebškoga pomožnoga biskupa Dr. Premuš Dominika. V 73 leti svoje starosti so vmrli v Zagrebi Dr. Premuš Dominik pomožni škof (püšpek). Pokojni so rojeni v sosednom Medjimurji i to v Prelogi. Dobro so spoznalo tüdi našo krajino i se v njej obrnoli. Bili so vučeni i jako Pobožen cerkveni dostojanstvenik, ki so meli vsikdar Odprto srce za siromake. Za šolanje kmetske mladine so zapüstili pol milijona dinarov. Siromaško hrvatsko lüdstvo njim je bilo nad vse drago, štero so z celim svojim srcom branili i podpirali. Pokojni so bili sošolec našega nepozabnoga Dr. Ivanóczy Franca v Budapešti v centralnom seminišči i na vseučilišča Oba sta bila ednoga düha: svojih haskov ne iskati, nego živeti i trpeti samo za dobro svojega naroda. Srce Jezušovo naj bo plačnik pokojnomi püšpeki. Joško Maučec: Spoznajmo slovanske narode! Pred svetovnov bojnov se je ne mogla slovanska vzajemnost vistinititi, ar je bilo dosta Slovanov pod tüjimi državami, ki so branile zbližanje med slovanskimi narodi. Čehi, Slovaki, velki deo Polakov i Ukrajincov, Slovenci, Hrvatje i velki deo Srbov so bili pod Austrijov i Madjarskov. Pod Nemčijov so ječali Lužički Srbi i veliki deo Polakov, a pod ruskov vladov so bili zvün Rusov ešče Belorusi, večina Ukrajincov i Polakov. Svoje države so meli samo Rusi, Srbi i Bolgari. Ta razceplenost je Slovane zadela ešče tem hüjše, ar so tüdi v verskom pogledi razdeljeni. Če ne upoštevajo nekaj desetjezero protestantov med Lužičkimi Srbi, Slovaki i Polaki, se delijo Slovani po veri v dve velkivi sküpini, v katoličansko i pravoslavno vero. Samo Slovenci, Hrvatje, Čehi, Slovaki i Polaki so katoličanje, drügi Slovani pa so pravoslavne vere. Središče pravoslavnih Slovanov je bila Rusija. V Rusiji so se šolah najbouši dühovniki vsej pravoslavnih narodov, iz Rusije so dobivali svoje verske knjige i tüdi v Rusiji so najšli svojo obrambo. V vrhovnoj upravi ruske ruske cerkve, v takzvanoj svetoj si-nodi, je meo odločilno reč od ruske vlade imenüvani uradnik, ki je ne bio niti dühovnik. Imenüvao se je proku-rator svete sinode. Kak je na ednoj strani sejala sovraštvo med katoličanske i pravoslavne Slovane Rusija, tak je na drügoj strani isto delala Avstro-Vogrska. Ar se je Avstro-Vogrska bojala, da bi se šteli katoličanski Slovani z ruskov pomočjov odtrgati, je hujskala katoličane proti pravoslavnim. Prepad med Slovani je povekšala Rusija posebnov 19. stoletji, gda je kruto preganjala polske katoličance i nagnala cele stojezere Ukrajincov i Belorusov s grobov silov iz katoličanske vere v pravoslavno. Razmere so se spremenile v svetovnoj bojni. Spadno je ruski carski prestol i ž njim izrablanje pravoslavja v ruske politične namene. Razpadnola je tüdi drüga sila, ki je sejala med Slovane sovraštvo, najmre Austro-Vogrska. Na političnom zem-levidi so se pojavile nove slovanske države, gde živijo sküpno katoličanje i pravoslavni. Zato si bodemo v naslednjih poglavjih pogledali posamične slovanske države, zemle, lüdstvo i njihovo živlenje. 1. Čehoslovaška republika. Gda so narodi med svetovnov bojnov krvaveli na bojišči, je med tem časom velki češki vučenjak i politik prof. dr. T. G. Masaryk s svojimi prijateli doma i v inozemstvi gradio češkoslovaško državo, ki se je včasi po razpadi v zgodovini tak mogočne Austro-vogrske države, proglasila za neodvisno državo 18. novembra 1918. Češkoslovaški narod je bio zahvalen svojemi najvekšemi sini, ki njemi je postavo lastno državo i tak je prof. Masaryka izvolo za dosmrtnoga predsednika republike, ki je star zdaj že nad 80 let. Dale. Politični pregled. V našem parlamenti se razpravla zdaj proračun, to je dohodki i stroški države, valani od 1. aprila t. leta do 1. aprila 1. 1935. Finančni minister je dao izjavo, da je 917 milijonov dobičkov več kak izdatkov. Povdarjao je pa, da pride na vsakoga prebivalca 567 Din. dače poprek. Vučitelov je 1700, ki nemajo mesta. Drüga mladina ravnotak. Tü se more pomagati. Pomoči ne vidi v tom, če se uredništvo zniža, nego v tom, ka se z slüžbe püstijo žene, šterih moževje slüžijo. Med razpravov je stavo pitanje neki poslanec, naj vlada odgovori, če za vüzem vöpüsti Dr. Korošca i drüge zaprte voditele naroda. Predsednik vlade je odgovoro, da to včini, če Dr. Korošec sam da izjavo, da tiste punktacije ne on pisao, štere so se razširile. Bivši železniški minister i nar. poslanec Stanič Andre je dokazüvao, da je zdajšnji minister za železnice stem, ka železnice pri nas gradijo ne domače, nego inozemske tvrdke, državo napravo kvarno za 800 milijonov Dinarov. Španjolska. Lerroux, predsednik vlade, je dao ostavko, ki je bila sprejeta. Ar se komunisti i socialni demokratje pali protijo z nasilstvi, so drüge stranke ponüdile svoje lüdi, ki bodo z orožjom držali gor red v državi. Novo vlado je sestavo znova Lerroux. Francija. Preiskovalni Sodnik Prince je bio vmorjen v Dijoni. To pa zato, ar je meo pri rokaj vsa pisma, iz šterih se je spoznalo, što vse so dobivali peneze od židova Stavinskyja, ki je za milijarde znoro siromaško francuško lüdstvo. Te sodnik je šteo dati fotografirati dve pismi, šterivi njemi je pisao Pressard, državni toži-lec i čuvar zakonov i v šterima njemi zagrozi z odpüstom iz slüžbe, če kaj javi proti Stavinskyji. Tomi Pes-sardi je bio sörja ministerski predsednik i minister notrašnjih zadev Chaü-temps. Osem let so šle tožbe proti Stavinskyji, pa ta velka gospoda, štera je peneze primala, je te tožbe nikdar ne naprej püstila. Vmorjen sodnik Prince je vse to znao, zato je mogo mreti. Zvabili so ga i vmorili pa odnesli dve pismi, šterivi je šteo dati fotografirati. Vse to je delo radikalnosocialne stranke, štere kotrige so kruti sovražniki vere i Boga, tak zvani framasoni ali slobodnozidarje. Nego glejte, kak je Boga ne mogoče znoriti. Tisti čekovni blok, v šteroga so zapisana imena tistih, ki so primali peneze od Stavnis-kyja, se je najšeo. Neimenüvana poštena oseba ga je izročila vladi, i ta ga je shranila na ministerstvi pravde. Tak je prišla pravica na pohojeno, svetlo ter, na šteroj se pokaže vsa gr- doba framasonskih grehov. Za nas vse je to eden glasno kričeči navuk. Ne vervli nikomi, kakšteč velki gospod je, kakšteč bogat je, kakšteč zna lepo gučati, če ne slüži te gospod verno dobromi Bogi, ne veri njemi i nejdi za njim. Kristuš je tüdi tak pravo: dela svedočija, dela gledajte. Mandžurija. Z navadami, ki so stare že prek trijezero let, so kronali Mandžurci prvoga svojega casara Pu-yia med najvekšimi slovestnostmi i paradami, štere so koštale 161 milijon dinarov. Za posvetno čast more biti penez, za Boga i rešenje düš ga nega. Slovenska krajina. MurskaSobota. Naša gimnázija. Svoječasno smo že poročali, da je za odišlim g. prof. Rauterom prevzeo Vodstvo naše gimnazijo g. ravnatelj Dr. Pavel Strmšek iz Maribora. V kratkom časi svojega prebivanja med nami si je g. ravnatelj pridobo lübezen in zavüpanje dijakov in poštüvanje njihovih starišov. Edni i drügi so najmre spoznali v njem ne samo globokoga vučenjaka i prvovrstnega profesora, nego tüdi pravoga vzgojitela, ki je svojoj mladini lübezniv oča i skrben voditeo. Bog naj blagoslavla njegovo delovanje nad nami. Prekmurje je zahvalno za lübezen, ki njemi jo izkazüje novi g. ravnatelj. Trdno Vüpamo, da bomo pod njegovim ravnateljüvanjom dosegli izpolnitev naše gimnazije, ki po njej že tak dugo hrepenimo. Nova gg. profesora. Te dni sta dospela na našo gimnazijo dva nova gg. profesora i to g. J. Potokar i g. S. Zogar. Osvedočeni smo, da bota hitro vzlübila našo Slovensko Krajino, ve jiva je tüdi ona z lübeznostjov sprejela. Kda oba gospoda s poštenjom pozdravlamo, njima Želemo blagoslova božega i da bi se med nami dobro počütila. Odhod. Na študijski dopüst v v Francijo je odišo tükaršnji profesor g. M. Hvala. Ostane v Dijoni do konca junija. Martinišče. Štera blaga oseba bi štela za nekaj časa posoditi ali poceni odati harmonij za našo kapelo? Meli smo posodni harmonij, pa smo ga mogli te dni vrniti lastniki. Ar se nam bližajo veliki svetki i ar rabimo harmonij za kapelo i za pevske vaje, se jako priporočamo! Svetek Sv. Ivana Boska v Ljubljani se bo vršo 14. ino 15. aprila. Svečanost bo vodo salezijanski kardinal Dr. Avgust Hlond, primas Polske. Ka dobi naročnik Novin? 1. Kristušovoga düha; 2. vsaki tjeden sv. mešo, da se reši vseh düševnih i drügi nesreč i srečno vmerje; 3. pomoč po smrti po tjedenskih svetih mešah; 4. brezplačne nasvete v listi; S. brezplačne prošnje za pomoč v nesreči; 6. molitve siromakov i blagoslov pa smilenje njihovoga Oče, Boga, ar čisti dohodki Novin se obrnejo na pomoč siromakom. Novine stanejo na sküpni naslov samo 2 Din. mesečno i dajo vsakomi naročniki za polovično ceno veliki kalendar Srca Jezušovoga. Če šteri naročnik ma kakše namene, ka bi se za nje mešüvalo, molilo, naj to sporoči vredništvi. Kak i to če bo poslühnjen. V zahvalo naj poslühnjeni spravi nove naročnike Novinam i sam tüdi stanoviten ostane pri njih. To naznanjajo vsakomi naše krščanske „Novineˮ. Seja agrarne i gospodarsko podporne zadruge v Črensovcih. Marca 1. je obdržalo sküpno sejo na-čelstvo i nadzorstvo z ednim z načel-stvom i nadzorstvom Hranilnice in posojilnice. Navzoči so bili vsi včlani obe zadrug punoštevilno. Seje se je vdeležo tüdi g. Kontler Julij, šolski upraviteo vpokoji iz Prihove, predsednik nadzorstva i Dodlek Marko član iz Deržimurca v Medjimurji. Na seji se je ednoglasno sklenilo, da se poslühnejo prošnje kotrig obe zadrug i se njim dovoli, ka se naselijo v G. Mihalovi na prostori küplenih šum. Zadregi data prle vse gorzmeriti, vceniti i te siromaškim kotrigam i kotri- gam z velikimi familijami razdelita to zemlo. Vse se bo pravočasno kotrigam naznanilo. Sirota z Črensovec naj pride na vredništvo M. Lista, gde dobi brezplačno Marijikin Ograček, šteroga je plačala mladenka, Kovač Trezika, iz Črensovec. Kam bo Šla žandarmerijska postaja z Črensovec ? Z 1. aprilam preteče pogodba stanice z gospodarom hiše Grüškovnjak Štefanom. Postaja zdaj išče novo stanovanje. Če je ne bi dobila, bi se odselila na Hotizo. Hotiza je pa popolnoma nepripravno mesto za orožniško postajo, zato ka nema pošte, od štere je oddaljene 10 kilometrov. Vidonci. Na spomin prijatelici Vrečič Ani, štera je pred božičom vmrla i zapüstila petero nedoraščene siromaške dece, je plačala Gumilar Emilija en Marijikin Ograček za to zapüščeno deco, ka bi jo te tolažo mesto pokojne mamike. — Lepa lübezen. Te Ograček dobi siromaška deca pri širiteli Horvat Jožefi hš. 52. Turnišče. Slavic Ana v Chicagi je plačala za očo Kolman Štefana vse naše liste. Naj se Kolman javi pri Gjörköš Jožefi, širiteli. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela: od 1. jan. do 20. febr. 239 moškov i 138 žensk. Od 20. febr. do 28. febr. 29, zadnji den, to je 28. febr. 2 polskiva delavca, dva navad-niva delavca i edna küharica. Prvi dar za kritje pravdeno stroškov Novin. Prvi dar je poklono N. iz Črensovec, v zneski 20 Din. Duga mamo iz pravde tak ešče 1980 Din. Bog plačaj dobrotniki. Gda pridejo M. listi i Ogračeki? Ravniteo misijonske tiskarne nam piše, da k vüzmi. Te prideta obe številki za februar i marc sküpno. Morejo tiskati poleg našiva lista še sledeče liste „Kat. misijoniˮ, „Tuji svetˮ, „Naš listˮ, „Vigredi „Kresˮ i „Lučka z nebaˮ. Zavolo toga velikoga dela hodijo tüdi njihovi listi 3 tjedne kesnej, zato pa naši tüdi. „Ljudski oderˮ, list za,poglobitev našega igranja, leto I. štev. 1-2. Izdaja „Založba ljudskih iger v Kranji kak del svojih rednih izdanj za 1934. Naročnina rednih izdanj (list in štiri igre) leto 60 Din, naročnina lista samoga 20 Din. Vrejüje Niko Kuret. — Že nekaj časa napovedana „Založila ljudskih igerˮ v Kranji je začela s svojim delom, lzišla je prva številka njenoga mesečnika, ki je posvečena s članki Niko Kuret, dr.Jože Pogačnik, Davorin Petančič ino Matija +. Praktični del obsega rubrike: Kaj naj igramo, Igravec sam s sebov, Kaj se igra. Pokret, ki nadalüje lanske grobeljske „Ljudske igreˮ, se Stavla izrazito v slüžbo Katoličanske akcije pa šče v tom dühi predrügačiti delo naših lüdskih odrov. Z listom je zednim izišla tüdi prva kniga, o. Romulda besedilo za pasijonsko procesijo v Škofjoj loki iz 1721, ki ga je Niko Kuret priredo za moderni oder kak „Slovenski Pasijonˮ. Katoliški dom v Ljutomeri vprizori v nedelo dne 11. marca ob pol 4. vüri popoldne romantično Lavtižar-ovo spevoigro „Darinkaˮ, v 3 djanjih. To je po dugom časi pali edna „opereˮ (samo spevanje) na našem odri. Spevajo samo naši dečki i dekle. Že prva predstava je vzbüdila splošno pazlivost. Darinko, hčerko graščaka Hrastara i Helene zgrabi pozoj. Vitezi jo skušajo rešiti, a zobstom. Reši jo s križom i mečom. V tretjem djanji lüdstvo (zbor) popeva hvalnico Bogi. Pred „ Darinkoˮv zaspevle g. kaplan Trobina tri baritonske solospeve. Vabimo vse prijatele lepe igre, posebno prijatele pesmi in glasbe iz bližnjih krajov tostran Müre, da pridejo v nedelo dne 11. marca popoldne v Ljutomer i si, ogledajo predstavo „Darinkeˮ. Igra konča že ob pol 6. vüri. V Strehovcih se išče 17 dečkov, ali deklin, ali dece, šteri bi prevzeli svojoj düši na hasek Marijikin Ograček. Javite se pri širiteli, Kovač Števani. Kmetska pritožba. Jako Žalostne čase preživlamo ne samo zavolo stiske, nego tüdi zavolo ognjov, šteri tak gostokrat nastanejo pri nas. Že so na dnevnom redi tej požari, šteri vničavlejo cele kmetije v okolici. Znano je na priliko, da je samo v ednoj občini, v Pečarovcih zgorelo od 24. okt. 1931. do 14. febr. 1934. osem hiš i edna oslica slame. Što je kriv? Lüdstvo melo troje. 1. Nesreče. To je is- 11. marca 1934. NOVINE 3 tina, ar je pazlivost i previdnost dostakrat ne doma, celo tam ne, gde alkohol kralüje. 2. Lastni požigalci. Kelikokrat se čüje sodba: sam si je vužgo, ve je pa te bogše reči prle sposhrano, slabejše pa prepüsto ognji. Da so takši primeri tüdi, vsi znamo že iz sod-nijskih aktov. 3. Drügi Požigalci. Tü tüdi sodišča svedočijo, da so hüdobne roke, štere z ognjom vničijo bližnjemi vse, sebi pa večnoga vužgejo. Med lüdstvom se tüdi dostakrat čüje: to vam vse tej nasilni sekulantje delajo. Kšefte majo iz sekulacije, zato pa silijo za sekulirane i se protijo, ka zna nesreča nastati. Samo tej guči so dozdaj ešče ne bili nindri potrjeni, ka bi šteri sekulant bio kriv ognja. Nova žvegla. Dnes tjeden smo poročali, da se nastavla „narodna oddanaˮ, v Črensovcih. Obsodili smo te pa obsojamo i zdaj, zakaj se je vršo sestanek ravno pod velkov božov slüžbov v gostilni Škoberne. Bi se ne mogo vršiti po večernici, ka bi vsaki meo dostop do domolübnoga drüštva? A ravnoto se je štelo preprečiti. Žvegla stare organizacije več ne dene, zato trbe novo napraviti. Ve vrbe že ženejo. Pa nova naj bi potem vabila pod plaščom „narodne odbraneˮ bivše pristaše organizacije v novo stranko, tak čüjemo, ka socialnodemokratično, štero bi pokrio plašč narodne odbrane. To sklepamo iz govora g. vučitela Badera iz D. Bistrise, ki je med drügim pravo: „Pri občinskih volitvaj nas je bilo dosta, zdaj nas je pa mali šereg. Ali zato se bomo naprej boriliˮ... Ar so pa pri občinskih volitvaj Binderovci bili vsi pri organizaciji, je jasno da ščejo „narodno odbranoˮ vprečti zdaj tüdi v svoj politični voz. Eden od navzočih nam je naznano, da je tajno bilo vödano sledeče povelje: „Zbirajte v narodno odhrano takše, šteri nikaj nemajo“. S tem se je zadosta jasno ovadilo, da se zbira proletarijat za socialnodemokratično stranko, ki je po svojih pravilaj protina Kristušovoj veri. Mi od naše strani odgovorimo, da ne dovolimo, da bi se domolübna „narodna odbranaˮ, ki je ne politično drüštvo, vpregalo v kakšikoli politični voz. Navzoči so bili sledeči gg. voditelje: Dr. Capuder iz Ljubljane, Dr. Pikuš, Horvat Izidor i Grča iz D. Lendave, Binder iz D. Bi strice, Horvat Janko iz Sobote, Škoberne z Črensovec pa nar. poslanec Hajdinjak z Odranec. Poslüšalcov je bilo 52. Prijavo se samo en deo za pristop k „narodnoj odbraniˮ. V imeni Boga i našega vernoga naroda prosimo te i vse gospode, ki prido med nas, naj ne držijo med božov slüžbov sestankov. To žali naše versko osvedočenje. D. Slaveči. „Draga Slov. Krajina! Žalosten glas se širi, po tebi, šteri pa najbole zadene faro sv. Jürja. Naš gospod kaplan odidejo v Zagrebečko püšpekijo. S tem zgübi Slov. Krajina ednoga delavnoga okopača Gospodovih goric, za šterim do jokali jezeri z Jürjanske fare. Pred poldrügim letom smo se razžalostili, gda so nas povrgli g. Berden, komi se mamo zahvaliti za lepo novo cerkev, zdaj nas pa pali žalosti vdarec, ka nas zapüstijo gospod Herman.ˮ — Naš odgovor je sledeči: Veseli nas vaša vdanost i lübezen do Jezušove Cerkve i njenih slüžabnikov. To je nad vse hvalevredno. A v sküšnji pa nikdar ne pozabimo, da bo dober Jezuš skrbi za svoje verne ovčice. Martjanci. V 7 št. Novin je zapisano, da se je najšlo v sadovnjaki Novakovom mrtvo dete i da se išče nečloveča mati. Ta se je že najšla. Gda se je zvedlo za njeno ime, je sram gratalo gotove lüdi, ki so nekrščanskoga mišlenja. Bog daj, da bi postali krščanskoga mišlenja. Martinje. Lüdje se tožijo, ka nega penez. Ali gda so bili bali i veselice, gda je gde kakša nevolna har-monika cikutnula na ples, včasi je bio penez. Pa nesamo mladi, stari so skoro bole pohajali veselice kak mladi. Ka so si naše dekle na Čarne roke bele rokajice potegnole, ne trebe posebi praviti. Se zna, da ne vse. Resnih, kak so tüdi časi resni, je pa dosta Martinčanov tüdi. Marijin list i Marijikin ograček je plačao Ulčnik Martin, župnik pri Sv. Florjani v Doliči. Te list i Og- raček naj Širiteo iz Šülinec izroči ednoj siromaškoj drüžini in nam naznani njeno ime. — Marija povrni smilenomi darovniki. Dva kmeta sta si etak zgučavala : Majkeš pita Števana, jeli si ti organizirani? Števan: nesam. Števan: Ka pa ti Majkeš, ti si? Majkeš: Jaz sem. Števan: Pa znaš ti Majkeš, ka je to organizacija? Majkeš: Ne vem. Števan: Jaz ti povem: Organizacija je eden dugi cügeo na šteroga privežejo organizirane lüdi, pa eden kočiš vlači se pa ta njihovo pamet i njihovo srce. Razmiš zdaj Majkeš, ka je organizacija? Majkeš: Ve je tak, kak praviš; jaz sem mislo, ka je organizacija kaj več, pa si prav povedao: vlačijo nas, mi se pa damo vlačiti. Novine so naraste od 4. marca za komadov: 1 v D. Slavečih, 1 v Prosečkoj Vesi, 2 v Gaberji, 3 v Franciji, 1 v M. Črncih, 1 v Rankovcih, 1 v Sodišincih, 3 na Krajni, 2 v Črensovcih, 3 pri sv. Jeleni, 1 v D. Lendavi, 2 na Petanjcih, 1 v Tropovcih, 1 pri Gradi, 1 v Küpšincih, 1 v Turnišči, 3 v Krogi, 2 v Chicagi, 1 v Mlajtincih. Sküpno za 31 komadov. — Odpadnole so 1 na Gornjoj Bistrici, vrno je Čurič Jožef, Ljubljana, i nazaj so prišle zavolo nezadostnoga naslova Sobočan Marije z Francije. Prosimo Sobočan Janoša v Trnji, naj nam prinese točen njeni naslov. Uprava. Kobilje. Pri nas je jako veliko pomenkanje. V prvejših časaj smo dobro slüžili v šumaj, po 20—30 D. na den, zdaj pa komaj 6 Din. na den. Nemamo šum, vse so posekane, pa ne penez. Zadužili smo se pri zidanji hiš, zdaj niti za obresti ne zaslüžimo. Za nas bi bila jedina pomoč, poleg zaposlenosti, če bi nam naša i sosedna Vogrska država dovolile, da smemo svoje pridelke brez vse carine spraviti prek meje. Naj nam pomaga tü oblast. Črensovci. Deški odsek katoličanske akcije v Črensovcih priredi na Jožefovo to je 19. marca po večernici ob 3 vöri lepo igro „Cvetina Boro-grajska“. Vlüdno vsi vableni. Zadovolnost našiva delavca. Hajdinjak Izidor iz Odranec i njegov pajdaš iz sobočkoga kraja slüžita v Kovini v Banati v umo bolnici, to je v špitali za düševne bolečine. Na sveto noč so meli vsi v zavodi veliko veselje, ar so bili pri svetoj meši, štera se je prvikrat slüžila v kapeli na novo povekšanoj i prerejenoj. Jako sta zadovolniva, ar i g. ravniteo i gospodar, nam poznani g. Sever Božidar, so dobri, socialno čüteči lüdje ki preštimajo delavca i njemi pomagajo. Bolnica ma svojega dühovnoga pastira, betežnike pa oskrblavajo sestre sv. Vincencija Pavelskoga. Pravi angelje v človečem teli. Neizmerno dobro dene človeki, gda vidi, ka je Vodstvo bolnišnice vsako nedelo pri božoj slüžbi. Oba pozdravlala Slov. Krajino. Dečki i dekle, „Marijikine Ogračekov svoj stanovski list dobite pri širitelaj M. Lista. Zberite se vküp i eden je naj deli med dečki, edna med deklami. Deca se je že lepo razvrstila, včinite to i ví dečki i dekle. Nede vam žao. Za 4 Din dobite kinč, ki presega vso vrednost sveta. Širitelje na pete! Od meseca marca naprej koštajo Novine samo 20 Din. ar sta 2 meseca že minola. Idite k vsakoj hiši i ponüdite Novine. Malo več smo dali štampati za tiste, ki pristopijo. Nabiranje na Dom sv. Frančiška je g. ban Dr. Marušič dovolo v celoj banovini na edno leto. Gda se začne, bo odbor naznano v vsaki kraj. Štere vgodnosti nüdi „Karitasˮ svojim zavarvancom? Mesečni prispevki so stalno ednaki. Smrtni slüčaji nemajo nikšega vpliva na višino prispevkov. Vsaki zavarvanec ročno zna, kolko bo mesečno plačüvao i kolko se bo izplačal po njegovoj smrti. Najmenši mesečni prispevek je Din 5, nadalni so Din 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45 itd. do Din 75-—. Zavarvanec, odnosno plačnik premij plačüje stalno vsaki mesec samo isti prispevek, za šteroga se je v začetki zavarvana odločo. Zavarvanje se na želo vsaki čas zviša ali pa zniža. Prvi mesečni prispevek se plača pri prejemi police. Prišestni mešečni prispevki se plačajo v prvih 14 dnevaj v meseci proti posebnoj pobotnici, ali pa se nakazüjejo po položnicaj. Lehko se plača tüdi več mesečnih prispevkov naednok. —Začetek jamstva. | Jamstvo zavarvalnice se začne z dnevom, ki je označen v polici, najkesnej pa s plačilom prvoga mesečnoga prispevka. Čakalni rok. Zavarvanja zdravih oseb, ki ob vstopi v zavarvana še neso spunile 60 let, nemajo nikšega čakalnoga roka. Zavarvana svota se izplača taki, četüdi bi bio plačan samo en mesečni prispevek. Če je zavarvanec pri vstopi v zavarvanje star 60 let ali več, je zavarvanje vezano na enoletni čakalni rok (starosti čakam rok). Če zavarvanec vmrje v tom ča-kalnom roki, se povrne vse, ka je vplačano. Poleg toga starostnoga čakalnoga roka je še bolezenski čakalni rok, ki ga predpišüje Zavarovalnica na predlog svojega zdravnika zavarovane^^ šterih zdravstveno stanje je menje povolno. Če zavarvanec vmrje v prvoj polovici toga bolezenskoga čakalnoga roka, povrne .Karitas" vse, ka je vplačano. Če vmrje zavarvanec v drügoj polovici toga roka, se izplača Polovica zavarvane šume. Po počeki čakalnoga roka (starostnoga ali bolezenskoga) se v slučaji smrti zavarvana taki izplača cela zavarvana šuma. Če nastopi smrt zavarvanca zavolo nesreče, se taki izplača dvojna zavarvana šuma. To tüdi v slučaji, če je bilo zavarvanje vezano na čakalni rok. Širitelje, višešnje Novine, štere so vam gorostale, dopošlite upravi. V Soboti je lejko prekdate v stárom Martinišči. Navuk za tretjired je dnes tjeden, 18. marca v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Podporo na naše liste so poslali iz Francije: Marič Štefan i Jerič Stefan z ženov, vsi iz Gančan. Poslali so 10 frankov. Marič Stefan pozdrávla svojo ženo z detetom, stariše, bratjo i vse Slovenske prijatele. Jerič z ženov pa pozdrávla stariše, sestre, prijatele vse naše Slovenske, dühovnike. (Poslano prejeli. Bog plačaj; Vr.) Kratki glasi. Če v zakoni ne kralüje Kristuš. V Trbovljah se je zgodila gro-zna drüžinska žaloigra. Mož Paveljšek Ferdinand je zadnje čase s svojov ženov Jožefov živo v-sovraštvi. On njoj je v oči metao, da njemi zapravla peneze, ona pa njemi, da preveč pije. Celo bila sta se. Tak daleč sta prišla, da je ednoga večera mož vzeo nož, gda sta se kregala i ženi prerezao gut. Gda je začnola teči krv, se je zavedao, ka je napravo i v toj zmedenosti je šče sebi prerezao gut, nato pa skočo skoz okno s prvoga nad-stropja. Nakli je obležao nezavesten. Hčerka je začnola kričali i nato so pribežali sosedje, ki so najšli ženo že mrtvo, mož je pa šče živo i so ga spravili v bolnico. Vüpanje je, da ešče ozdravi. Prerezao si je sapnik. — Vmorjena žena je stara 33 let. Pred kratkim sta se štela dati razpisati. Te vzgled je najbolši špomin vsem tistim, ki hišnoga zakona ne zidajo na Kristušovo vero. Zakon prinaša srečo i blagoslov zakoncoma i deci, če sta se zdrüžila v lübezni, ki poganja iz Kristušovoga srca. Ovak je najvekši križ obema i človečoj drüžbi nevaren. Brezposelni delavci. Na Angleškom so se v ogromnoj vnožini zbrali v Londoni, da Angleške bogataše, me-ščane opomnijo, da šče krize izda ne konec, da šče izda trebe skrbeti za odpravo brezposelnih. Pa so delavci ne prišli nemira delat. Lepo mirno, dostojno so korakati po londonskih vulicaj i tüdi več shodov držali. Tak dela zreli narod i tak tüdi največ dosegne. Belgijskoga krala, Alberta, so z velikov žalnov slovesnostjov zakopali. Europski vladarje ali sami, ali pa njihovi zastopniki so se vdeležili Sprevoda. Pokojnoga so Stojezeri njegovih podanikov obiskali na mrtvečem odri i objokali. Bio je skoz i skoz veren katoličanec z celov drüžinov, ki je spunjavao svoje verske dužnosti. Med narodom je hodo v miri, v strelnih jarkaj se je borio z prostimi vojaki i jo njihovo hrano v boji, ranjence je njegova žena, kralica obve-žüvala i njim dvorila. Je čüda zato, če so ga tak bridko objokali ? Našega krala je zastopao pri pokopi princ Paveo. V Pešt je prišo talijanski državni podtajnik Fulvio Suvich, da razgovarja z magjarskov vladov, od enotne carine, štero bi mele Italija, Madjarska i Austrija. Iz Austrije je prišlo k nam več Austrijskih pobegjencov, ki so se rešili Heimwehrove trde roke. 4 mesece zapora i 1200 Din je dobo Milorad Gajič, kmet iz Kusatka v Srbiji, ar je na 48% ponüjao kmetom peneze na posojilo. Še več bi si zaslüžo. V Umki, Srbija, sta stariša odišla na gostüvanje v sosedno ves, čet- vero male dece od 3 do 8 let stare pa püstila doma, njim zakürila i hišo zaklenola. Iskrica je pa skočila na posteo, jo vužgala i vse četvero dece se je v dimi zadüšilo. Madjarskoga komunista, ki je bio Kun Beli veliki pomočnik, Wallisch Kalmana je austrijska vlada obesila, ar je v Brucki pri Müri napravo revolucijo i razglaso komunistično državo V Indiji je dvakrat sporedoma bio veliki potres, šteri je zahtevao več jezer lüdi živlenje. Velika železniška nesreča se je zgodila na Talijanskom. Mrtvih je nad 40 oseb. Več jih je teško ranjeníh. Iz „Novinarskoga glasnika smo vzeli naslednje Številke o stanji jugo-slovanskoga štampa: V dravskoj banovini se štampa 129 listov; od tej je 6 dnevnikov, 31 tjednikov, 44 meseč-nikov i 49 drügih. V savskoj banovini: 316 listov i to 7 dnevnikov, 47 tjednikov 87 mesečnikov i 183 drügih. V področji Belgrada, Pančeva i Ze-, muna: 173 listov, 3 dnevniki (tü nej všteti list Štampa), 22 tjednika, 68 mesečnikov i 80 drügih. Donavska banovina ma 112 listov i to 4 dnevnike, 23 tjednikov, 38 mesečnikov i 37 drügih. Moravska banovina: 12 listov, od tej 10 tjednikov, Primorska banovina: 17 listov, 2 dnevnika, 10 tjednikov, 5 drügih. Zetska banovina: 15 listov: 13 tjednikov i 2 drügiva. Drinska banovina: 36 listov: 2 dnevnika, 10 tjednikov, 7 mesečnikov, 17 drügih. Vrbaška banovina ma samo 1 tednik (Vrbaske novine). Vardarska banovina: 10 listov od tej izhaja „Vardarˮ trikrat na tjeden. Novi belgijski krao, Leopold III. je 23. februara prisego položo na belgijske ustavo, da de neodvisnost države brano z vsemi svojimi močmi. Prisego je položo v valonskom (francoškomi i flamskom (holandskom) jeziki. Psi so raztrgali šolarčka Vučko-vič Borivaja, gda je šo z šole v Kur-šumliji domo v Belo polje. Za pokojnoga belgijskoga krala, Alberta I. se je slüžila sv. meša v Belgradi v katoličanskoj cerkvi Kristuša Krala, pri šteroj sta bila navzočiva tüdi naš krao i kralica. V Jüžnoj Afriki so se dečki organizirali v „Katoličansko mladinsko zvezo,ˮ_ štere glavna zapoved je mesečna spoved i prečiščavanje. Za papinstva zdajšnjega sv. Oče, Pija XI. se je povrnolo šest milijon poganov v krilo katoličanske materecérkve. Naj potolažijo Jezušovo Žalostno Srce, je molilo v Parizi 600 akademikov po noči menjanjoč se Zveličitela v Oltarskom Svestvi. Po zgledi francozkih Akademikov so začeli letos tüdi nemški akademiki v Berlini tolažiti bože Srce za žaljenje nezahvalnoga sveta. V Jazki pri Zemunu so v svetovnom boji vogrski orožniki hišo Radivojovo žežgati i v ogenj zmetali spoklano deco. Najmenše dete Svetolik je pa zaspalo v ogradi, toga orožniki neso najšli. Gda se je dete zbüdilo, je začelo jokati. Kmet Diklič je šo tam mimo v svojo ves i da ne najšeo nikoga, ki bi povedao, čido je dete, je to z sebov vzeo i odgojio. Zvao je pa za Aleša. Prle kak je stari Diklič vmro, je Aleši povedao, da on ne njegov pravi oča. Aleš je po na-klüčji prišo vküp po 20 letaj s svojimi stariši na Savi, ki so ga spoznali po brlizgi, štero je dete nosilo na obrazi. Se zna, da je nastalo veliko veselje. Aleš ali Svetolik je pa zahvalen svojemi krüšnomi oči Dikliči, z rožami ovenča vsako leto njegov grob. Mandiča Jovana, bogatoga kmeta, gda je šo z senja v Karlovcih, je vmoro Saludžič Mikloš, brezposelni me-hanik iz Beograda, z pomočjov ednoga cigana i njemi je vzeo 1700 Din. Gda so ga Orožniki prijali i gnali proti mesti vmora, se je nesrečen vdaro po čeli i zakričao »Pelajte me odtec, jaz sam ga vmoro, pelajte me odtec, ovak odnorem." Po düšnoj vesti Bog taki kaštiga vsaki greh. Austrija je dovolila, da smemo teliko glav konjov izvoziti kak leta 1931, to je 2176 glav. Na Jezerskom so naši graničarje strelili dva tihotapca z saharinom. Oba sta Kranjca. 4 NOVINE 11. marca 1934 Okoli po sveti. A 525 33 Službena naznanila. UPRAVNO SODIŠČE v CELJU. Odločba. Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933. vršile v občini Črensovci, srez Dol. Lendava, se je v volilnem imeniku vpisani Škoberne Franc, posestnik v Črensovcih s tovariši dne 20. okt. 1933., torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po § 50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožba se zavrne. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi. Volilec Škoberne Franc se z nekaterimi drugimi volilci pritožuje, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: 1. da je predsednik volilnega odbora dopustil predstavniku nasprotne kandidatne liste Horvat Antona, da si zabeležuje imena volilcev, ki še niso glasovali, ter mu sploh dajal natančne informacije o poteku volitev. Na podstavi teh podatkov, da so pristaši Horvatove liste okrog poldneva raznesli glas, da zmagüje Horvatova lista in da gorje tistemu, ki voli proti. 2. da je volilec Farkaš Štefan iz Črensovec pod vplivom predstavnika Horvatove liste glasoval za to listo, čeravno je hotel glasovati za pritoži-teljevo listo. 3. da sta si predstavnika Horvatove liste zabeleževala volilce, tako, da je bilo videti, da se pišejo imena glasovalcev zato, da se bodo nasprotniki nad pristaši pritožiteljeve liste na postavi teh zapiskov po volitvah maščevali. 4. da se je proti zakonu dovoljeval vstop na volišče gručam 10—15 volilcev, s čimer je bila dana možnost medsebojne agitacije na volišču, in da takih nerednosti ni bilo na volišču II. v Srednji Bistrici kjer je radi tega zmagala pritožiteljeva lista. 5. da je agitiral Bedernjak Ivan iz Trnja proti pritožiteljevi listi z be- sedami: „Proklet naj bo, kdor voli državno stranko.“ 6. da je brat Bedernjak Ivana pridobival volilce stem, da jim je točil žganje. 7. da so pri spodaj navedeni osebah podani izključevalni razlogi §-a 28 zakona o občinah, vsled česar ne morejo biti odborniki: a) Nosilec nasprotne kandidatne liste Horvat Anton ni podpisal adrese na Nj. Vel. kralja z motivacijo, da je avtonomist. b) Drugi odbornik Kolenko Jožef, ki je bil župan in blagajnik občine Dol. Bistrice, še nima urejenih in odobrenih računov za leto 1929-1932. c) Tretji odbornik Krampač Štefan kot razrešeni župan občine Gor. Bistrice še vedno ni izročil novemu odboru spisov, ki se tičejo blagajne. d) Četrti odborniki Kolenko Ivan, bivši župan nima urejenih računov za leto 1929-1931. e) Peti odbornik Kreslin iz Sr. Bistrice še ni zadostil predpisom §-a 28. točka 5. zakona o občinah. f) Namestnik Hozjan Štefan je pristojen v občino Polana. Pritožitelj predlaga, naj se na osnovi teh pritožnih točk občinske volitve razveljavijo in odredijo nove volitve. V svoji naknadni vlogi z dne 15. novembra 1933. došli na upravno sodišče dne 21. novembra 1933. še navaja pritožitelj, da je bil Horvat Matija, brat nosilca nasprotne kandidatne liste, obsojen na 3 tedne zapora radi protidržavnega rovarenja in da so trije kandidati Horvatove liste odstopili. Ad 1. Navedena okolnost ni ni-kaka volilna nepravilnost, ker je baš naloga predstávnikov kandidatnih list, da kontrolirajo glasovalni postopek. Način, kako sta predstavnika Horvatove liste nadzorovala poslovanje volilnega odbora, pa ne nasprotüje določilu §-a 34. odstavka 2. zakona o občinah. Pritožiteljeva trditev, da je pristašem Horvatove liste z grožnjami in pretnjami uspelo, da je popoldne večina volilcev volila za Horvatovo listo, je splošna navedba, na katero se upravno sodišče ne more ozirati. Ad 2. Glas Farkaša Štefana, tudi če bi bil napačno oddan, ne vpliva na izid volitev, ker znaša razlika med obema-kandidatnima listama 56 glasov. (Dalje) O kmetskih silosih. Pri nas, kjer je živinoreja glavna panoga kmetijstva, često nedostaja dobre in cenene krme. To se opaža posebno v ravninskih krajih ob suhih letinah in če traja zima dalje časa. V zadnjem času se zelo pospešuje oskrbovanje kmetskih gospodarstev s kislo krmo, ki se s tujim izrazom naziva silaža. Kisla krma ali si-laža se pripravlja v posebnih v ta namen zgrajenih, najčešče s cementom zidanih jamah, v katerih se stlačena zelena krma kisa. Take jame imenujemo silose. Silosi dandanes niso več nikaka novota, poznajo jih skoraj že vsa naprednejša kmetijska gospodarstva. Pri nas se šele uvaja ta način pripravljanja krme. Z uvedbo silosev v noše kmetsko gospodarstvo bi dosegli, da bi lahko pridelal kmetovalec zadostno količino krme doma. S krmljenjem kisle krme ali silaže bi lahko celo povečal število živine ob isti površini zemlje. Kisla krma je zelo koristna hrana predvsem za govejo živino. Ta je sicer ne žré od začetka posebno rada, pozneje pa, ko se je privadi, jo težko pogreša. Silaža je cenejša od suhe krme, ker stane pridelovanje kisle krme dosti manj. Živina se ob hranjenju s silažo celo popravi in krave pridobe na mlečnosti. Silosi so zlasti uporabni tudi v krajih z gostimi padavinami, kjer je težko posušiti zeleno krmo (seno). V malih kmetijskih razmerah uporabljamo le hladen način kisanja krme, ker je pripravnejši in baje celo boljši od toplega kisanja. Ob hladnem kisanju je treba rezano zeleno krmo spraviti čimpreje v silos in jo čimbolj stlačiti (V jami tlači krmo sproti 4—5 Plüčne bolezni so ozdraviš! Plüčna jetika, süšica, kašeo, sühi kašeo, rečlavi kašeo, nočno znojenje, bronhialni katar, katar v grli, zasliženost, vömetanje krvi, polevanje krvi, zadüši, teško hripanje, bodlaji itd. se dajo zvráčiti! Na jezere ozdravlenje Pred nücanjom Zahtevajte taki mojo knigo „NOVA Po nücanji UMETNOST HRANJENJAˮ štera je že vnoge rešila. Popolnoma brezplačno dobite mojo knigo, iz štere zajmlete vnogo potrebnoga. Koga zato bolečine mučijo, ki se žele na hiter način, temelito i brez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj šče dnes piše ! Naglašüjem ponovno, da moje razjašnjenje dobite popolnoma brezplačno, brez vsake obveze od Vaše strani, pa Vaš Zdravnik bo gotovo pristao na te od prvih profesorov kak prvovrsten vönajden novi način Vašega hranjenja. Zato je v Vašem interesi, da včasi pišete, pa bodete od mojega tamošnjega zastopstva v vsakom časi poslüženi. Zajmlite navuk i povekšano živlenjsko volo z knige skučenoga zdravnika. Ona vsebüje krepčanje i telovno polejšanje pa se obrača na vse betežnike, ki se zanimajo za zdajšnje stanje znanstvenoga zdravlenja plüč. Pošta: GEORG FULGNER, BERLIN - NEUKOLLN, Ringbanhnstrasse Nr. 24. Abt. 527. mož) Pri tem se dvigne temperatura na 20 do 30 stopinj Celzija in krma se prične kisati. Sladkor, ki se nahaja v zeleni maši, razkrajajo bakterije mlečno kislega vrenja (Bacterium lac-tis acidi) v mlečno kislino in oglikov dvokis. Je pa temboljše čim več nastane mlečne kisline v silaži. Mlečna kislina, ki ima precejšnjo hranilno vrednost, konzervira zeleno krmo. Kmetijski silos gradimo v bližini govejega hleva. Jame napravimo v obliki baterjie (glej sliko). Boljše je, da gradimo večja, teh pa ne premajhnih. Večji posestnik gradi več jam, manjši manj. Jame so navadno kvadratne oblike in imajo naslednje mere: širina in dolžina je 1.5 do 2 m, globina pa 3 do 4 m. Če gradimo silos v obliki baterije, ga lahko polnimo večkrat. Večji posestniki, ki imajo na razpolago opaže (modele), grade rajši po en Okro- gli silos v premeru cca 3 m; višina pa sé ravna po velikosti posestva od 2 m dalje. Ako dopuščajo talne razmere, zgradimo silos v zemljo 2 m globoko. Stene silosa so iz železobetona in debele 15 em. Notranja stran je glazirana s cementom in se namaže po možnosti z „inertolom“, da kisline ne razjedajo sten. V silosu je potrebno ogle zaokrožiti, ker se sicer krma težko tlači v oglih in je podana največja nevarnost, da se prične kvariti. Silos pokrijemo tudi s primerno streho. Na glavo računamo 3 do 5 m3 silosa. V dolnjelendavskem srezu, kjer smo uredili več kmetskih silosev, nas stane 1 m3 meter, jame 100 do 150 D. Ker pa prispeva kralj, banska uprava za silose, ki se urede po njenih navodilih, po Din 50—, se stroški močno znižajo. Zgradba se hitro amortizira. (Konec prihodnjič) Kmetski silos v D. Lendavi Mere posamezne jame so: 1.75x1.75x3.50 m. Pošta. Gomboc Jožef, Pečarovci. Mi smo od 1. junija leta 1933. do novoga leta pošilali Novine, štere je naročo Šerüga Jožef iz Pečarovec na sledeči naslov: Gomboc Jožef, Mr. Deuirot a Breny par Aulehy le Cheteum, Aisne, France. Novine nikdar ne so prišle nazaj. Daj nam zdaj te odgovor, ka je na toj stvari! Žalig Ivan Meoulte, Francija. Lansko naročnino dobili te dneve. Če kalendara ne bi dobili, nam javite. Tkalec Martin, Malo Kneževo. Lopič je plačao polovico naročnine, 2 kalendara smo TI poslali. Cene. Zrnje se v ceni ne spremenilo. Takše so cene, kak smo dnesteden javili. Živina: Bik 3.25—3.50, krave za mesare 3.50, za kolbase 2—2.40, telice za mesare 3.50—4.25, jünci 3.50—4, teoci 6.50—7 Din kila na živo vago. Svinje debele 10—10.50, plemene 7.50-8.50 D. kila na živo vago, na mrtvo pa 12.50-13 D. Konji par 5000—8000 Din, žrebet glava 1500—2000 D, komi za mesnico 1.50—2 Din. kg. na živo vago. Drva. Za kürjavo 90—100 Din. 1 kub. meter, soh 10—12 komadov, Din. 90—100, kolje za gorice 60—80 par en falat. Krma. Detelica 45—50, otava 40—45, seno 30—35 Din. po metri. — Konji majo dobro ceno, küpüjejo je Talijanje. Vreme. Nestanovitno, padavina dežja ali snega, hladno Na veleposestvu v Gornji Lendavi se sprejme v službo pošten i zanesljiv logar. Isto veleposestvo ima na prodaj mlade bike in telice čistokrvne Simondolske. Povprašati pri Upravi Veleposestva v Gornji Lendavi. SEMENA PESO M. Berdajs vsakovrstna kakor: travna, detelina, zelenjadna neprekosljive kakovosti in in cvetlična, posebno pa za koljikosti Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka MARIBOR. Tei. št. 23-51 (Interurban) Ustanovljeno 1869. Ceniki na razpolago. KŠENKI! Dobi vsakši cenjeni čtevec toga lista krasno izdelani barometer, šteri kaže vreme točno 24 vör naprej (patent br. 9514). Pošlite Din 5.- v znamkaj za stroške na atres „BAROMETER“, LJUBLJANA I., POŠTNI PREDAL 18. Barometer taki dobite! Prosi se za jasno pisani naslov. — Že več kak jezero priznanj! Kelko jezikov guči človečanstvo. „Akademie Francaise“ je ne dugo preiskala pitanje, kelko jezikov guči človečanstvo. Prišla je do jako zanimivih zaklüčkov: 6770 različnih jezikov je. Od teh guči človečanstvo samo 2796. Na prvom mesti je med „kultur-nimi“ jeziki angleščina kak k materni jezik 160 milijonov lüdi, angleščino poleg toga razmi nadaljnih 60 milijonov zem-lanov. Za angleščinov je ruščina ino nemščina, šterivi guči 90 milijonov lüdi, španjolščino guči 55 milijonov, francoščino i italjanščino vsako 45 milijonov pa portugalščino 30 milijonov. Francoščina je materni jezik 45 miljon lüdem, a razume jo 75 miljonov. Od angleškoga jezika teče pravda. To je najbogatejši jezik s 455 jezero rečmi, ki so pa 60% francuskoga (romanskoga) izvora, kak trdijo Francozi. Toda Angleži pravijo, da je 9 desetin njüvi reči anglosaškoga izvora. Za angleščinov je najbogatejša po rečnom kinči francoščina, štera ma 210.000 reči, nato pride nemščina z 150.000 rečmi, ruščina in italjanščina vsaka 140.000 rečmi ino španščina s 120.000 rečmi. Poleg tej naravnih jezikov obstojijo še umetni „vesolni“ jeziki, kak sta esperanto i volapük. Štiri izmed tej so si izmislili v Nemčiji, štiri drüge pali v Zdrüženih državaj, v ruščini dva. Nove špice. Dva meščana na Nemškom sta Znajšla špice (vžigalice), z šterimi se more 20 krat prižgati. Ne je dugša pa debelejša od navadne špice, napravlena pa je iz nekše snovi, ki gori brezi pepela, düha i dima. Okoli palčice so napravleni vozki kolobarje, ki so namesto vžigalne kapice. Tej kolebarčekov je 20. Prvič prižgeš prvi kolobarček, ki gori telko časa kak lesena špica. Gda ta pogori, palčica vgasne i lehko jo ešče 19 krat vuž-geš. Nova vžigalica je cenejša od 20 lesenih. Novine izhalaio vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.